očitno upadajočo ali trajno nizko prevalenco BSE na podlagi najnovejših rezultatov testiranja;

da vsaj šest let izvaja in uveljavlja popoln program testiranja na BSE (zakonodaja Skupnosti o sledljivosti in identifikaciji živih živali ter uradni nadzor BSE);

da vsaj šest let izvaja in uveljavlja zakonodajo Skupnosti o popolni prepovedi krmljenja farmsko gojenih živali.

odobritev hitrih testov iz tretjega pododstavka člena 5(3), iz člena 6(1), člena 8(2) in člena 9(3);

prilagoditev starosti iz člena 6(1b);

merila, ki kažejo izboljšanje epidemioloških razmer, iz člena 6(1b);

odločitev, da se dovoli krmljenje mladih živali iz vrst prežvekovalcev z beljakovinami, pridobljenimi iz rib, iz člena 7(3);

merila za dodeljevanje odstopanj od omejitev iz člena 7(4);

odločitev o uvedbi tolerančne stopnje iz člena 7(4a);

odločitev o starosti iz člena 8(1);

pravila o izjemah od zahteve glede odstranjevanja in uničenja snovi s specifičnim tveganjem iz člena 8(5);

odobritev proizvodnih procesov iz člena 9(1);

odločitev o razširitvi nekaterih določb na druge živalske vrste, iz člena 15(3);

razširitev določb odstavkov 1 do 6 člena 16 na druge proizvode živalskega izvora;

sprejetje metode za potrditev BSE pri ovcah in kozah iz člena 20(2);

sprememba ali dopolnitev prilog ter sprejetje vseh ustreznih prehodnih ukrepov iz člena 23.

izvede se analiza tveganja v skladu z določbami iz poglavja B za ugotavljanje vseh možnih dejavnikov za pojav BSE in njihovega časovnega razvoja v državi ali regiji;

uvede se sistem stalnega nadzora in spremljanja BSE, ki je povezan zlasti s tveganji, navedenimi v poglavju B, in v skladu z minimalnimi nadzornimi zahtevami, določenimi v poglavju D;

uvede se stalni program ozaveščanja za veterinarje, kmete in delavce, ki delajo na področju prevoza, trženja in zakola goveda, da se spodbudi poročanje o vseh živalih, ki kažejo klinične znake BSE v ciljnih podskupinah, kakor je določeno v poglavju D te priloge;

treba je obveščati in pregledovati vsa goveda, ki kažejo klinične znake BSE;

pregled možganskih ali drugih tkiv, zbranih v okviru sistema nadzora in spremljanja iz točke (b), se izvede v odobrenem laboratoriju.

prisotnost ali odsotnost povzročitelja BSE v državi ali regiji in, v primeru prisotnosti povzročitelja, njegova prevalenca na podlagi rezultatov nadzornih dejavnosti;

proizvodnja mesno-kostne moke ali ocvirkov iz avtohtonih prežvekovalcev;

uvožena mesno-kostna moka ali ocvirki;

uvoženo govedo, ovce in koze;

uvožena živalska krma in njene sestavine;

uvoženi proizvodi, dobljeni iz prežvekovalcev, za prehrano ljudi, ki bi lahko vsebovali tkiva iz točke 1 Priloge V in s katerimi se je morda krmilo govedo;

uvoženi proizvodi, dobljeni iz prežvekovalcev, za uporabo in vivo pri govedu.

recikliranje in širjenje povzročitelja BSE s krmljenjem goveda z mesno-kostno moko ali ocvirki, dobljenimi iz prežvekovalcev, ali drugo krmo ali krmnimi sestavinami, kontaminiranimi s povzročiteljem bolezni;

uporaba trupov (vključno s poginulimi živalmi), stranskih proizvodov in klavničnih odpadkov prežvekovalcev, parametri postopkov obdelave in metode za proizvodnjo živalske krme;

krmljenje prežvekovalcev z mesno-kostno moko in ocvirki, dobljenimi iz prežvekovalcev, ali ne, vključno z ukrepi za preprečevanje navzkrižne kontaminacije živalske krme;

raven dosedanjega nadzora BSE pri govedu in rezultati navedenega nadzora.

kjer je bila izvedena analiza tveganja v skladu s poglavjem B z namenom ugotoviti zgodovinske in obstoječe dejavnike tveganja;

ki je dokazala, da so bili izvedeni ustrezni specifični ukrepi za obvladovanje vsakega ugotovljenega tveganja za zadevno časovno obdobje;

ki je dokazala, da je uvedla nadzor vrste B v skladu s poglavjem D in dosegla zadevne cilje v skladu s preglednico 2 navedenega poglavja; in

ki je:

kjer je bila izvedena analiza tveganja na podlagi informacij iz poglavja B z namenom ugotoviti zgodovinske in obstoječe dejavnike tveganja;

ki je dokazala, da so bili izvedeni ustrezni specifični ukrepi za obvladovanje vsakega ugotovljenega tveganja, vendar ti ukrepi niso bili sprejeti za zadevno časovno obdobje;

ki je dokazala, da je uvedla nadzor vrste A v skladu s poglavjem D in dosegla zadevne cilje v skladu s preglednico 2. Nadzor vrste A lahko nadomesti nadzor vrste B, ko je dosežen zadevni cilj; in

ki je:

Nadzor vrste A

Uporaba nadzora vrste A omogoča odkritje BSE pri vzorčni prevalenci ( 19 ) za vsaj en primer na 100 000 pri odraslem govedu v zadevni državi ali regiji, pri čemer je stopnja zanesljivosti 95 %.

Nadzor vrste B

Uporaba nadzora vrste B omogoča odkritje BSE pri vzorčni prevalenci za vsaj en primer na 50 000 pri odraslem govedu v zadevni državi ali regiji, pri čemer je stopnja zanesljivosti 95 %.

Nadzor vrste B lahko izvajajo države ali regije s statusom zanemarljivega tveganja za BSE za potrditev ugotovitev analize tveganja, na primer s prikazovanjem učinkovitosti ukrepov za zmanjševanje vsakršnih ugotovljenih dejavnikov tveganja z nadzorom za povečevanje verjetnosti ugotavljanja neuspešnosti takšnih ukrepov.

Nadzor vrste B prav tako lahko izvajajo države ali regije s statusom nadzorovanega tveganja za BSE, potem ko so dosegle zadevne cilje z uporabo nadzora vrste A, za ohranjanje zanesljivosti znanja, pridobljenega z nadzorom vrste A.

V tej prilogi je govedo za namene nadzora razdeljeno na štiri podskupine:

informacije o letnem sistemu spremljanja BSE, ki se je izvajal v preteklih šestih letih v državi članici, vključno s podrobno dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje epidemioloških meril iz točke 7.2;

informacije o sistemu identifikacije in sledljivosti goved, kakor je opredeljeno v točki (b) tretjega pododstavka člena 6(1b), ki se je izvajal v preteklih šestih letih v državi članici, vključno s podrobnim opisom delovanja računalniško podprte baze podatkov, kakor je opredeljena v členu 5 Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta ( 23 );

informacije o prepovedih krmljenja živali v preteklih šestih letih v državi članici, vključno s podrobnim opisom izvajanja popolne prepovedi krmljenja farmsko gojenih živali, kakor je določena v točki (c) tretjega pododstavka člena 6(1b), ki vsebuje načrt vzorčenja, število in vrsto ugotovljenih kršitev ter rezultate kontrol;

podroben opis predlaganega revidiranega programa spremljanja BSE, vključno z geografskim območjem, na katerem se bo program izvajal, ter opis podpopulacij goved, zajetih v revidiranem programomu spremljanja BSE, vključno z navedbami starostnih omejitev in velikosti vzorcev za preskušanje;

rezultate obsežne analize tveganja, ki dokazuje, da bo revidiran program spremljanja BSE zagotavljal varovanje zdravja ljudi in živali. Ta analiza tveganja vključuje analizo rojstne kohorte ali druge ustrezne študije, da se dokaže, da so bili ukrepi za zmanjšanje tveganja za TSE, vključno s prepovedmi krmljenja iz točke (c) tretjega pododstavka člena 6(1b), uspešno izvedeni.

v vsaj šestih zaporednih letih po začetku veljavnosti programa preskušanja Skupnosti na BSE iz točke (b) tretjega pododstavka člena 6(1b):

bodisi

v šestletnem obdobju iz točke (a) ni nobenih dokazov o slabšanju epidemioloških razmer v zvezi z BSE.

