Opis
EU je ustanovila Evropski nabor civilne zaščite (ECPP), da bi okrepila evropsko sodelovanje na področju civilne zaščite. Cilj nabora je omogočiti hitrejše, bolje usklajeno in učinkovitejše evropsko odzivanje na nesreče in naravne nevarnosti, ki jih povzroči človek.
Nabor združuje sredstva iz 27 držav članic in sodelujočih držav, ki so pripravljena in jih je mogoče hitro napotiti na območje nesreče. Vsako od teh sredstev združuje specializirano osebje in opremo, ki sta potrebna za odzivanje na nesreče.
Zakaj je to pomembno?
Ob vsaki nesreči lahko mehanizem EU na področju civilne zaščite prejme prošnjo za pomoč. Takrat je treba na prizadeta območja čim prej napotiti reševalne ekipe, tehnično opremo in druga sredstva ter tako podpreti prizadevanja za odziv.
Dobra pripravljenost na takojšnje posredovanje ob nesreči je ključnega pomena za reševanje življenj in zmanjševanje škode. Evropski nabor civilne zaščite omogoča bolj organizirane, bolj predvidljive in skladne operacije EU.
V ta namen je Evropska komisija vzpostavila postopek certificiranja in registracije. Ta postopek zagotavlja, da zmogljivosti (npr. ekipe za ukrepanje ob nesrečah in oprema), ki jih zagotavljajo države članice EU in sodelujoče države, izpolnjujejo visoke operativne standarde.
Certificiranje vključuje sodelovanje reševalnih ekip v simulacijskih vajah za primere nesreč, tako da lahko njihovo delovanje opazuje in ocenjuje skupina za certificiranje, ki jo sestavljajo sodelavci in osebje EU. Cilj je preveriti pravilno delovanje reševalnih ekip med napotitvami na mednarodne destinacije.
Za večino zmogljivosti za odzivanje postopek certificiranja EU nadzoruje in financira Evropska komisija ob podpori nacionalnih strokovnjakov.
Kako pomagamo?
Od julija 2024 ima 27 držav članic in sodelujočih držav veljavno ponudbo za skupno 138 specializiranih odzivnih zmogljivosti v Evropskem naboru civilne zaščite.
Od teh jih je 98 certificiranih in se lahko na podlagi prošnje za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite napotijo v odzivne operacije v EU in zunaj nje.
Evropska komisija zagotavlja finančno podporo za zmogljivosti, ki so del nabora, ko so napotene na odzivne operacije. Te zmogljivosti lahko vključujejo vse od ekip gorskih reševalcev do mobilnih laboratorijev, zračne zdravstvene evakuacije, opreme za prečiščevanje vode itn.
Komisija krije 75 % stroškov prevoza in operativne stroške za uporabo zmogljivosti v Evropi ali zunaj nje.
Poleg tega je finančna podpora na voljo tudi za nadgradnjo ali popravilo odzivnih zmogljivosti, ki so bile dodeljene naboru za krepitev pripravljenosti na nesreče.
Sofinanciranje EU v obliki „nepovratnih sredstev za prilagoditev“ se lahko dodeli za že obstoječe zmogljivosti v eni državi članici ali sodelujoči državi, da se zagotovi pripravljenost za mednarodno izvedbo.
Nedavne odzivne operacije, pri katerih so bila uporabljena sredstva iz Evropskega nabora civilne zaščite, vključujejo:
Potres v Turčiji (2023)
6. februarja 2023 je Turčijo prizadel potres z jakostjo 7,8. Na isti dan je ta država aktivirala mehanizem EU na področju civilne zaščite (UCPM), v okviru katerega je oddala prošnjo za ekipe za iskanje in reševanje v mestih ter ekipe za nujno medicinsko pomoč.
Po oddani prošnji je 12 držav članic UCPM napotilo širok razpon zmogljivosti iz Evropskega nabora civilne zaščite. Te zmogljivosti so bile ekipe za iskanje in reševanje v mestih in ekipe za nujno medicinsko pomoč, ki so bile pripeljane v Turčijo. Podporno ekipo za tehnično pomoč je prav tako spremljala ekipa civilne zaščite EU, ki je usklajevala odziv EU v državi.
Po zaključku nujnega odziva so bile s 17. februarjem 2023 vse ekipe ECPP demobilizirane in so se vrnile v svoje baze.
