Zadeva C‑57/21

RegioJet in drugi

proti

České dráhy a.s.

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Nejvyšší soud (Češka republika))

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 12. januarja 2023

„Predhodno odločanje – Konkurenca – Zloraba prevladujočega položaja – Pravila, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu zaradi kršitev določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije – Direktiva 2014/104/EU – Člena 5 in 6 – Razkritje dokazov – Dokazi iz spisa organa, pristojnega za konkurenco – Postopek, ki poteka pred Evropsko komisijo, v zvezi s kršitvijo pravil o konkurenci – Nacionalni postopek v zvezi z odškodninsko tožbo, ki se nanaša na isto kršitev – Pogoji za razkritje dokazov“

1. Konkurenca – Odškodninska tožba za škodo, povzročeno s kršitvami pravil o konkurenci – Direktiva 2014/104 – Časovna veljavnost – Bistvene določbe – Prepoved retroaktivne uporabe nacionalne zakonodaje o prenosu – Nebistvene določbe – Prepoved retroaktivne uporabe nacionalne zakonodaje o prenosu za tožbe, vložene pred 26. decembrom 2014

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/104, člen 22)

   (Glej točke od 36 do 39.)

2. Konkurenca – Odškodninska tožba za škodo, povzročeno s kršitvami pravil o konkurenci – Direktiva 2014/104 – Časovna veljavnost – Določbe, katerih namen je nacionalnim sodiščem dati možnost, da odredijo razkritje upoštevnih dokazov, ki jih ima tožena stranka ali tretja oseba – Nebistvene določbe

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/104, člen 5(1), prvi pododstavek, člen 6 in člen 22(2))

   (Glej točke od 40 do 47.)

3. Konkurenca – Odškodninska tožba za škodo, povzročeno s kršitvami pravil o konkurenci – Direktiva 2014/104 – Določbe, katerih namen je nacionalnim sodiščem dati možnost, da odredijo razkritje dokazov iz spisa organa, pristojnega za konkurenco – Možnost nacionalnega sodišča, da odredi razkritje dokazov kljub prekinitvi sodnega postopka glede na postopek, ki poteka pred Komisijo – Dopustnost – Pogoji

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/104, člena 5 in 6)

   (Glej točke od 48 do 61 in od 64 do 78 ter točko 1 izreka.)

4. Konkurenca – Odškodninska tožba za škodo, povzročeno s kršitvami pravil o konkurenci – Direktiva 2014/104 – Določbe, katerih namen je nacionalnim sodiščem dati možnost, da odredijo razkritje dokazov iz spisa organa, pristojnega za konkurenco – Razkritje dokazov, naštetih v členu 6(5) Direktive – Pogoji – Zaključek postopka, ki poteka pred organom, pristojnim za konkurenco – Prekinitev postopka s strani nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, do dokončne odločbe Komisije – Akt, ki ne pomeni zaključka postopka

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/104, člen 6(5))

   (Glej točke od 82 do 91 in točko 2 izreka.)

5. Konkurenca – Odškodninska tožba za škodo, povzročeno s kršitvami pravil o konkurenci – Direktiva 2014/104 – Določbe, katerih namen je nacionalnim sodiščem dati možnost, da odredijo razkritje dokazov iz spisa organa, pristojnega za konkurenco – Razkritje dokazov, naštetih v členu 6(5) Direktive – Razširitev seznama dokazov iz te določbe s strani držav članic – Nedopustnost

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/104, člen 5(8), člen 6(5) in člen 9)

   (Glej točke od 103 do 109 in 112 ter točko 3 izreka.)

6. Konkurenca – Odškodninska tožba za škodo, povzročeno s kršitvami pravil o konkurenci – Direktiva 2014/104 – Določbe, katerih namen je nacionalnim sodiščem dati možnost, da odredijo razkritje dokazov iz spisa organa, pristojnega za konkurenco – Mehanizem, ki nacionalnim sodiščem omogoča, da odredijo razkritje dokazov zaradi hrambe in da preložijo preizkus narave dokazov – Dopustnost – Pogoji

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/104, člen 5(8), člen 6(5) in člen 9)

   (Glej točke od 113 do 128 in točko 4 izreka.)