Za vsak pozitiven primer TSE pri ovcah se določi genotip prionskega proteina za kodone 136, 154 in 171. Komisiji se takoj poroča o primerih TSE, odkritih pri ovcah z genotipi, ki zakodirajo alanin (A) na obeh alelih na kodonu 136, arginin (R) na obeh alelih na kodonu 154 in arginin (R) na obeh alelih na kodonu 171. Kadar je pozitiven primer TSE atipičen primer praskavca, se določi tudi genotip prionskega proteina za kodon 141.

Za vsak pozitiven primer TSE pri kozah se določi genotip prionskega proteina za kodona 146 in 222. Komisiji se takoj poroča o primerih TSE, odkritih pri kozah z genotipi, ki zakodirajo serin (S) ali asparaginsko kislino (D) na vsaj enem alelu na kodonu 146 in/ali lizin (K) na vsaj enem alelu na kodonu 222.

za gojene jelene in jelene v ujetništvu se vsaka kmetija in vsak obrat, na katerih se jeleni gojijo na zaprtem območju, šteje za primarno enoto vzorčenja;

za divje in delno udomačene jelene se primarna enota vzorčenja opredeli geografsko na podlagi naslednjih meril:

navedene države članice na prvi stopnji:

na drugi stopnji:

za gojene jelene in jelene v ujetništvu:

za divje jelene in delno udomačene jelene:

retrofaringealne bezgavke;

tonzile;

druge bezgavke na glavi.

hitri testi:

hitri testi iz točke 4 poglavja C Priloge X, ki se uporabljajo za ugotavljanje TSE v obeksu govedi ali drobnice, se štejejo kot primerni za ugotavljanje TSE v obeksu jelenov. Hitri testi iz točke 4 poglavja C Priloge X, ki se uporabljajo za ugotavljanje TSE v bezgavkah govedi ali drobnice, se štejejo kot primerni za ugotavljanje TSE v bezgavkah jelenov. Države članice lahko za namene naključnega preverjanja uporabijo tudi imunohistokemijo, za katero morajo zadostiti preskusu usposobljenosti, ki ga organizira referenčni laboratorij EU za TSE;

potrditveni testi:

Če rezultat hitrega testa ni dokončen ali je pozitiven, se na vzorcu opravijo potrditvene preiskave z uporabo vsaj ene od naslednjih metod in protokolov iz zadnje izdaje Priročnika diagnostičnih testov in cepiv za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE):

Kadar država članica ne more potrditi pozitivnega rezultata hitrega testa, pošlje ustrezno tkivo referenčnemu laboratoriju EU v potrditev;

karakterizacija izolata:

V primeru pozitivnega testa na TSE je treba ob posvetovanju z referenčnim laboratorijem EU za TSE opraviti dodatno karakterizacijo izolata.

število vzorcev jelenov, danih na testiranje, za vsako ciljno skupino v skladu z naslednjimi merili:

rezultate hitrih in potrditvenih testov (število pozitivnih in negativnih rezultatov) ter, kjer je to primerno, preiskav nadaljnjih karakterizacij izolatov, vzorčeno tkivo in tehniko, uporabljeno pri hitrih in potrditvenih testih;

geografski položaj pozitivnih primerov TSE, vključno z državo porekla, če ta ni ista kot država članica poročevalka;

genotip in vrsto vsakega jelena s pozitivnim rezultatom testa na TSE;

genotip jelenov, testiranih z negativnim rezultatom testa na TSE, kadar je bil genotip določen.

prežvekovalcev z dikalcijevim in trikalcijevim fosfatom živalskega izvora ter krmno mešanico, ki vsebuje ta dva proizvoda;

rejnih neprežvekovalcev, ki niso kožuharji, s:

prežvekovalcev z:

rejnih neprežvekovalcev z naslednjimi posamičnimi krmili in krmnimi mešanicami:

živali iz ribogojstva z naslednjimi posamičnimi krmili in krmnimi mešanicami:

neodstavljenih prežvekovalcev z mlečnimi nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko in se proizvajajo, dajejo na trg ter uporabljajo v skladu s posebnimi pogoji iz oddelka E poglavja IV;

rejnih živali s posamičnimi krmili rastlinskega izvora in krmno mešanico, ki vsebuje navedena posamična krmila, kontaminiranimi z zanemarljivimi količinami drobcev kosti, pridobljenih iz nedovoljenih živalskih vrst. Države članice lahko to odstopanje uporabijo samo, če so pred tem izvedle oceno tveganja, ki je potrdila, da je tveganje za zdravje živali zanemarljivo. Pri tej oceni tveganja se morajo upoštevati vsaj:

perutnine z naslednjimi posamičnimi krmili in krmnimi mešanicami:

prašičev z naslednjimi posamičnimi krmili in krmnimi mešanicami:

predelane živalske beljakovine v razsutem stanju, pridobljene iz neprežvekovalcev, vključno z ribjo moko, predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz gojenih žuželk, predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz prašičev, in predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz perutnine;

dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora v razsutem stanju;

proizvodi iz krvi neprežvekovalcev v razsutem stanju;

krmne mešanice v razsutem stanju, ki vsebujejo posamična krmila iz točk (a), (b) in (c).

ribjo moko;

dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora;

proizvode iz krvi neprežvekovalcev;

predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk;

predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev;

predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine.

krmno mešanico za prežvekovalce je treba proizvajati in med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hraniti v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se proizvaja in hrani krmna mešanica za neprežvekovalce;

evidence s podrobnimi podatki o nakupih in uporabi proizvodov iz točke 1 ter prodaji krmnih mešanic, ki vsebujejo navedene proizvode, morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

izvajati je treba redno vzorčenje in analizo krmne mešanice za prežvekovalce, da se zagotovi odsotnost nedovoljenih sestavin živalskega izvora z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme iz Priloge VI k Uredbi Komisije (ES) št. 152/2009 ( 24 ); pogostost vzorčenja in analize se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na analizi tveganja in načelih kritičnih nadzornih točk (HACCP), rezultati tega vzorčenja in analize pa morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let.

morajo biti registrirani pri pristojnem organu kot proizvajalci popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo proizvode iz točke 1;

lahko gojijo le neprežvekovalce in:

katere koli krmne mešanice, ki vsebujejo ribjo moko in se uporabljajo za pripravo popolnih krmnih mešanic, morajo vsebovati manj kot 50 % surovih beljakovin;

katere koli krmne mešanice, ki vsebujejo dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora in se uporabljajo za pripravo popolnih krmnih mešanic, morajo vsebovati manj kot 10 % celotnega fosforja;

katere koli krmne mešanice, ki vsebujejo proizvode iz krvi neprežvekovalcev in se uporabljajo za pripravo popolnih krmnih mešanic, morajo vsebovati manj kot 50 % surovih beljakovin.

predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, vključno z ribjo moko, predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz gojenih žuželk, predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz prašičev, in predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz perutnine;

proizvodov iz krvi neprežvekovalcev;

krmne mešanice, ki vsebuje posamična krmila iz točk (a) in (b).

predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, vključno z ribjo moko, predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz gojenih žuželk, predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz prašičev, in predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz perutnine;

dikalcijevega in trikalcijevega fosfata živalskega izvora,

proizvodov iz krvi neprežvekovalcev,

krmne mešanice, ki vsebuje posamična krmila iz točk (a) do (c).

ribjo moko je treba proizvajati v predelovalnih obratih, ki so namenjeni izključno proizvodnji proizvodov, pridobljenih iz:

besedilo „ribja moka – ni za uporabo v krmi za prežvekovalce, razen neodstavljenih prežvekovalcev“ se jasno navede v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter na oznaki ribje moke;

besedilo „vsebuje ribjo moko – ni za krmljenje prežvekovalcev“ se jasno navede na oznaki krmnih mešanic, ki vsebujejo ribjo moko, za rejne neprežvekovalce, ki niso kožuharji.

Besedilo „dikalcijev/trikalcijev fosfat živalskega izvora – ni za uporabo v krmi za prežvekovalce“ se jasno navede v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter na oznaki dikalcijevega/trikalcijevega fosfata živalskega izvora;

besedilo „vsebuje dikalcijev/trikalcijev fosfat živalskega izvora – ni za krmljenje prežvekovalcev“ se jasno navede na oznaki krmnih mešanic, ki vsebujejo dikalcijev/trikalcijev fosfat živalskega izvora.

kri, namenjena za proizvodnjo proizvodov iz krvi, izhaja iz klavnic, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev ter so pri pristojnem organu registrirane kot klavnice, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev.

Z odstopanjem od navedenega posebnega pogoja lahko pristojni organ dovoli zakol prežvekovalcev v klavnici, ki proizvaja kri neprežvekovalcev, namenjeno za proizvodnjo proizvodov iz krvi za krmljenje rejnih neprežvekovalcev.

Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med krvjo prežvekovalcev in neprežvekovalcev.

Ti ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:

za prevoz krvi, namenjene za proizvodnjo proizvodov iz krvi za neprežvekovalce, v predelovalni obrat se uporabljajo vozila in zabojniki, ki so namenjeni izključno za prevoz krvi neprežvekovalcev.

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja se lahko vozila in zabojniki, ki so se predhodno uporabljali za prevoz krvi prežvekovalcev, uporabijo za prevoz krvi neprežvekovalcev, če so bili pred tem temeljito očiščeni po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija. Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti;

Proizvodi iz krvi se proizvajajo v predelovalnih obratih, ki predelujejo izključno kri neprežvekovalcev in jih je pristojni organ registriral izključno za predelavo krvi neprežvekovalcev.

▼M48

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja lahko pristojni organ dovoli proizvodnjo proizvodov iz krvi za krmljenje rejnih neprežvekovalcev v predelovalnih obratih, ki predelujejo kri prežvekovalcev.

Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije.

Ti ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:

besedilo „proizvodi iz krvi neprežvekovalcev – ni za uporabo v krmi za prežvekovalce“ se jasno navede v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter na oznaki proizvodov iz krvi neprežvekovalcev.

besedilo „vsebuje proizvode iz krvi neprežvekovalcev – ni za krmljenje prežvekovalcev“ se jasno navede na oznaki krmnih mešanic, ki vsebujejo proizvode iz krvi neprežvekovalcev.

živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka, prihajajo iz enega ali več od naslednjih obratov:

Z odstopanjem od točk (i), (ii) in (iii) prvega odstavka lahko pristojni organ odobri zakol prežvekovalcev in ravnanje s proizvodi iz prežvekovalcev v obratih iz točk (i), (ii) in (iii) prvega odstavka, ki proizvajajo stranske proizvode iz neprežvekovalcev, namenjene proizvodnji predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka.

Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom na kraju samem prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med stranskimi proizvodi iz prežvekovalcev in neprežvekovalcev.

Ti ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:

za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz neprežvekovalcev in namenjenih za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka, v predelovalni obrat se uporabljajo vozila in zabojniki, ki se ne uporabljajo za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev.

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja se lahko za njihov prevoz uporabljajo vozila in zabojniki, ki so se predhodno uporabljali za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev, če so bili pred tem očiščeni po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti;

▼M59

predelane živalske beljakovine iz tega oddelka se proizvajajo v predelovalnih obratih, ki so namenjeni izključno predelavi živalskih stranskih proizvodov iz neprežvekovalcev, ki izvirajo iz klavnic, razsekovalnic ali drugih obratov iz točke (a). Te predelovalne obrate registrira pristojni organ kot predelovalne obrate, ki predelujejo izključno živalske stranske proizvode iz neprežvekovalcev.

▼M48

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja lahko pristojni organ dovoli proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka v predelovalnih obratih, ki predelujejo živalske stranske proizvode iz prežvekovalcev.

Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz prežvekovalcev, in predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz neprežvekovalcev.

Navedeni preventivni ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:

krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine iz tega oddelka, se proizvajajo v obratih, ki jih je za ta namen odobril pristojni organ in so namenjeni izključno za proizvodnjo krme za živali iz ribogojstva.

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja:

▼M59

v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za predelane živalske beljakovine iz tega oddelka in na oznaki teh beljakovin je treba jasno navesti naslednje besedilo: „predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev – ni za uporabo v krmi za rejne živali, razen živali iz ribogojstva in kožuharjev“.

Naslednje besedilo se jasno navede na oznaki krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine iz tega oddelka:

„vsebuje predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev – ni za krmljenje rejnih živali, razen živali iz ribogojstva in kožuharjev“.

ribjo moko, ki se uporablja v mlečnih nadomestkih, je treba proizvajati v predelovalnih obratih, ki so namenjeni izključno proizvodnji proizvodov, pridobljenih iz:

Ribja moka, ki se uporablja v mlečnih nadomestkih, je v skladu s splošnimi pogoji iz poglavja III;

besedilo „ribja moka – ni za uporabo v krmi za prežvekovalce, razen neodstavljenih prežvekovalcev“ se jasno navede v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter na oznaki ribje moke, namenjene za uporabo v mlečnih nadomestkih;

uporaba ribje moke za neodstavljene rejne prežvekovalce se odobri samo pri proizvodnji mlečnih nadomestkov, ki so v pošiljkah v suhi obliki in s katerimi se po razredčenju v dani količini tekočine krmijo neodstavljeni prežvekovalci kot dopolnilo postkolostralnemu mleku ali kot nadomestilo zanj pred koncem odstavitve;

mlečni nadomestki za neodstavljene rejne prežvekovalce, ki vsebujejo ribjo moko, se proizvajajo v obratih, ki ne proizvajajo drugih krmnih mešanic za prežvekovalce in jih je za ta namen odobril pristojni organ.