Gozdni požari v Čilu (2023)
2. februarja je 100 km vzhodno od mesta Santiago de Chile izbruhnilo več gozdnih požarov, ki so povzročili razdejanje. Država je zaprosila za pomoč pri obvladovanju požarov v naravi.
V okviru Evropskega nabora civilne zaščite je Španija v Čile napotila skupino za ocenjevanje gozdnih požarov, Italija pa je državi zagotovila ekipo za tehnično pomoč in podporo. Portugalska in Francija sta poslali gasilce, da pomagajo pri gašenju požarov v državi.
Poplave v Italiji (2023)
Maja 2023 so več delov Italije po večji količini dežja na tem območju prizadeli hujše poplave in zemeljski plazovi. 20. maja 2023 je Italija s prošnjo za 4 visokozmogljive črpalke aktivirala mehanizem EU na področju civilne zaščite.
Francija, Slovenija, Belgija in Slovaška so se odzvale na prošnjo Italije za pomoč ter v Italijo napotile module za veliko zmogljivost črpanja, ki so bili pridobljeni iz Evropskega nabora civilne zaščite.
Gozdni požari v Kanadi (2023)
Maja 2023 so Kanado opustošili številni gozdni požari, zato je država zaprosila za pomoč pri gašenju ognja v regiji.
Francija je 8. junija 2023 na prošnjo poslala 109 gasilcev. Ekipa je pogasila 2 velika požara, ki sta prizadela dve območji, eno velikosti 2.873 hektarov in drugo 26.749 hektarov.
Sledila je Portugalska, ki je 14. junija v okviru Evropskega nabora civilne zaščite v Kanado premestila 30 gasilcev. Gasilci so obvarovali vas in pomagali pri obvladovanju in gašenju dveh velikih požarov s skupnima površinama 481.096 hektarov in 7.918 hektarov.
Obe ekipi sta 28. in 29. junija zapustili Kanado in se vrnili v svoji bazi.
Poplave v Libiji (2023)
Po močnem deževju, ki je septembra 2023 zajelo Libijo, so prebivalstvo v regiji prizadele hude poplave.
Francija je v državo poslala nujno medicinsko pomoč, ki je prispela 13. septembra 2023.
Po opravljeni nalogi se je ekipa 12. oktobra vrnila v Francijo.
Poplave v Nemčiji (2023)
Ko so Nemčijo decembra 2023 prizadele hude poplave, je ta države članice UCPM zaprosila za pomoč. Francija je državi zagotovila zmogljivosti za obvladovanje poplav.
Gozdni požari v Grčiji in na Cipru (2023)
Med požari v naravi na Cipru v začetku avgusta 2023 je Grčija državi zagotovila letalsko podporo pri gašenju.
Grčija se je medtem avgusta 2023 spopadala z močnimi požari, zaradi česar je aktivirala mehanizem EU na področju civilne zaščite. Država je 20. avgusta 2023 vložila prošnjo za podporo pri gašenju požarov iz zraka in na tleh.
Na podlagi prošnje je bilo v Grčijo napotenih več zmogljivosti iz Evropskega nabora civilne zaščite. Francija je v Grčijo premestila zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka. Poljska in Bolgarija sta v Grčijo poslali dve gasilski ekipi, vključno z vozili, Španija pa je v državo poslala skupino za ocenjevanje gozdnih požarov.
Predhodne aktivacije
Obilne monsunske padavine in poplave pestijo Pakistan že od junija 2022. Mehanizem EU na področju civilne zaščite je bil aktiviran 29. avgusta, ko so pakistanske oblasti zaprosile za pomoč.
V kraju Dadu v provinci Sindh je 16. oktobra začel delovati francoski modul za prečiščevanje vode. Modul je skupaj proizvedel 629.000 litrov čiste vode. Ekipa je zaključila misijo in se vrnila 5. novembra.
Hkrati je 25. oktobra v mesto Karači prispel belgijski modul za prečiščevanje vode, ki je na dveh lokacijah proizvedel več kot 100.000 litrov čiste vode: Bhiria (provinca Sindh) in Kot Diji.
Ekipa je zaključila svojo misijo in se vrnila 4. novembra, vsa oprema pa je bila podarjena in bo delovala še vsaj šest mesecev.
4. junija 2022 je na nenaseljenem otoku Sazan ob obali občine Vlora v Albaniji izbruhnil požar v naravi.