Povzetek

Družba RegioJet, ki je železniški prevoznik oseb na progi Praga–Ostrava, je leta 2015 pri Městský soud v Praze (mestno sodišče v Pragi, Češka republika) proti družbi České dráhy, ki je češki nacionalni železniški prevoznik, vložil odškodninsko tožbo za povrnitev škode, nastale zaradi kršitev konkurenčnega prava, ki naj bi jih zadnjenavedena storila.

Češki organ, pristojen za konkurenco, je leta 2012 že začel upravni postopek glede morebitne zlorabe prevladujočega položaja s strani družbe České dráhy, ki je bil leta 2016 prekinjen, potem ko je Evropska komisija začela postopek v zvezi z istimi ravnanji.

Družba RegioJet je v okviru odškodninske tožbe pri mestnem sodišču v Pragi vložila zahtevo za razkritje več dokumentov, za katere je domnevala, da jih ima družba České dráhy. Češki organ za konkurenco je kljub temu navedel, da zahtevanih dokumentov, s katerimi razpolaga v okviru upravnega postopka, vključno z drugimi zahtevanimi dokumenti, ki skupaj z zadnjenavedenimi tvorijo skladno celoto, do dokončnega zaključka tega postopka ni mogoče razkriti.

Vendar je mestno sodišče v Pragi po tem, ko je o tem vprašalo Komisijo, ugodilo zahtevi za razkritje dokumentov in družbi České dráhy naložilo, naj v spis vloži dokumente, ki vsebujejo informacije, ki jih je ta družba izrecno pripravila za postopek pred češkim organom, pristojnim za konkurenco, in informacije, ki se hranijo zunaj okvira tega postopka. Isto sodišče je poleg tega odločilo, da prekine postopek vsebinskega odločanja o odškodninski tožbi do zaključka postopka, ki ga je začela Komisija.

Vrchní soud v Praze (višje sodišče v Pragi, Češka republika) je v pritožbenem postopku potrdilo sklep, s katerim je bilo odrejeno razkritje dokumentov, in za zagotovitev varstva razkritih dokazov sprejelo ukrepe, da se ti dokazi položijo v sodni depozit.

Nejvyšší soud (vrhovno sodišče, Češka republika), ki je bilo kot sodišče, pri katerem je bila vložena kasacijska pritožba, pozvano, naj se izreče o zakonitosti odločbe višjega sodišča v Pragi, se je odločilo, da Sodišče zaprosi za razlago Direktive 2014/104 o odškodnini žrtvam protikonkurenčnih ravnanj, ( 1 ) katere člena 5 in 6 določata pravila o razkritju dokazov, ki se zahtevajo za namene odškodninske tožbe v nacionalnem pravu zaradi kršitev določb konkurenčnega prava držav članic in prava Unije. ( 2 )

Sodišče je z razlago členov 5 in 6 Direktive 2014/104 pojasnilo obseg pristojnosti nacionalnih sodišč v okviru zahteve za razkritje dokazov za namene postopka z odškodninsko tožbo, ki se nanaša na kršitev konkurenčnega prava, in obseg varstva takih dokazov v skladu z Direktivo 2014/104, kadar ti spadajo v upravni postopek s področja konkurence, ki še ni zaključen.

Presoja Sodišča

Sodišče je najprej opozorilo, da Direktiva 2014/104 izrecno določa pogoje za časovno uporabo določb te direktive, in sicer glede na to, ali gre z vidika prava Unije za bistvene ali nebistvene določbe.

V obravnavani zadevi je Sodišče navedlo, da se možnost, da se odredi razkritje upoštevnih dokazov, s katerimi razpolaga tožena stranka ali tretja oseba, pod pogoji, določenimi v členih 5 in 6 Direktive 2014/104, nanaša le na postopkovne ukrepe, ki se uporabljajo pred nacionalnimi sodišči, ne da bi neposredno vplivala na pravni položaj strank.

V teh okoliščinah, prvič, člena 5 in 6 Direktive 2014/104 ne spadata med bistvene določbe te direktive v smislu njenega člena 22(1) in sta zato del drugih določb iz člena 22(2) navedene direktive, za katere je v tej določbi navedeno, da se uporabljajo za tožbe, vložene po 26. decembru 2014. Drugič, ker je češki zakonodajalec odločil, da se nacionalne določbe, katerih namen je prenos procesnopravnih določb Direktive 2014/104, neposredno in brezpogojno uporabljajo tudi za tožbe, vložene pred datumom njenega prenosa te direktive v notranje pravo, vendar po 26. decembru 2014, iz tega sledi, da se člena 5 in 6 navedene direktive uporabljata za tožbo, o kateri odloča predložitveno sodišče, ker je bila ta vložena leta 2015.

