Program Erasmus+ ponuja podporo za organizacijo izmenjav za študente dodiplomskega, magistrskega in doktorskega študija.

Izmenjave se izvajajo:

• med državami programa Erasmus+,
• z državami, pridružene programu Erasmus+.

Prednosti študija v tujini

• izboljšanje komunikacijskih spretnosti, jezikovnega znanja in medkulturnih veščin
• pridobitev mehkih veščin, ki so pri delodajalcih zelo cenjene
• možnost kombiniranja s prakso v tujini za pridobitev delovnih izkušenj

Kdo se lahko prijavi

• študenti dodiplomskega in magistrskega študija
• študenti doktorskega študija

ki so:

• vpisani v visokošolski študijski program ustanove, ki sodeluje v programu Erasmus+ (seznam ustanov),
• vpisani v študijski program, ki se zaključi s priznano diplomo ali drugo terciarno kvalifikacijo.

Študijsko obdobje v tujini mora:

• prispevati k vašemu študiju in osebnemu razvoju,
• biti del študijskega programa, ki ste ga vpisali.

Trajanje

• dolgoročna mobilnost: najmanj dva meseca do največ 12 mesecev v tujini (vključno s kombinirano mobilnostjo z virtualno komponento)
• kratkoročna mobilnost: od 5 do 30 dni v tujini (izključno kombinirana mobilnost)
• najdaljše skupno trajanje: 12 mesecev v posameznem ciklu študija – v okviru tega je mogoče opraviti več izmenjav

Kratkotrajna mobilnost brez virtualne komponente je namenjena samo študentom doktorskega študija.

Pri študiju „ene stopnje/cikla‟, kot sta denimo medicina in arhitektura, lahko izmenjava v tujini s podporo programa Erasmus+ traja do 24 mesecev.

Cikel označuje stopnje študija, določene z evropskim ogrodjem kvalifikacij (EQF).

Stroški in finančna podpora

Sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev podpiše ustanova pošiljateljica ali ustanova gostiteljica. Za financiranje v imenu študentov zaprosi posamezna ustanova.

Če je vaš zahtevek za nepovratna sredstva sprejet, morate z zadevno ustanovo podpisati sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Podpora je namenjena kritju stroškov potovanja in dnevnega bivanja.

Dodelitev nepovratnih sredstev je odvisna od številnih pogojev, tudi od:

• razlike med življenjskimi stroški v domači in namembni državi,
• števila študentov, ki zaprosijo za podporo,
• razdalje med državama in razpoložljivosti drugih oblik podpore oz. štipendij.

Študentom Erasmus+ ni treba plačati stroškov šolnine, registracije, izpitov in dostopa do laboratorija ali knjižnice na ustanovi gostiteljici, plačati pa bodo morda morali manjše prispevke, na primer za zavarovanje ali članarino študentske zveze.

Druga podpora

Možna je tudi dodatna finančna podpora za študente, ki odhajajo v tujino na delovno prakso, in za študente z manj priložnostmi ali iz oddaljenih regij.

Študenti so upravičeni tudi do dodatne podpore in štipendije svoje ustanove, državnega organa ali drugega vira. 

Več v evropskem finančnem vodniku in na študijskih portalih.

Telesne, duševne in zdravstvene težave

Pri koordinatorju Erasmus+ ustanove pošiljateljice preverite, ali lahko zaprosite za dodatno podporo.

Več o podpori za vključevanje

Učenje jezikov

Spletna jezikovna podpora, ki jo ponuja program Erasmus+, je lahko v pomoč pri učenju jezika države, v kateri bo potekala izmenjava.

Priznavanje študija

Pred odhodom na študij v tujino študent z ustanovo pošiljateljico in gostiteljico podpiše „študijski sporazum“. 

Ta sporazum:

• opredeli način priznavanja študijskih dejavnosti v tujini,
• zagotavlja, da so priprave dovolj jasne za vse udeležene strani,
• določa pravice in dolžnosti udeleženih strani.

Študent prejme študentsko listino Erasmus+, ki pojasnjuje njegove pravice in obveznosti.

Po zaključku študijskega obdobja v tujini:

• mora ustanova gostiteljica študentu in ustanovi pošiljateljici izdati prepis ocen, ki potrjuje, da je študent zaključil študijski program in dosežene učne rezultate,
• ustanova pošiljateljica mora priznati kreditne točke (z uporabo točk ECTS ali enakovrednega sistema) in jih brez dodatnih zahtev upoštevati pri diplomi,
• glede na kraj sedeža ustanove je treba izmenjavo zabeležiti tudi v prilogi k diplomi.

Zahteve za sodelujoče visokošolske ustanove

Ustanova pošiljateljica in ustanova gostiteljica morata imeti sklenjen sporazum med ustanovama.

Obe ustanovi morata biti tudi nosilki listine Erasmus za terciarno izobraževanje (če sta v državah članicah EU ali tretjih državah, pridruženih programu Erasmus+). Ustanove iz tretjih držav, ki niso pridružene programu Erasmus, se načelom listine zavežejo s podpisom sporazuma med ustanovami.