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja lahko proizvodnjo drugih krmnih mešanic za prežvekovalce v obratih, ki proizvajajo tudi mlečne nadomestke za neodstavljene rejne prežvekovalce, ki vsebujejo ribjo moko, po pregledu na kraju samem odobri pristojni organ, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

uvozniki morajo pred sprostitvijo v prosti promet v Uniji zagotoviti, da se vsaka pošiljka uvoženih mlečnih nadomestkov, ki vsebujejo ribjo moko, analizira v skladu z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme, ki jih določa Priloga VI k Uredbi (ES) št. 152/2009, da se zagotovi odsotnost nedovoljenih sestavin živalskega izvora;

na oznaki mlečnih nadomestkov za neodstavljene rejne prežvekovalce, ki vsebujejo ribjo moko, mora biti jasno navedeno besedilo „vsebuje ribjo moko – ni za krmljenje prežvekovalcev, razen neodstavljenih prežvekovalcev“;

mlečni nadomestki v razsutem stanju, ki vsebujejo ribjo moko in so namenjeni za neodstavljene rejne prežvekovalce, se prevažajo v vozilih in zabojnikih ter skladiščijo v skladiščnih prostorih, ki se ne uporabljajo za prevoz oziroma skladiščenje druge krme za prežvekovalce.

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja se lahko vozila, zabojniki in skladiščni prostori, ki se bodo pozneje uporabljali za prevoz ali skladiščenje druge krme v razsutem stanju za prežvekovalce, uporabijo za prevoz ali skladiščenje mlečnih nadomestkov v razsutem stanju, ki vsebujejo ribjo moko in so namenjeni za neodstavljene rejne prežvekovalce, če so bili pred tem očiščeni po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija. Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti;

na kmetijah, ki gojijo prežvekovalce, je treba zagotoviti ukrepe za preprečevanje krmljenja drugih prežvekovalcev, ki niso neodstavljeni prežvekovalci, z mlečnimi nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko. Pristojni organ pripravi seznam kmetij, na katerih se uporabljajo mlečni nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko, prek sistema predhodne priglasitve kmetije ali drugega sistema, s čimer se zagotovi izpolnitev tega posebnega pogoja.

predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, morajo biti proizvedene:

Z odstopanjem od pogoja iz točke (i) prvega odstavka lahko pristojni organ odobri proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk, v predelovalnih obratih, ki predelujejo stranske proizvode iz drugih živalskih vrst.

Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz gojenih žuželk, in predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz drugih rejnih živali.

Navedeni preventivni ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:

krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, se proizvajajo v obratih:

Z odstopanjem od točke (i) prvega odstavka zasebniki, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, ne potrebujejo posebnega dovoljenja za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

Z odstopanjem od točke (ii) prvega odstavka lahko pristojni organ po pregledu na kraju samem odobri proizvodnjo krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, za živali iz ribogojstva, perutnino ali prašiče v obratih, ki proizvajajo tudi krmne mešanice za druge rejne živali, razen kožuharjev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

komercialni dokument ali, če je ustrezno, zdravstveno spričevalo, ki spremlja predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, v skladu s členom 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009, oznaka navedenih predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk, in oznaka krmne mešanice, ki vsebuje predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, se jasno označijo v skladu z oddelkom G poglavja V te priloge.

živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prašičev, prihajajo iz enega ali več od naslednjih obratov:

Z odstopanjem od točk (i), (ii) in (iii) prvega odstavka lahko pristojni organ odobri zakol prežvekovalcev ali perutnine in ravnanje s proizvodi iz prežvekovalcev ali perutnine v obratih iz točk (i), (ii) in (iii) prvega odstavka, ki proizvajajo stranske proizvode iz prašičev, namenjene proizvodnji predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prašičev.

Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom na kraju samem prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med stranskimi proizvodi iz prežvekovalcev ali perutnine in stranskimi proizvodi iz prašičev.

Ti ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:

za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prašičev in namenjenih za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prašičev, v predelovalni obrat se uporabljajo vozila in zabojniki, ki se ne uporabljajo za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev ali perutnine.

Z odstopanjem od prvega odstavka se lahko za njihov prevoz uporabljajo vozila in zabojniki, ki so se predhodno uporabljali za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev ali perutnine, če so bili pred tem očiščeni po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti;

predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev, se proizvajajo v predelovalnih obratih, ki so:

Z odstopanjem od točke (ii) prvega odstavka lahko pristojni organ odobri proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prašičev, v predelovalnih obratih, ki predelujejo stranske proizvode iz prežvekovalcev ali perutnine.

Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz prežvekovalcev ali perutnine, in predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz prašičev.

Navedeni preventivni ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:

krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev, se proizvajajo v obratih:

Z odstopanjem od točke (i) prvega odstavka zasebniki, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, ne potrebujejo posebnega dovoljenja za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

Z odstopanjem od točke (ii) prvega odstavka lahko pristojni organ po pregledu na kraju samem odobri proizvodnjo krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev, za perutnino v obratih, ki proizvajajo tudi krmne mešanice za druge rejne živali, razen živali iz ribogojstva in kožuharjev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

komercialni dokument ali, če je ustrezno, zdravstveno spričevalo, ki spremlja predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev, v skladu s členom 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009, oznaka navedenih predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prašičev, in oznaka krmne mešanice, ki vsebuje predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev, se jasno označijo v skladu z oddelkom G poglavja V te priloge.

živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz perutnine, prihajajo iz enega ali več od naslednjih obratov:

Z odstopanjem od točk (i), (ii) in (iii) prvega odstavka lahko pristojni organ odobri zakol prežvekovalcev ali prašičev in ravnanje s proizvodi iz prežvekovalcev ali prašičev v obratih iz točk (i), (ii) in (iii) prvega odstavka, ki proizvajajo živalske stranske proizvode, pridobljene iz perutnine, ki so namenjeni proizvodnji predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz perutnine.

Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom na kraju samem prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med živalskimi stranskimi proizvodi, pridobljenimi iz prežvekovalcev ali prašičev in živalskimi stranskimi proizvodi, pridobljenimi iz perutnine.

Ti ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:

za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz perutnine in namenjenih za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz perutnine, v predelovalni obrat se uporabljajo vozila in zabojniki, ki se ne uporabljajo za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev ali prašičev.

Z odstopanjem od prvega odstavka se lahko za njihov prevoz uporabljajo vozila in zabojniki, ki so se predhodno uporabljali za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev ali prašičev, če so bili pred tem očiščeni po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti;

predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine, se proizvajajo v predelovalnih obratih, ki so:

Z odstopanjem od točke (ii) prvega odstavka lahko pristojni organ odobri proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz perutnine, v predelovalnih obratih, ki predelujejo živalske stranske proizvode iz prežvekovalcev ali prašičev.

Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz prežvekovalcev ali prašičev, in predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz perutnine.