Sodišče je v zvezi z vsebino najprej poudarilo, da pri odločanju o sporih glede odškodnine žrtvam protikonkurenčnih ravnanj vloga nacionalnih sodišč dopolnjuje vlogo organov držav članic, pristojnih za konkurenco. Zakonodajalec Unije je pri sprejemanju Direktive 2014/104 namreč izhajal iz ugotovitve, da je potrebno, da izvajanje pravil konkurence Unije od javnih organov (public enforcement) in odškodninske tožbe zaradi kršitev teh pravil, ki potekajo v zasebni sferi (private enforcement), dosledno součinkujeta, zlasti glede ureditve dostopa do dokumentov, s katerimi razpolagajo organi, pristojni za konkurenco.

V zvezi z odškodninskimi tožbami zaradi kršitve pravil konkurence je treba navesti, da določbe, ki veljajo za razkritje dokumentov, iz členov od 5 do 8 Direktive 2014/104 odražajo ravnovesje med, na eni strani, učinkovitostjo ukrepov organov, pristojnih za konkurenco, in, na drugi strani, učinkovitostjo odškodninskih tožb, ki jih vložijo osebe, ki menijo, da so bile oškodovane zaradi protikonkurenčnih ravnanj. Poleg tega, čeprav je namen Direktive 2014/104 – ob upoštevanju asimetrije informacij, ki je pogosto značilna za spore v zvezi z odškodninskimi tožbami za povrnitev škode, nastale zaradi kršitev konkurenčnega prava – izboljšati dostop žrtev protikonkurenčnih ravnanj do dokazov, ga tudi strogo omejuje.

Ob upoštevanju teh pojasnil je Sodišče, na prvem mestu, obravnavalo vprašanje za predhodno odločanje, ali lahko nacionalno sodišče, ki odloča o odškodninski tožbi, ki se nanaša na kršitev konkurenčnega prava, odredi razkritje dokazov, pri čemer prekine sodni postopek v zvezi z upravnim postopkom Komisije, ki še ni zaključen.

V zvezi s tem je Sodišče ugotovilo, da člen 16(1) Uredbe št. 1/2003 ( 3 ) nacionalnim sodiščem sicer res nalaga, da se vzdržijo izdaje odločb, ki bi bile v nasprotju z odločbo, ki jo namerava sprejeti Komisija v že začetem postopku, in da morajo zato oceniti, ali je potrebno, da postopke prekinejo. Vendar iz skupnega branja vseh določb Direktive 2014/104 izhaja, da ta nacionalnim sodiščem držav članic prav tako ne nalaga, da zaradi začetka postopka pred Komisijo, ki se nanaša na iste kršitve, prekinejo svoje postopke v zvezi z odškodninskimi tožbami zaradi kršitev pravil konkurence, o katerih odločajo.

Sodišče je v zvezi s tem pojasnilo, da kadar nacionalno sodišče strankam ali tretjim v okviru postopka v zvezi z odškodninsko tožbo, ki je bil prekinjen, ker je Komisija začela postopek, odredi razkritje dokazov, navedeno sodišče namreč načeloma ne sprejme odločitve, ki bi lahko bila v nasprotju z odločbo, ki jo namerava sprejeti Komisija.

Vendar mora nacionalno sodišče razkritje dokazov omejiti na to, kar je strogo upoštevno, sorazmerno in potrebno, pri čemer mora preprečiti, da bi tako razkritje lahko neupravičeno poseglo v tekočo preiskavo, ki jo vodi Komisija. Zato mora nacionalno sodišče opraviti preizkus glede ustreznosti zahtevanih dokazov, zveze med temi dokazi in uveljavljanim odškodninskim zahtevkom, zadostnosti stopnje natančnosti navedenih dokazov in njihove sorazmernosti. V tem okviru mora nacionalno sodišče upoštevati tudi okoliščino, ali je bil postopek v zvezi z odškodninsko tožbo prekinjen ali ne.