Albanija je aktivirala mehanizem EU na področju civilne zaščite. Grčija se je odzvala z enim gasilskim letalom, ki je na otok Sazan prispelo 7. junija zjutraj. Skupno je izvedlo 23 gašenj.
Julija je Grčija poslala letalo Canadair za pomoč pri gašenju gozdnih požarov na Portugalskem.
Tropski ciklon tretje kategorije Batsirai je 5. februarja prizadel jugovzhodno obalo Madagaskarja z močjo vetra, ki je presegala 160 km/h. Še ena tropska nevihta, Dumako, je 15. februarja dosegla kopno na severu Madagaskarja.
Francija je namestila modul za prečiščevanje vode in daljinsko vodeno letalo. Oba modula sta na Madagaskar prispela 9. februarja in bila napotena v Mananjary.
Nemčija je poslala modul za prečiščevanje vode, ki je na Madagaskar prispel 9. februarja.
Poljska je poslala ekipo nujne medicinske pomoči s 15 zdravniki, medicinskimi tehniki in reševalci. Modul je bil napoten na otok Nosy Varica.
Avgusta 2021 je jugozahodni del Haitija prizadel potres z magnitudo 7,2, ki mu je samo nekaj dni pozneje sledila tropska nevihta Grace.
Zaradi pomanjkanja nujnega zdravstvenega osebja, čiste vode in bivališč so iz Evrope v Port-au-Prince takoj napotili ekipe civilne zaščite EU.
Švedska je k tem ekipam prispevala pet predhodno certificiranih članov, ki so zagotavljali tehnično pomoč in podporo. Luksemburg je prispeval 2 certificirana člana, ki sta zagotavljala komunikacijo v izrednih razmerah, Norveška pa je poslala certificirane zdravnike in zdravstvene strokovnjake – vsi so bili mobilizirani iz Evropskega nabora civilne zaščite.
Ta podpora je bila zagotovljena poleg humanitarnih sredstev za reševanje nujnih potreb v višini 3 milijonov EUR in 175 ton humanitarnega tovora, dostavljenega s tremi leti Humanitarnega zračnega mostu EU.
Po hudih gozdnih požarih v Grčiji je bila napotena francoska skupina za gašenje gozdnih požarov na tleh, ki je bila predhodno certificirana in vključena v Evropski nabor civilne zaščite. Požare je gasila skupaj z gasilci iz 10 drugih držav EU.
Ko so Belgijo julija 2021 prizadele poplave, je certificirana francoska ekipa strokovnjakov za reševanje ob poplavah prispela s čolni, da bi pomagala nacionalnim reševalcem.
Po eksplozijah v Bejrutu v Libanonu in posledični aktivaciji mehanizma EU na področju civilne zaščite je Center za usklajevanje nujnega odziva usklajeval napotitev več zmogljivosti iz Evropskega nabora civilne zaščite.
Ekipe za iskanje in reševanje v mestih s Češke, iz Francije, Nemčije, s Poljske in z Nizozemske ter ekipa za tehnično podporo s Finske.
Celotna operacija je omogočila tudi napotitev drugega zdravstvenega osebja ter strokovnjakov za kemične, biološke, radiološke in jedrske snovi, pa tudi zagotovitev nujno potrebne medicinske opreme in zalog.
V odziv na pandemijo koronavirusa so bile napotene različne ekipe nujne medicinske pomoči, ki so del Evropskega nabora.
Aprila sta bili v severno Italijo napoteni dve ekipi nujne medicinske pomoči z Norveške in iz Romunije, ki sta italijanskemu zdravstvenemu osebju pomagali v boju proti pandemiji.
Operacija je omogočila tudi zagotavljanje medicinske opreme in zalog. Junija je bila italijanska ekipa za nujno medicinsko pomoč po aktivaciji mehanizma napotena v Armenijo.
Podatki in številke
Evropski nabor civilne zaščite je rezerva ekip in opreme za odzivanje na izredne razmere (t. i. „zmogljivosti“).
Evropske države in sodelujoče države zagotavljajo zmogljivosti za odzivanje na nesreče v EU in zunaj nje.
Nabor je bil ustanovljen leta 2013.
Doslej je 27 evropskih držav v nabor prispevalo več kot 138 sredstev.
Nabor omogoča bolj predvidljiv, vnaprej načrtovan in kakovostno preverjen evropski odziv.
Evropske zdravstvene enote združujejo vse z zdravstvom povezane odzivne zmogljivosti, ki so se zavezale, da bodo sodelovale v naboru.