Navedeni preventivni ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:

krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine, se proizvajajo v obratih:

Z odstopanjem od točke (i) prvega odstavka zasebniki, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, ne potrebujejo posebnega dovoljenja za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

Z odstopanjem od točke (ii) prvega odstavka lahko pristojni organ po pregledu na kraju samem odobri proizvodnjo krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine, za prašiče v obratih, ki proizvajajo tudi krmne mešanice za druge rejne živali, razen živali iz ribogojstva in kožuharjev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

komercialni dokument ali, če je ustrezno, zdravstveno spričevalo, ki spremlja predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine, v skladu s členom 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009, oznaka navedenih predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz perutnine, in oznaka krmne mešanice, ki vsebuje predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine, se jasno označijo v skladu z oddelkom G poglavja V te priloge.

klavnic, registriranih kot klavnice, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev v skladu s prvim odstavkom točke (a) oddelka C poglavja IV, in odobrenih klavnic, iz katerih lahko izvira kri, proizvedena v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom točke (a) oddelka C poglavja IV;

klavnic, razsekovalnic ter drugih živilskih obratov in obratov za predelavo živalskih stranskih proizvodov, ki so registrirani kot obrati, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev oziroma ki ne odkostijo ali razsekavajo mesa prežvekovalcev oziroma ki ne ravnajo s proizvodi iz prežvekovalcev, temveč ravnajo samo z živalskimi stranskimi proizvodi, ki prihajajo iz teh živilskih obratov, ali jih skladiščijo, in iz katerih lahko izvirajo živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, v skladu s prvim odstavkom točke (a) oddelka D poglavja IV, ter odobrenih klavnic, razsekovalnic in drugih živilskih obratov, iz katerih lahko izvirajo živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom točke (a) oddelka D poglavja IV;

klavnic, razsekovalnic ter drugih živilskih obratov in obratov za predelavo živalskih stranskih proizvodov, ki so registrirani kot obrati, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev in perutnine oziroma ki ne odkostijo ali razsekavajo mesa prežvekovalcev in perutnine oziroma ki ne ravnajo s proizvodi iz prežvekovalcev in perutnine, temveč ravnajo samo s stranskimi živalskimi proizvodi, ki prihajajo iz teh živilskih obratov, ali jih skladiščijo in iz katerih lahko izvirajo živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prašičev, v skladu s prvim odstavkom točke (a) oddelka G poglavja IV, ter odobrenih klavnic, razsekovalnic in drugih živilskih obratov, iz katerih lahko izvirajo živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prašičev, v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom točke (a) oddelka G poglavja IV;

klavnic, razsekovalnic ter drugih živilskih obratov in obratov za predelavo živalskih stranskih proizvodov, ki so registrirani kot obrati, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev in prašičev oziroma ki ne odkostijo ali razsekavajo mesa prežvekovalcev in prašičev oziroma ki ne ravnajo s proizvodi iz prežvekovalcev in prašičev, temveč ravnajo samo z živalskimi stranskimi proizvodi, ki prihajajo iz teh živilskih obratov, ali jih skladiščijo in iz katerih lahko izvirajo živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz perutnine, v skladu s prvim odstavkom točke (a) oddelka H poglavja IV, ter odobrenih klavnic, razsekovalnic in drugih živilskih obratov, iz katerih lahko izvirajo živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz perutnine, v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom točke (a) oddelka H poglavja IV;

predelovalnih obratov, registriranih kot predelovalni obrati, ki predelujejo izključno kri neprežvekovalcev v skladu s prvim odstavkom točke (c) oddelka C poglavja IV, in odobrenih predelovalnih obratov, ki proizvajajo proizvode iz krvi v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom točke (c) oddelka C poglavja IV;

predelovalnih obratov, registriranih kot obrati, ki ne predelujejo živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev, v skladu s prvim odstavkom točke (c) oddelka D poglavja IV, ter odobrenih predelovalnih obratov, ki proizvajajo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, in delujejo v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom točke (c) oddelka D poglavja IV;

predelovalnih obratov, registriranih kot obrati, ki ne predelujejo živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev in perutnine, v skladu s prvim odstavkom točke (c) oddelka G poglavja IV, ter odobrenih predelovalnih obratov, ki proizvajajo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev, in delujejo v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom točke (c) oddelka G poglavja IV;

predelovalnih obratov, registriranih kot obrati, ki ne predelujejo živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev in prašičev, v skladu s prvim odstavkom točke (c) oddelka H poglavja IV, ter odobrenih predelovalnih obratov, ki proizvajajo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine, in delujejo v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom točke (c) oddelka H poglavja IV;

odobrenih obratov za proizvodnjo krmnih mešanic, ki v skladu z oddelkom B poglavja III proizvajajo krmne mešanice, ki vsebujejo ribjo moko, dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora, proizvode iz krvi neprežvekovalcev, predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev, ali predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine;

odobrenih obratov za proizvodnjo krmnih mešanic, ki v skladu s točko (d) oddelka D poglavja IV proizvajajo krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev; ter odobrenih obratov za proizvodnjo krmnih mešanic, ki v skladu s točko 3(b)(ii) oddelka E poglavja V proizvajajo izključno krmne mešanice za izvoz iz Unije ali krmne mešanice za izvoz iz Unije in krmne mešanice za živali iz ribogojstva, ki se dajo na trg;

odobrenih obratov za proizvodnjo krmnih mešanic, ki v skladu s točko (d) oddelka E poglavja IV proizvajajo mlečne nadomestke, ki vsebujejo ribjo moko, za neodstavljene rejne prežvekovalce;

odobrenih obratov za proizvodnjo krmnih mešanic, ki v skladu s točko (b) oddelka F poglavja IV proizvajajo krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk;

odobrenih obratov za proizvodnjo krmnih mešanic, ki v skladu s točko (d) oddelka G poglavja IV proizvajajo krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev, in so namenjene za perutnino;

odobrenih obratov za proizvodnjo krmnih mešanic, ki v skladu s točko (d) oddelka H poglavja IV proizvajajo krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine, in so namenjene za prašiče;

objektov za skladiščenje, ki so odobreni v skladu s točko 3 oddelka A poglavja III ali v skladu s tretjim odstavkom točke 3(d) oddelka E poglavja V.

mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in proizvodi iz kolostruma;

dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora;

hidrolizirane beljakovine, pridobljene iz kož prežvekovalcev;

topljene maščobe iz prežvekovalcev z največjo količino netopnih nečistoč 0,15 masnega odstotka in derivati iz teh maščob.

mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in proizvodi iz kolostruma;

dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora;

hidrolizirane beljakovine, pridobljene iz kož prežvekovalcev;

topljene maščobe iz prežvekovalcev z največjo količino netopnih nečistoč 0,15 masnega odstotka in derivati iz teh maščob.

se lahko krmne mešanice za kožuharje ali za hišne živali, ki vsebujejo ribjo moko, proizvajajo v obratih, ki proizvajajo krmo za rejne neprežvekovalce in mlečne nadomestke za neodstavljene prežvekovalce;

se lahko krmne mešanice za kožuharje ali za hišne živali, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, proizvajajo v obratih, ki proizvajajo krmo za perutnino ali prašiče, če so predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, v skladu s točko (a) oddelka F poglavja IV;

se lahko krmne mešanice za kožuharje ali za hišne živali, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev, proizvajajo v obratih, ki proizvajajo krmo za perutnino, če so predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prašičev, v skladu s točkami (a), (b) in (c) oddelka G poglavja IV;

se lahko krmne mešanice za kožuharje ali za hišne živali, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine, proizvajajo v obratih, ki proizvajajo krmo za prašiče, če so predelane živalske beljakovine, pridobljene iz perutnine, v skladu s točkami (a), (b) in (c) oddelka H poglavja IV.

mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in proizvodi iz kolostruma;

dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora;

hidrolizirane beljakovine, pridobljene iz kož prežvekovalcev;

topljene maščobe iz prežvekovalcev z največjo količino netopnih nečistoč 0,15 masnega odstotka in derivati iz teh maščob.

predelane živalske beljakovine se prevažajo v zapečatenih zabojnikih neposredno iz predelovalnih obratov do točke izstopa iz Unije, ki je mejna kontrolna točka iz Priloge I k Odločbi Komisije 2009/821/ES ( 25 ). Nosilec dejavnosti, odgovoren za prevoz predelanih živalskih beljakovin, preden te zapustijo ozemlje Unije, obvesti pristojni organ na mejni kontrolni točki o prihodu pošiljke na točko izstopa;

pošiljko spremlja ustrezno izpolnjen trgovinski dokument v skladu z vzorcem iz točke 6 poglavja III Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 142/2011, izdan prek celovitega računalniškega veterinarskega sistema (v nadaljnjem besedilu: Traces), ki je bil uveden z Odločbo Komisije 2004/292/ES ( 26 ). Na tem trgovinskem dokumentu mora biti mejna kontrolna točka izstopa navedena kot izstopna točka v rubriki I.28;

kadar pošiljka prispe na točko izstopa, pristojni organ na mejni kontrolni točki preveri zalivko vsakega zabojnika, predloženega na mejni kontrolni točki.

