22.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 356/68

(1)

V skladu s členom 11(2) Direktive 2011/24/EU je Komisija obvezana sprejeti ukrepe za olajšanje priznavanja zdravniških receptov, predpisanih v eni državi članici in izdanih v drugi.

(2)

V skladu s točko (a) člena 11(2) Direktive 2011/24/EU mora Komisija sprejeti neizčrpen seznam elementov, ki jih morajo vsebovati navedeni recepti. Navedeni seznam bi zdravstvenemu delavcu, ki izdaja zdravila, moral omogočati, da preveri, ali je recept verodostojen in ali ga je v drugi državi članici predpisal pripadnik reguliranega zdravstvenega poklica, ki je za to pravno upravičen.

(3)

Elementi, ki jih je treba vključiti v recepte, bi morali omogočati pravilno identifikacijo zdravil ali medicinskih pripomočkov, kot je navedeno v točki (c) člena 11(2) Direktive 2011/24/EU.

(4)

Navajati je treba splošna imena zdravil, da se omogoči pravilna identifikacija zdravil, ki se tržijo pod različnimi imeni blagovne znamke po vsej Uniji in tistih, ki se ne tržijo v vseh državah članicah. Splošno ime, ki ga je treba uporabiti, mora biti mednarodno nelastniško ime, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija ali, če tega imena ni, običajno splošno ime. Nasprotno pa bi moralo ime znamke zdravila služiti le jasni opredelitvi bioloških zdravil, kot je opredeljeno v točki 3.2.1.1(b) Priloge I k Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (2), zaradi posebnih značilnosti navedenih proizvodov, ali drugih zdravil, kadar je to po mnenju zdravstvenega delavca, ki predpisuje zdravila, potrebno iz zdravstvenega vidika.

(5)

Medicinski pripomočki nimajo splošnih imen, kot to velja za zdravila. Zato bi moral recept vključevati tudi direktne kontaktne podatke predpisovalca, da lahko zdravstveni delavec, ki izdaja recept, po potrebi poizve o predpisanem medicinskem pripomočku in ga pravilno opredeli.

(6)

Neizčrpen seznam elementov, ki jih morajo vključevati recepti, bi moral omogočiti razumljivost informacij za paciente v zvezi z receptom in navodili za uporabo zdravila, kot je navedeno v točki (d) člena 11(2) Direktive 2011/24/EU. Komisija bo redno preverjala stanje, da bi ocenila, ali so potrebni dodatni ukrepi za zagotovitev razumljivih informacij za paciente v zvezi z navodili za uporabo zdravil.

(7)

Da bi pacienti lahko dobili ustrezne recepte, je pomembno, da nacionalne kontaktne točke iz člena 6 Direktive 2011/24/EU pacientom zagotovijo ustrezne informacije o vsebini in namenu neizčrpnega seznama elementov, ki bi jih morali vsebovati navedeni recepti.

(8)

Glede na to, da je splošen vpliv čezmejnega zdravstvenega varstva omejen, bi se moral neizčrpen seznam elementov uporabljati samo za recepte, namenjene uporabi v drugi državi članici.

(9)

Ker načelo vzajemnega priznavanja receptov izhaja iz člena 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ta direktiva ne preprečuje državam članicam, da uporabljajo načelo vzajemnega priznavanja za recepte, ki ne vsebujejo elementov iz neizčrpnega seznama. Prav tako nobena določba te direktive ne preprečuje državam članicam predpisati dodatnih elementov za recepte, ki se izdajajo na njihovem ozemlju, z namenom, da se izdajo v drugi državi članici, v okviru pravil, ki se uporabljajo na njihovem ozemlju, če so ta pravila v skladu s pravom Unije.

(10)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 16(1) Direktive 2011/24/EU –