Na drugem mestu je Sodišče odgovorilo na vprašanje za predhodno odločanje, ali je to, da nacionalni organ, pristojen za konkurenco, prekine svoj upravni postopek, ker je Komisija začela postopek o istih dejstvih, mogoče enačiti s tem, da je bil postopek končan „drugače“, v smislu člena 6(5) Direktive 2014/104, kar nacionalnemu sodišču omogoča, da odredi razkritje dokumentov, ki so del tega postopka, na katere se nanaša navedena določba. ( 4 )

V zvezi s tem je Sodišče navedlo, da kadar se Direktiva 2014/104 sklicuje na to, da se postopek konča s sprejetjem odločbe ali „drugače“, gre za ukrepe, ki se sprejmejo, ko se nacionalni organ, pristojen za konkurenco, odloči, da je ob upoštevanju informacij, zbranih med postopkom, mogoče ali celo nujno odločiti o zadevi in postopek končati. Vendar prekinitev nacionalnega upravnega postopka, dokler Komisija ne zaključi preiskave v obravnavani zadevi, pomeni zgolj začasni ukrep, ki ga ni mogoče enačiti s končanjem tega postopka.

Na tretjem mestu je Sodišče pojasnilo, da nacionalna zakonodaja, ki začasno omejuje razkritje vseh informacij, ki so bile predložene med upravnim postopkom s področja konkurence, ni v skladu s členom 6(5)(a) in členom 6(9) Direktive 2014/104.

Iz člena 6(5) Direktive 2014/104 ob upoštevanju uvodne izjave 25 te direktive namreč nedvoumno izhaja, da se začasno varstvo, podeljeno s to določbo, ne nanaša na vse informacije, ki so bile predložene organu, pristojnem za konkurenco, ampak se nanaša samo na informacije, ki so bile pripravljene posebej za postopek, ki ga je ta organ začel.

Ta ugotovitev je potrjena s sistematično razlago Direktive 2014/104. V zvezi s tem je Sodišče med drugim poudarilo, da bi s tem, da bi se državam članicam dovolilo razširiti obseg informacij, katerih razkritje je mogoče odrediti šele po koncu postopka v smislu člena 6(5) te direktive, prišlo do bolj omejenega razkritja dokazov, kar bi bilo v nasprotju z logiko člena 5(8) navedene direktive, ki državam članicam izrecno dovoljuje, da sprejmejo pravila, ki dovoljujejo razkritje dokazov v širšem obsegu.

Na četrtem in zadnjem mestu je Sodišče navedlo, da Direktiva 2014/104 ne nasprotuje temu, da nacionalno sodišče z uporabo postopkovnega instrumenta nacionalnega prava odredi razkritje dokazov zgolj zato, da bi se ti shranili v sodni depozit in da bi se razkrili šele po tem, ko nacionalno sodišče preveri, ali je treba s tem razkritjem počakati do zaključka upravnega postopka, ki je v teku. Če se upoštevajo zahteve, ki izhajajo iz načela sorazmernosti, lahko namreč tak postopkovni instrument prispeva k učinkovitosti odškodninskih zahtevkov zaradi kršitve pravil konkurence, hkrati pa ohranja varstvo, ki so ga nekateri dokazi deležni na podlagi člena 6(5) Direktive 2014/104.

( 1 ) Direktiva 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije (UL 2014, L 349, str. 1).

( 2 ) Člen 5 te direktive določa pravila, ki skupaj tvorijo splošno ureditev na področju razkrijta dokazov, ki se zahtevajo za namene odškodninske tožbe v nacionalnem pravu zaradi kršitev določb konkurenčnega prava držav članic in prava Unije. Ta določba je dopolnjena s členom 6 navedene direktive, ki določa posebna pravila o razkritju dokazov iz spisov organov, ki so pristojni za izvajanje pravil o konkurenci.

( 3 ) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov [101] in [102 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205).

( 4 ) Člen 6(5) Direktive 2014/104 nacionalnim sodiščem omogoča, da po koncu upravnega postopka organa, pristojnega za konkurenco, odredijo razkritje informacij, ki jih je pripravila fizična ali pravna oseba posebej za ta postopek, informacij, ki jih je zadnjenavedeni zbral med postopkom in jih poslal strankam, in, ki jih je ta pripravila in poslala strankam v tem postopku, ter vlog za poravnavo, ki so bile umaknjene.