Z odstopanjem, ki temelji na analizi tveganja, lahko pristojni organ na mejni kontrolni točki odloči, da preveri zalivko zabojnika na podlagi naključnega vzorca.

Če rezultati preverjanja zalivke niso zadovoljivi, je treba pošiljko bodisi uničiti bodisi jo ponovno odpremiti v obrat izvora.

Pristojni organ na mejni kontrolni točki prek sistema Traces obvesti pristojni organ, ki je odgovoren za obrat izvora, o prihodu pošiljke na točko izstopa ter, če je to primerno, o izidu preverjanja zalivke in kakršnih koli korektivnih ukrepih, ki so bili sprejeti;

pristojni organ, odgovoren za obrat izvora, izvaja redni uradni nadzor, da preveri pravilno izvajanje točk (a) in (b) ter da za vsako pošiljko predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev, namenjeno za izvoz, preveri, da je pristojni organ mejne kontrolne točke prek sistema Traces poslal potrdilo o opravljenem nadzoru na izstopni točki.

predelano hrano za hišne živali, ki vsebuje predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prežvekovalcev, ki:

organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal, kot so opredeljena v členu 3(22) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki v sestavi vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prežvekovalcev, ali mešanico predelanih živalskih beljakovin iz prežvekovalcev in neprežvekovalcev, če:

Pogoji iz točk (v), (vii) in (viii) točke 2(b) se ne uporabljajo za organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal, ki so v pakiranjih, pripravljenih za prodajo, ki niso težja od 50 kg in so namenjena končnemu potrošniku.

predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, se proizvajajo v predelovalnih obratih, ki izpolnjujejo zahteve iz točke (c) oddelka D poglavja IV ali točke (a)(i) oddelka F poglavja IV ali točke (c) oddelka G poglavja IV ali točke (c) oddelka H poglavja IV;

krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, se proizvajajo v obratih za proizvodnjo krmnih mešanic, ki:

krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, so pakirane in označene v skladu z zakonodajo Unije ali v skladu s pravnimi zahtevami države uvoznice. Kadar krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, niso označene v skladu z zakonodajo Unije, se na oznaki navede naslednje besedilo: „Vsebuje predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev.“;

predelane živalske beljakovine v razsutem stanju, pridobljene iz neprežvekovalcev, in krmne mešanice v razsutem stanju, ki vsebujejo te beljakovine, namenjene za izvoz iz Unije, se prevažajo v vozilih in zabojnikih ter skladiščijo v skladiščnih prostorih, ki se ne uporabljajo za prevoz oziroma skladiščenje krme za dajanje na trg in za krmljenje rejnih prežvekovalcev ali neprežvekovalcev, ki niso živali iz ribogojstva. Evidence s podrobnimi podatki o vrsti proizvodov, ki so se prevažali ali skladiščili, morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti.

Z odstopanjem od prvega odstavka se lahko vozila, zabojniki in skladiščni prostori, ki so se predhodno uporabljali za prevoz ali skladiščenje predelanih živalskih beljakovin v razsutem stanju, pridobljenih iz neprežvekovalcev, in krmnih mešanic v razsutem stanju, ki vsebujejo te beljakovine, namenjenih za izvoz iz Unije, naknadno uporabijo za prevoz ali skladiščenje krme za dajanje na trg in za krmljenje rejnih prežvekovalcev ali neprežvekovalcev, ki niso živali iz ribogojstva, če se pred tem očistijo po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija. Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti.

Objekte za skladiščenje, ki skladiščijo predelane živalske beljakovine v razsutem stanju, pridobljene iz neprežvekovalcev, in krmne mešanice v razsutem stanju, ki vsebujejo te beljakovine, pod pogoji iz drugega odstavka točke (d), odobri pristojni organ na podlagi preverjanja njihove skladnosti z zahtevami iz navedenega odstavka.

hrano za hišne živali, ki vsebuje predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, in ki je bila predelana v obratih za proizvodnjo hrane za hišne živali, odobrenih v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1069/2009, ter je pakirana in označena v skladu z zakonodajo Unije;

ribjo moko, če je proizvedena v skladu s to prilogo;

predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, če so proizvedene v skladu s to prilogo;

krmne mešanice, ki ne vsebujejo nobenih drugih predelanih živalskih beljakovin, razen ribje moke, in predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, če so proizvedene v skladu s to prilogo;

predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, namenjene za proizvodnjo hrane za hišne živali ali organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal v namembni tretji državi, če pred izvozom izvoznik zagotovi, da je vsaka pošiljka predelanih živalskih beljakovin analizirana v skladu z analitsko metodo iz točke 2.2 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 152/2009, da se zagotovi odsotnost sestavin, pridobljenih iz prežvekovalcev.

zahteve iz točk 2(b)(i), (ii), (iii), (iv), (v), (vi) in (vii) tega oddelka. Pogoji iz točk 2(b)(v) in (vii) se ne uporabljajo za organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal, ki so v pakiranjih, pripravljenih za prodajo, ki niso težja od 50 kg in so namenjena končnemu potrošniku;

vsebovane predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, se proizvajajo v predelovalnih obratih, ki izpolnjujejo zahteve iz točke (c) oddelka D poglavja IV in so uvrščeni na seznam v skladu s točko 1(d) oddelka A poglavja V;

proizvedena so bila v obratih ali objektih, ki so namenjeni izključno za predelavo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal iz neprežvekovalcev.

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja lahko pristojni organ odobri izvoz organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal iz te točke, proizvedenih v obratih ali objektih, ki predelujejo organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal, ki vsebujejo snovi, pridobljene iz prežvekovalcev, če se izvajajo učinkoviti ukrepi za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med organskimi gnojili ali sredstvi za izboljšanje tal, ki vsebujejo samo snovi iz neprežvekovalcev, in organskimi gnojili ali sredstvi za izboljšanje tal, ki vsebujejo snovi iz prežvekovalcev;

do točke izstopa z ozemlja Unije se prevažajo v novem pakirnem materialu ali v zabojnikih za razsuti tovor, ki se ne uporabljajo za prevoz snovi, pridobljenih iz prežvekovalcev, ali so bili pred tem očiščeni po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

Pogoji iz točk (c) in (d) točke 5 se ne uporabljajo za organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal, ki so v pakiranjih, pripravljenih za prodajo, ki niso težja od 50 kg in so namenjena končnemu potrošniku.

glede goveda:

▼M37

▼M52

glede ovc in koz: lobanja, vključno z možgani in očmi, ter hrbtenjača ovc in koz, starejših od 12 mesecev ali ki jim je stalni sekalec predrl dlesni.

klavnicah ali po potrebi na drugih mestih za zakol;

razsekovalnicah, če gre za hrbtenico goveda;

če je primerno, v odobrenih obratih ali objektih iz člena 24(1)(h) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

alternativni testi se morajo izvajati v klavnicah na vseh živalih, primernih za odstranitev snovi s specifičnim tveganjem;

noben goveji, ovčji ali kozji proizvod, ki je namenjen za prehrano ljudi ali živali, ne sme zapustiti klavnice, dokler pristojni organ ne prejme in sprejme rezultatov alternativnih testov za vse zaklane živali, pri katerih obstaja možnost kontaminacije, če je BSE bila potrjena pri eni od njih;

če je rezultat alternativnega testa pozitiven, se morajo vse goveje, ovčje in kozje snovi, pri katerih obstaja možnost kontaminacije v klavnici, uničiti v skladu s točko 3, razen če je vse dele telesa, vključno s kožo prizadete živali, mogoče identificirati in shraniti ločeno od drugih.

odstranjevanje hrbtenjače ovac in koz v razsekovalnicah, ki so za to posebej pooblaščene;

odstranjevanje hrbtenice iz trupov ali delov trupov goveda v mesnicah, ki so za to posebej pooblaščene, nadzorovane in registrirane;

odstranjevanje mesa z glave goveda v razsekovalnicah, ki so za to posebej pooblaščene v skladu s točko 9.

meso se odstranjuje na določenem mestu, ki je fizično ločeno od drugih delov klavne linije;

če so glave pred odstranjevanjem mesa odstranjene s tekočega traku ali kavljev, se prednja strelna luknja in foramen magnum zapreta z neprepustnim in trajnim mašilom. Če se možgansko deblo vzorči za laboratorijsko testiranje za BSE, se foramen magnum zapre neposredno po vzorčenju;

meso se ne odstranjuje z glav, če so oči poškodovane ali so iztekle neposredno pred ali po zakolu ali če so poškodovane na kakršen koli drug način, ki lahko vodi do kontaminacije glave s centralnim živčnim tkivom;

meso se ne odstranjuje z glav, ki niso bile ustrezno zaprte v skladu s točko (b);

brez poseganja v splošne predpise o higieni se uvedejo specifična delovna navodila za preprečitev kontaminacije mesa z glave med odstranjevanjem, zlasti če se mašilo iz točke (b) izgubi ali pa se oči med postopkom poškodujejo;

uvede se načrt vzorčenja z ustreznim laboratorijskim testom za odkrivanje tkiva centralnega živčnega sistema, da se preveri primerno izvajanje ukrepov za zmanjševanje kontaminacije.

glave, predvidene za prevoz v razrezovalnico, so med skladiščenjem in prevozom od klavnice do razrezovalnice obešene na stojalu;

prednja strelna luknja in foramen magnum sta ustrezno zaprta z neprepustnim in trajnim mašilom, preden se glava prestavi s tekočega traku ali kavljev na stojalo. Če se možgansko deblo vzorči za laboratorijsko testiranje za BSE, se foramen magnum zapre neposredno po vzorčenju;

glave, ki niso bile primerno zaprte v skladu s točko (b), če so oči poškodovane ali so iztekle neposredno pred ali po zakolu ali če so poškodovane na kakršen koli drug način, ki lahko vodi do kontaminacije glave s centralnim živčnim tkivom, so ne prevažajo v posebej pooblaščene razrezovalnice;

uvede se načrt vzorčenja za klavnico z ustreznim laboratorijskim testom za odkrivanje tkiva centralnega živčnega sistema, da se preveri primerno izvajanje ukrepov za zmanjševanje kontaminacije;

meso z glave se odstranjuje v skladu z nadzornim sistemom, ki ga odobri pristojni organ, da se zagotovi preprečitev možne kontaminacije mesa z glave. Sistem vključuje vsaj naslednje:

uvede se načrt vzorčenja za razrezovalnico z ustreznim laboratorijskim testom za odkrivanje tkiva centralnega živčnega sistema, da se preveri primerno izvajanje ukrepov za zmanjševanje kontaminacije.

do 30. junija 2017 se goveji trupi ali kosi trupov za veleprodajo s hrbtenico, ko se odstranitev hrbtenice ne zahteva, označijo z jasno razvidno modro črto na oznaki iz člena 13 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

po 1. juliju 2017 se goveji trupi ali kosi trupov za veleprodajo s hrbtenico, ko se odstranitev hrbtenice zahteva, označijo z jasno razvidno rdečo črto na oznaki iz člena 13 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

po potrebi morajo trgovinski dokumenti v zvezi s pošiljkami mesa vključevati specifične informacije o številu govejih trupov ali kosov trupov za veleprodajo, za katere se zahteva odstranitev hrbtenice. Po potrebi se navedene specifične informacije pri uvozu priložijo skupnemu vstopnemu veterinarskemu dokumentu (SVVD) iz člena 2(1) Uredbe Komisije (ES) št. 136/2004 ( 27 );

mesnice trgovinske dokumente iz točke (b) hranijo najmanj eno leto.

pri govedu:

pri ovcah in kozah:

V primeru potrditve BSE pri govedu pokončanje in popolno uničenje goveda, opredeljenega s poizvedbo iz druge in tretje alinee točke 1(a); vendar pa se države članice lahko odločijo, da:

V primeru potrditve TSE pri ovci ali kozi:

▼M68 —————

▼M50

Če je bila žival, okužena s TSE, vnesena z drugega gospodarstva:

Za gospodarstvo se uporablja protokol okrepljenega spremljanja TSE. To zajema testiranje na prisotnost TSE pri živalih, starejših od 18 mesecev, ki so poginile ali bile pokončane na gospodarstvu, vendar ne v okviru akcije za izkoreninjenje bolezni. Izvzete so ovce genotipa ARR/ARR in koze z najmanj enim od alelov K222, D146 ali S146. Testiranje se izvede v skladu z laboratorijskimi metodami in protokoli iz točke 3.2 dela 3 poglavja C Priloge X.

Na gospodarstvo se lahko vnesejo samo naslednje živali:

Na gospodarstvu se lahko uporabljajo samo naslednji plemenski ovni, plemenski kozli ter zarodni material ovac in koz:

Premik živali z gospodarstva se dovoli ali za namene uničenja ali pod naslednjimi pogoji:

Omejitve iz točk od 3.1 do 3.4 se za gospodarstvo uporabljajo še:

▼M68

Za gospodarstvo se uporablja protokol okrepljenega spremljanja TSE. To zajema testiranje na prisotnost TSE pri živalih, starejših od 18 mesecev, ki:

Izvzete so ovce genotipa ARR/ARR in koze z najmanj enim od alelov K222, D146 ali S146. Testiranje se izvede v skladu z laboratorijskimi metodami in protokoli iz točke 3.2 dela 3 poglavja C Priloge X.

Uporabljajo se pogoji iz točk 3.2 in 3.3.

Vendar lahko država članica z odstopanjem od točk 3.2 in 3.3 dovoli, da se na gospodarstvo vnesejo in na njem uporabljajo:

pri čemer morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

Premik živali z gospodarstva se dovoli za namene uničenja ali prevoza neposredno za zakol za prehrano ljudi ali pa zanj veljajo naslednji pogoji:

Država članica zagotovi, da se seme, zarodki in jajčne celice ne odpremljajo z gospodarstva.

V obdobju kotenja je prepovedana skupna paša vseh ovac in koz na gospodarstvu z ovcami in kozami z drugih gospodarstev.

Zunaj obdobja kotenja se za skupno pašo uvedejo omejitve, ki jih določi država članica na podlagi tehtnega premisleka o vseh epidemioloških dejavnikih.

Na gospodarstvih, na katerih je bila uporabljena tretja možnost, določena v točki 2.2.2(d), se dve leti po odkritju zadnjega primera TSE, ki ni atipični praskavec, uporabljajo omejitve, določene v točkah od 4.1 do 4.5.

opredelitev, pasma in število živali v vseh tropih, vključenih v rejski program;

identifikacija posameznih živali, vzorčenih v okviru rejskega programa, vključno s plemenskimi ovni, vzorčenimi v tropih, ki niso vključeni v rejski program;

rezultati testov genotipizacije.

pogostosti različnih alelov znotraj pasme;

redkosti pasme;

izogibanja oplojevanja v ožjem sorodstvu ali genskega zdrsa.

enkrat na tri leta, pri čemer najmanjši vzorec zajema najmanj 1 560 ovac; ali

tako pogosto in za tako velik vzorec, kot to določi država članica na podlagi skladnosti z naslednjimi merili:

vse živali v tropu, ki bodo genotipizirane, se individualno označijo z uporabo zanesljivih sredstev;

vsi plemenski ovni v tropu se genotipizirajo pred razplodom;

vsak samec z alelom VRQ se zakolje ali kastrira v šestih mesecih po določitvi njegovega genotipa; nobena takšna žival ne zapusti gospodarstva, razen za zakol;

samice, za katere je znano, da imajo alel VRQ, ne zapustijo gospodarstva, razen za zakol;

samci, vključno s plemenjaki za umetno osemenjevanje, razen tistih, ki so certificirani v okviru rejskega programa, se ne uporabljajo za razplod v tropu.

trop na ravni I so tropi, sestavljene izključno iz ovac genotipa ARR/ARR;

trop na ravni II so tropi, katerih potomce so zaplodili izključno ovni genotipa ARR/ARR.

na gospodarstvu ali v klavnici, da se preveri njihov genotip;

v klavnici, da se zagotovi testiranje na TSE v skladu s Prilogo III, v primeru tropov na ravni I pri živalih, starejših od 18 mesecev.

Komisijo uradno obvestijo o zahtevah za takšne programe;

Komisiji predložijo letno poročilo o napredku.

Za namen trgovine znotraj Unije države članice po potrebi vzpostavijo in nadzirajo uradni program za priznavanje gospodarstev z zanemarljivim tveganjem za klasični praskavec in gospodarstev z nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec. Na podlagi navedenega uradnega programa po potrebi vzpostavijo in vodijo sezname gospodarstev z ovcami in kozami z zanemarljivim tveganjem in gospodarstev z nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec.

Status zanemarljivega tveganja za klasični praskavec se lahko prizna gospodarstvu z ovcami s statusom odpornosti proti TSE na ravni I, kot je določeno v točki 1(a) dela 4 poglavja C Priloge VII, na katerem vsaj v obdobju zadnjih sedmih let ni bilo potrjenega primera klasičnega praskavca.

Gospodarstvu z ovcami, kozami ali ovcami in kozami se lahko prizna status zanemarljivega tveganja za klasični praskavec tudi, če je vsaj v obdobju zadnjih sedmih let izpolnjevalo naslednje pogoje:

Poleg skladnosti s pogoji iz točk od (a) do (f) se od 1. januarja 2014 zagotovi še skladnost z naslednjimi pogoji:

Gospodarstvu z ovcami, kozami ali ovcami in kozami se lahko prizna status nadzorovanega tveganja za klasični praskavec, če je vsaj v obdobju zadnjih treh let izpolnjevalo naslednje pogoje:

Poleg skladnosti s pogoji iz točk od (a) do (f) se od 1. januarja 2014 zagotovi še skladnost z naslednjimi pogoji:

Če je na gospodarstvu z zanemarljivim ali nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec ali na gospodarstvu, za katero se s poizvedbo iz dela 1 poglavja B Priloge VII ugotovi, da je epidemiološko povezano z gospodarstvom z zanemarljivim ali nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec, potrjen primer klasičnega praskavca, se gospodarstvo z zanemarljivim ali nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec takoj črta s seznama iz točke 1.1 tega oddelka.

Država članica o tem takoj obvesti druge države članice, ki so vnesle ovce in koze, ki izvirajo iz okuženega gospodarstva, oziroma seme ali zarodke, odvzete od ovac in koz, ki so bivale na okuženem gospodarstvu v obdobju zadnjih sedmih let v primeru gospodarstva z zanemarljivim tveganjem za klasični praskavec oziroma v obdobju zadnjih treh let v primeru gospodarstva z nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec.

izvedena je bila ocena tveganja, iz katere je razvidno, da so trenutno vzpostavljeni primerni ukrepi, ki so bili sprejeti za ustrezno časovno obdobje, da se omogoči obvladovanje vseh tveganj, ki bi bila lahko ugotovljena. V oceni tveganja se opredelijo vsi možni dejavniki za pojav klasičnega praskavca in njihov zgodovinski vidik, zlasti:

▼M50

ovce in koze, ki kažejo klinične znake, ustrezne klasičnemu praskavcu, se že vsaj sedem let testirajo;

v vsaj sedemletnem obdobju je bilo vsako leto testiranih dovolj ovac in koz, starejših od 18 mesecev, reprezentativnih za zaklane in izločene živali ter živali, ki so bile najdene mrtve na kmetiji, da se zagotovi raven, ki daje 95-odstotno zagotovilo odkrivanja klasičnega praskavca, če je ta prisoten v populaciji, pri ne več kot 0,1-odstotni prevalenci, ter v zadevnem obdobju ni bilo prijavljenega nobenega primera te bolezni;

v vsej državi članici je prepovedano krmljenje ovac in koz z mesno-kostno moko ali ocvirki, dobljenimi iz prežvekovalcev, prepoved pa se tudi dejansko izvaja že vsaj sedem let;

vnosi ovac in koz ter njihovega semena in zarodkov iz drugih držav članic se izvajajo v skladu s točko 4.1(b) ali točko 4.2;

vnosi ovac in koz ter njihovega semena in zarodkov iz tretjih držav se izvajajo v skladu s poglavjem E ali poglavjem H Priloge IX.

lahko Komisiji predloži svoj nacionalni program nadzora, v katerem opiše zlasti:

program iz točke (a) se lahko odobri, če ustreza merilom iz navedene točke, v skladu s postopkom iz člena 24(2); spremembe ali dodatki v programih, ki jih predložijo države članice, se lahko odobrijo v skladu s postopkom iz člena 24(2).

Ovce in koze:

Seme in zarodki ovac in koz:

Države članice, v katerih so bili potrjeni primeri bolezni kroničnega hiranja:

Območja Finske in Švedske, opredeljena v zvezi s tveganjem bolezni kroničnega hiranja, povezanim s tradicionalnimi čezmejnimi premiki živih delno udomačenih severnih jelenov na Norveško in z nje:

Premiki živih jelenov z Norveške v Unijo so prepovedani.

Z odstopanjem od točke 2.1 so dovoljeni naslednji premiki živih jelenov:

Premiki živih jelenov z območij iz točke 1.2 so prepovedani.

Z odstopanjem od točke 3.1 so dovoljeni naslednji premiki živih jelenov z območij iz točke 1.2: