02016L1629-20240101

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 02016L1629-20240101 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 02016L1629-20240101

Help

Consolidated text: Direktiva (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES

Access initial legal act

(

Legal status of the document In force

)

01/01/2024

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2016/1629/2024-01-01

HTML

PDF

02016L1629 — SL — 01.01.2024 — 006.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	DIREKTIVA (EU) 2016/1629 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. septembra 2016 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES (UL L 252 16.9.2016, str. 118)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2018/970 z dne 18. aprila 2018	L 174	15	10.7.2018
M2	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1668 z dne 26. junija 2019	L 256	1	7.10.2019
M3	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1308 z dne 28. aprila 2021	L 284	1	9.8.2021
►M4	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/2477 z dne 30. avgusta 2023	L	1	7.11.2023

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 181, 5.7.2019, str. 123 (2016/1629)

▼B

DIREKTIVA (EU) 2016/1629 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 14. septembra 2016

o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES

POGLAVJE 1

PODROČJE UPORABE, OPREDELITEV POJMOV IN CONE PLOVNIH POTI

Člen 1

Predmet urejanja

Ta direktiva določa:

(a)

tehnične zahteve, potrebne za zagotovitev varnosti plovnih objektov, ki plujejo po celinskih plovnih poteh iz člena 4, in

(b)

klasifikacijo teh celinskih plovnih poti.

Člen 2

Področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za naslednje plovne objekte:

(a)

plovila, katerih dolžina (L) je enaka ali presega 20 metrov;

(b)

plovila, katerih prostornina, izračunana na podlagi dolžine (L), širine (B) in ugreza (T), je 100 kubičnih metrov ali več;

(c)

vlačilce in potiskače, namenjene za vleko ali potiskanje bodisi plovnih objektov iz točk (a) in (b) bodisi plavajoče opreme, ali namenjene za vzdolžno premikanje takih plovnih objektov ali plavajoče opreme;

(d)

potniška plovila;

(e)

plavajočo opremo.

Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)

trajekte;

(b)

plovila vojne mornarice;

(c)

morske ladje, vključno z morskimi vlačilci in potiskači, ki:

(i)

plujejo ali se nahajajo v vodah v bibavičnem pasu, ali

(ii)

začasno plujejo po celinskih plovnih poteh,

pod pogojem, da imajo vsaj:

—

spričevalo, ki potrjuje skladnost z Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (SOLAS), ali enakovredno spričevalo; spričevalo, ki potrjuje skladnost z Mednarodno konvencijo o tovornih črtah iz leta 1966, ali enakovredno spričevalo ter mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z oljem (IOPP), ki potrjuje skladnost z Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij 1973/78 (MARPOL),

—

v primeru morskih ladij, ki jih ne urejajo SOLAS, Mednarodna konvencija o tovornih črtah iz leta 1966 ali MARPOL, ustrezna spričevala in oznake prostega boka, ki jih določajo zakoni njihovih držav zastav,

—

v primeru potniških plovil, ki jih ne ureja nobena od konvencij iz prve alinee, spričevalo o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje, izdano v skladu z Direktivo 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), ali

—

v primeru plovnih objektov za rekreacijo, ki jih ne ureja nobena od konvencij iz prve alinee, spričevalo države, pod katere zastavo plujejo, ki dokazuje ustrezno raven varnosti.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„plovni objekt“ pomeni plovilo ali del plavajoče opreme;

(b)

„plovilo“ pomeni plovilo za plovbo po celinskih plovnih poteh ali pomorsko ladjo;

(c)

„plovilo za plovbo po celinskih plovnih poteh“ pomeni plovilo, namenjeno izključno ali predvsem za plovbo po celinskih plovnih poteh;

(d)

„vlačilec“ pomeni plovilo, zgrajeno posebej za opravljanje vleke;

(e)

„potiskač“ pomeni plovilo, zgrajeno posebej za poganjanje potisnega konvoja;

(f)

„potniško plovilo“ pomeni plovilo za dnevne izlete ali plovilo s kabinami, zgrajeno in opremljeno za prevoz več kot 12 potnikov;

(g)

„plavajoča oprema“ pomeni plavajočo napravo, ki nosi delovno orodje, kot so žerjavi, oprema za izkopavanje, ovni ali dvigala;

(h)

„plavajoča naprava“ pomeni katero koli plavajočo napravo, ki običajno ni namenjena premikanju, kot so kopališče, dok, pomol ali čolnarna;

(i)

„plavajoči objekt“ pomeni splav ali drugo konstrukcijo, objekt ali sestav, ki je primeren za plovbo in ni plovilo, plavajoča oprema ali plavajoča naprava;

(j)

„plovni objekt za rekreacijo“ pomeni plovilo za šport ali prosti čas, ki ni potniško plovilo;

(k)

„visokohitrostno plovilo“ pomeni motorizirano plovilo, ki lahko v vodi doseže hitrost več kot 40 km/h;

(l)

„vodni izpodriv“ pomeni potopljeno prostornino plovila v kubičnih metrih;

(m)

„dolžina (L)“ pomeni največjo dolžino trupa v metrih, brez smernega krmila in poševnika;

(n)

„širina (B)“ pomeni največjo širino trupa v metrih, merjeno do zunanjega roba kovinske oplate ogrodja (brez koles, ograj in podobnega);

(o)

„ugrez (T)“ pomeni navpično razdaljo v metrih med najnižjo točko trupa brez upoštevanja kobilice ali drugih nepremičnih pritrditev in črto največjega ugreza;

(p)

„povezane celinske plovne poti“ pomeni plovne poti države članice, ki so povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice po celinskih plovnih poteh, po katerih je mogoče v skladu z nacionalnim ali mednarodnim pravom pluti s plovnim objektom, ki spada v področje uporabe te direktive.

Člen 4

Klasifikacija celinskih plovnih poti

Za namene te direktive se celinske plovne poti Unije klasificirajo na naslednji način:

(a)

cone 1, 2, 3 in 4:

(i)

coni 1 in 2: plovne poti s seznama v poglavju 1 Priloge I;

(ii)

cona 3: plovne poti s seznama v poglavju 2 Priloge I;

(iii)

cona 4: vse druge celinske plovne poti, po katerih je mogoče v skladu z nacionalnim pravom pluti s plovnimi objekti, ki spadajo v področje uporabe te direktive;

(b)

cona R: tiste plovne poti iz točke (a), za katere se spričevala izdajajo v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, kot se navedeni člen glasi 6. oktobra 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte v zvezi s spremembami Priloge I, tako da se spremeni klasifikacija plovne poti, vključno z dodajanjem in črtanjem plovnih poti. Take spremembe Priloge I so dovoljene le na zahtevo zadevne države članice za plovne poti na njenem ozemlju.

POGLAVJE 2

SPRIČEVALA ZA PLOVBO

Člen 5

Skladnost s tehničnimi in varnostnimi zahtevami

Države članice zagotovijo, da so plovni objekti iz člena 2(1), ki plujejo po celinskih plovnih poteh Unije iz člena 4, zgrajeni in vzdrževani v skladu z zahtevami iz te direktive.

Skladnost plovnega objekta z odstavkom 1 se potrdi s spričevalom, izdanim v skladu s to direktivo.

Člen 6

Spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

Spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh izdajajo pristojni organi držav članic v skladu s to direktivo. Države članice ob izdaji spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh preverijo, da za zadevni plovni objekt še ni bilo izdano veljavno spričevalo iz člena 7.

Spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se pripravi v skladu z vzorcem iz Priloge II.

Vsaka država članica sestavi seznam organov, pristojnih za izdajanje spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o tem, pa tudi o vseh spremembah seznama, uradno obvesti Komisijo. Komisija vodi posodobljen seznam pristojnih organov na ustrezni spletni strani.

Spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se plovnemu objektu izda po tehničnem pregledu, opravljenem pred začetkom njegove uporabe, s katerim se preveri, ali plovni objekt izpolnjuje tehnične zahteve iz prilog II in V.

Skladnost plovnega objekta z dodatnimi zahtevami iz člena 23(1) in (2) se po potrebi preveri na tehničnih pregledih, določenih v odstavku 4 tega člena in v členu 29, ali na tehničnem pregledu, opravljenem na zahtevo lastnika plovnega objekta ali njegovega zastopnika.

Postopki za vložitev zahteve za pregled in določitev kraja in časa pregleda sodijo v pristojnost pristojnih organov, ki izdajajo spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh. Pristojni organ določi, katere dokumente je treba predložiti. Postopek se opravi tako, da se zagotovi, da se pregled lahko opravi v razumnem času po vložitvi zahteve.

Pristojni organi držav članic na zahtevo lastnika plovnega objekta ali njegovega zastopnika izdajo spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh plovnemu objektu, za katerega se ta direktiva ne uporablja, če ta plovni objekt izpolnjuje zahteve, določene v tej direktivi.

Člen 7

Obveznost spričevala na krovu

Plovni objekt, ki pluje po celinskih plovnih poteh Unije iz člena 4, ima na krovu naslednje izvirnike:

(a)

za plovbo po plovnih poteh v coni R bodisi:

—

spričevalo, izdano na podlagi člena 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, bodisi

—

spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki potrjuje popolno skladnost plovnega objekta – kadar je ustrezno, na podlagi prehodnih določb iz Priloge II k tej direktivi za plovne objekte, ki plujejo po Renu (cona R) –, s tehničnimi zahtevami iz prilog II in V k tej direktivi, katerih enakovrednost s tehničnimi zahtevami, določenimi na podlagi Revidirane konvencije o plovbi po Renu, je bila potrjena v skladu z veljavnimi pravili in postopki;

(b)

za plovbo po drugih vodnih poteh: spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh ali spričevalo, izdano v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, vključno, in kadar je ustrezno, z vsemi dodatnimi spričevali Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu s členom 8 te direktive.

Člen 8

Dodatna spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

Plovni objekt z veljavnim spričevalom Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh ali spričevalom, izdanim v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, ima dodatno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu s členom 23 te direktive.

Dodatno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se pripravi v skladu z vzorcem iz Priloge II, izdajo pa ga pristojni organi pod pogoji, določenimi za zadevne plovne poti.

Člen 9

Začasna spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

Pristojni organi držav članic lahko izdajo začasno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh:

(a)

za plovne objekte, ki so namenjeni potovati v določen kraj z dovoljenjem pristojnega organa, da bi pridobili spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh;

(b)

za plovne objekte, katerih spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh je bilo izgubljeno, poškodovano ali začasno odvzeto, kot je navedeno v členih 13 in 15 ali prilogah II in V;

(c)

za plovne objekte, za katere se pripravlja spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh po uspešno opravljenem pregledu;

(d)

za plovne objekte, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev, potrebnih za pridobitev spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu s prilogama II in V;

(e)

za plovne objekte, ki so tako poškodovani, da niso več skladni s spričevalom Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh;

(f)

za plavajoče naprave ali plavajoče objekte v primerih, kadar organi, odgovorni za poseben prevoz, določijo, da je za dovoljenje za opravljanje posebnega prevoza treba pridobiti tako začasno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, kot to določajo veljavni predpisi organa za plovbo držav članic;

(g)

za plovne objekte, ki uživajo odstopanje od prilog II in V v skladu s členoma 25 in 26 te direktive, dokler niso sprejeti ustrezni izvedbeni akti.

Začasno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se izda le, kadar se zdi, da je plovnost plovnega objekta, plavajoče naprave ali plavajočega objekta ustrezno zagotovljena. Pripravi se v skladu z modelom iz Priloge II.

Začasno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh vključuje pogoje, za katere pristojni organ meni, da so nujni, in je veljavno:

(a)

v primerih, navedenih v točkah (a), (d), (e) in (f) odstavka 1, za eno določeno potovanje, ki se opravi v ustreznem obdobju, ki ne presega enega meseca;

(b)

v primerih, navedenih v točkah (b) in (c) odstavka 1, za ustrezno obdobje;

(c)

v primerih, navedenih v točki (g) odstavka 1, za šest mesecev; začasno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se lahko večkrat podaljša za šest mesecev, dokler ni sprejet ustrezen izvedbeni akt.

Člen 10

Veljavnost spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

Obdobje veljavnosti spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki se izdajo za na novo zgrajeni plovni objekt, določi pristojni organ in ne presega:

(a)

petih let za potniška in visokohitrostna plovila;

(b)

desetih let za vse druge plovne objekte.

Obdobje veljavnosti se navede v spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Za plovni objekt, ki obratuje že pred izvedbo tehničnega pregleda, pristojni organ določi obdobje veljavnosti spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh za vsak primer posebej glede na rezultate pregleda. Vendar pa obdobje veljavnosti ne presega obdobij iz odstavka 1.

Člen 11

Izjemno podaljšanje veljavnosti spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

Pristojni organ, ki je izdal ali obnovil spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, lahko izjemoma podaljša njegovo veljavnost brez tehničnega pregleda za največ šest mesecev v skladu s prilogama II in V. Podaljšanje se zabeleži v navedenem spričevalu.

Člen 12

Obnovitev spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

Spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se obnovi ob izteku njegovega obdobja veljavnosti v skladu s pogoji iz člena 6, po tehničnem pregledu, s katerim se preveri, ali plovni objekt izpolnjuje tehnične zahteve iz prilog II in V. Spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh lahko obnovi kateri koli pristojni organ, o katerem je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 6(3).

Kadar se spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh obnovijo, se za plovne objekte uporabljajo prehodne določbe iz Priloge II v skladu s pogoji, določenimi v navedeni prilogi.

Člen 13

Nadomestitev spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

Vsaka država članica določi pogoje, pod katerimi se lahko veljavno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki je bilo izgubljeno ali poškodovano, nadomesti. V teh pogojih se od plovnega objekta, ki zaprosi za nadomestitev, v primeru izgube zahteva izjava o izgubi spričevala, v primeru poškodbe pa vrnitev poškodovanega spričevala. Na nadomestnem spričevalu se navede, da gre za dvojnik.

Člen 14

Večje spremembe ali večja popravila plovnega objekta

Ob večjih spremembah ali večjih popravilih, ki vplivajo na skladnost plovnega plovila s tehničnimi zahtevami iz prilog II in V glede strukturne trdnosti, plovnosti, manevrske sposobnosti ali posebnih lastnosti, plovni objekt pred kakršno koli nadaljnjo plovbo opravi tehnični pregled iz člena 6.

Po tem pregledu se obstoječe spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh spremeni, tako da odraža spremenjene tehnične lastnosti plovnega objekta, ali pa se obstoječe spričevalo odvzame in se izda novo. Če je novo spričevalo izdano v državi članici, ki ni izdala ali obnovila prvotnega spričevala, se o tem v 30 dneh od datuma izdaje novega spričevala obvesti pristojni organ, ki je izdal ali obnovil spričevalo.

Člen 15

Zavrnitev izdaje ali obnovitve in odvzem spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

Za vsako odločitev o tem, da se ne izda ali obnovi spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, se navedejo utemeljeni razlogi. Lastnika plovnega objekta ali njegovega zastopnika se o tem uradno obvesti ter se ga obvesti o pravnih sredstvih in rokih za njihovo vložitev v zadevni državi članici.

Vsako veljavno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh lahko pristojni organ, ki ga je izdal ali obnovil, odvzame, če plovni objekt ne izpolnjuje več tehničnih zahtev, navedenih v spričevalu.

Člen 16

Priznavanje spričeval za plovbo plovnih objektov iz tretjih držav

Dokler ne začnejo veljati sporazumi o vzajemnem priznavanju spričeval za plovbo med Unijo in tretjimi državami, lahko pristojni organi posamezne države članice priznavajo spričevala za plovbo plovnih objektov iz tretjih držav za plovbo na ozemlju te države članice.

Člen 17

Registri spričeval

Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi vodijo register vseh spričeval, ki so jih izdali ali obnovili v skladu s členi 6, 8, 9 in 12. Ta register vključuje informacije, ki jih vsebuje vzorec spričevala iz Priloge II.

POGLAVJE 3

IDENTIFIKACIJA PLOVILA, PREGLEDI IN SPREMENJENE TEHNIČNE ZAHTEVE

Člen 18

Enotna evropska identifikacijska številka za plovila

Države članice zagotovijo, da se vsakemu plovilu dodeli enotna evropska identifikacijska številka za plovila (ENI – European Number of Identification) v skladu s prilogama II in V.

Vsako plovilo ima samo eno ENI, ki ostane nespremenjena v vsej življenjski dobi tega plovila.

Ko pristojni organ izda spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, vanj vključi ENI.

Vsaka država članica sestavi seznam organov, pristojnih za dodeljevanje ENI, in o tem, pa tudi o vseh spremembah seznama, uradno obvesti Komisijo. Komisija vodi posodobljen seznam pristojnih organov na ustreznem spletnem mestu.

Člen 19

Evropska zbirka podatkov o ladijskih trupih

Komisija vodi evropsko zbirko podatkov o ladijskih trupih ter tako podpira upravne ukrepe za ohranjanje varne in udobne plovbe in zagotavlja uporabo te direktive.

Države članice obdelavo osebnih podatkov izvajajo v skladu s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ).

Komisija obdelavo osebnih podatkov izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ).

Države članice zagotovijo, da pristojni organi v evropsko zbirko podatkov o ladijskih trupih za vsak plovni objekt nemudoma vnesejo:

(a)

podatke, s katerimi je mogoče plovni objekt identificirati in ki plovni objekt opisujejo v skladu s to direktivo;

(b)

podatke v zvezi z izdanimi, obnovljenimi, nadomeščenimi in odvzetimi spričevali ter v zvezi s pristojnim organom, ki je izdal spričevalo, v skladu s to direktivo;

(c)

digitalno kopijo vseh spričeval, ki jih pristojni organi izdajo v skladu s to direktivo;

(d)

podatke o vseh zavrnjenih ali še nerešenih vlogah za spričevala v skladu s to direktivo in

(e)

vse spremembe podatkov iz točk (a) do (d).

Pristojni organi držav članic, pogodbenice Revidirane konvencije o plovbi po Renu in tretje države, ki so jim zaupane naloge v zvezi z uporabo te direktive in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES ( 4 ), lahko podatke iz odstavka 2 obdelujejo za naslednje namene:

(a)

uporabo te direktive in Direktive 2005/44/ES;

(b)

upravljanje prometa na plovni poti in infrastrukture;

(c)

ohranjanje ali zagotavljanje varnosti plovbe;

(d)

zbiranje statističnih podatkov.

Pristojni organ države članice lahko osebne podatke posreduje tretji državi ali mednarodni organizaciji, pod pogojem, da to stori le za vsak primer posebej in če so izpolnjene zahteve iz Uredbe (EU) 2016/679, zlasti poglavja V navedene uredbe. Države članice zagotovijo, da je posredovanje potrebno za namene iz odstavka 3 tega člena. Države članice zagotovijo, da tretja država ali mednarodna organizacija ne posreduje podatkov drugi tretji državi ali mednarodni organizaciji, razen če ima za to izrecno pisno dovoljenje in če upošteva pogoje, ki jih določi pristojni organ države članice.

Komisija lahko za vsak primer posebej organu tretje države ali mednarodni organizaciji posreduje osebne podatke ali zagotovi dostop do evropske zbirke podatkov o ladijskih trupih, pod pogojem, da je prenos ali dostop potreben za namene iz odstavka 3 tega člena ter da so izpolnjene zahteve iz člena 9 Uredbe (ES) št. 45/2001. Komisija zagotovi, da je posredovanje ali dostop potreben za namene iz odstavka 3 tega člena. Komisija zagotovi, da tretja država ali mednarodna organizacija ne posreduje podatkov drugi tretji državi ali mednarodni organizaciji, razen če ima za to izrecno pisno dovoljenje in če upošteva pogoje, ki jih določi Komisija.

Pristojni organ zagotovi, da se ob izločitvi plovnega objekta podatki v zvezi z njim črtajo iz zbirke podatkov iz odstavka 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte, s katerimi se podrobneje določijo:

(a)

podatki, ki jih v zbirko podatkov vnesejo države članice;

(b)

vrste dovoljenega dostopa, pri čemer se upoštevajo kategorije prejemnikov podatkov in nameni, za katere so taki podatki obdelani, iz odstavka 3 tega člena;

(c)

navodila glede uporabe in delovanja zbirke podatkov, zlasti v zvezi z ukrepi za varnost podatkov, šifriranjem in obdelavo podatkov ter medsebojno povezavo zbirke podatkov z registri iz člena 17.

Člen 20

Izvajanje tehničnih pregledov

Države članice zagotovijo, da pristojni organi iz odstavka 3 izvajajo začetne, redne, posebne in prostovoljne preglede iz te direktive.

Ti pristojni organi lahko plovni objekt v celoti ali delno oprostijo tehničnega pregleda, če je iz veljavnega spričevala, ki ga je izdal priznan klasifikacijski zavod v skladu s členom 21, razvidno, da plovni objekt v celoti ali delno izpolnjuje tehnične zahteve iz prilog II in V.

Vsaka država članica sestavi seznam svojih pristojnih organov, ki so odgovorni za izvajanje tehničnih pregledov, in o tem, pa tudi o vseh spremembah seznama, uradno obvesti Komisijo. Komisija vodi posodobljen seznam pristojnih organov in inšpekcijskih organov na ustreznem spletnem mestu.

Vsaka država članica poskrbi za skladnost s posebnimi zahtevami v zvezi z inšpekcijskimi organi in v zvezi z zahtevami za pregled, kot je določeno v prilogah II in V.

Člen 21

Priznavanje klasifikacijskih zavodov

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi prizna klasifikacijske zavode, ki izpolnjujejo merila iz Priloge VI, ali prekliče priznanje, in sicer v skladu s postopkom iz odstavkov 2 in 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

Prošnjo za priznanje v skladu s to direktivo Komisiji predloži država članica, v kateri ima sedež klasifikacijski zavod ali podružnica, ki je pristojna za izdajanje potrdil, da plovni objekt izpolnjuje zahteve iz prilog II in V. Prošnji se priložijo vse potrebne informacije in dokumentacija, da se preveri, ali so merila za priznanje izpolnjena.

Katera koli država članica lahko Komisiji predloži prošnjo za preklic priznanja, če meni, da klasifikacijski zavod ne izpolnjuje več meril iz Priloge VI. Prošnji za preklic se priložijo dokazila.

Klasifikacijski zavodi, ki so bili do 6. oktobra 2016 priznani v skladu z Direktivo 2006/87/ES, to priznanje obdržijo.

Komisija na ustreznem spletnem mestu prvič do 7. oktobra 2017 objavi seznam klasifikacijskih zavodov, priznanih v skladu s tem členom, in ga posodablja. Države članice obvestijo Komisijo o vseh spremembah imena ali naslova klasifikacijskih zavodov, za katere so zaprosile za priznanje.

Člen 22

Preverjanje skladnosti

Države članice zagotovijo, da lahko njihovi pristojni organi kadar koli preverijo, ali ima plovni objekt veljavno spričevalo v skladu s členom 7 in ali izpolnjuje zahteve, na podlagi katerih je bilo takšno spričevalo izdano.

V primeru neskladnosti z zahtevami pristojni organi sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu z odstavki 2 do 5 tega člena. Zahtevajo tudi, da lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik sprejme vse potrebne ukrepe, da v roku, ki ga določijo pristojni organi, odpravi neskladnost.

Pristojni organ, ki je izdal spričevalo, ki je na krovu plovnega objekta, se v sedmih dneh po pregledu obvesti o takšni neskladnosti.

Če na krovu ni veljavnega spričevala, se plovnemu objektu lahko prepreči nadaljnja plovba.

Če pristojni organi med preverjanjem ugotovijo, da plovni objekt predstavlja očitno nevarnost za osebe na krovu, okolje ali varnost plovbe, lahko plovnemu objektu preprečijo nadaljnjo plovbo do sprejetja potrebnih ukrepov za odpravo neskladnosti.

Pristojni organi lahko predpišejo tudi sorazmerne ukrepe, ki bodo plovnemu objektu po končanem prevozu po potrebi omogočili varno nadaljevanje plovbe do kraja, v katerem bo opravljen pregled ali popravilo.

Država članica, ki je plovnemu objektu preprečila nadaljevanje plovbe ali je lastnika plovnega objekta ali njegovega zastopnika uradno obvestila o namenu, da bo to storila, če ugotovljenih pomanjkljivosti ne odpravi, pristojni organ države članice, ki je spričevalo za ta plovni objekt izdal ali nazadnje obnovil, v sedmih dneh obvesti o sprejetem ali nameravanem ukrepu.

Vsaka odločitev o prekinitvi plovbe plovnega objekta, sprejeta na podlagi izvajanja te direktive, se natančno obrazloži. Takšna odločitev se nemudoma uradno sporoči zadevni stranki, ki je hkrati obveščena o pravnih sredstvih, ki so na voljo v veljavni zakonodaji zadevne države članice, in o rokih za njihovo vložitev.

Člen 23

Spremenjene tehnične zahteve za nekatere cone

Države članice lahko ob upoštevanju zahtev Revidirane konvencije o plovbi po Renu poleg tehničnih zahtev iz prilog II in V po potrebi sprejmejo dodatne tehnične zahteve za plovne objekte, ki plujejo po plovnih poteh v conah 1 in 2 na njihovem ozemlju. Takšne dodatne zahteve se nanašajo le na področja iz Priloge III.

Posamezna država članica lahko za potniška plovila, ki plujejo v coni 3 po celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice, poleg tehničnih zahtev iz prilog II in V ohrani dodatne tehnične zahteve. Takšne dodatne zahteve se nanašajo le na področja iz Priloge III.

Če bi uporaba prehodnih določb iz Priloge II povzročila znižanje obstoječih nacionalnih varnostnih standardov, lahko država članica preneha uporabljati omenjene prehodne določbe za potniška plovila, ki plujejo po njenih celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice. V tem primeru lahko zadevna država članica zahteva, da od 30. decembra 2008 dalje taka potniška plovila, ki plujejo po njenih celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice, v celoti izpolnjujejo tehnične zahteve iz prilog II in V.

Države članice lahko za plovne objekte, ki plujejo izključno po plovnih poteh v conah 3 in 4 na njihovem ozemlju, odobrijo delno uporabo tehničnih zahtev ali določijo tehnične zahteve, ki so manj stroge kot tiste iz prilog II in V. Manj stroge tehnične zahteve ali delna uporaba tehničnih zahtev se nanaša le na področja iz Priloge IV.

Če država članica uporablja odstavek 1, 2, 3 ali 4, o tem uradno obvesti Komisijo vsaj šest mesecev pred načrtovanim datumom začetka uporabe. Komisija o tem ustrezno obvesti druge države članice.

V primerih iz odstavkov 1 in 2 tega člena Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se odobrijo dodatne tehnične zahteve. Ti izvedbenimi akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

Skladnost s spremenjenimi tehničnimi zahtevami v skladu z odstavki 1, 2, 3 in 4 se navede v spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh ali v dodatnem spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Člen 24

Odstopanja za nekatere kategorije plovnih objektov

Ob vzdrževanju ustrezne ravni varnosti lahko države članice odobrijo odstopanja od celotne Direktive ali njenega dela za:

(a)

plovne objekte, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice;

(b)

plovne objekte, katerih nosilnost ne presega 350 ton, ali plovne objekte, ki niso namenjeni prevozu blaga, imajo vodni izpodriv manjši od 100 kubičnih metrov in katerih kobilice so bile položene pred 1. januarjem 1950 ter plujejo izključno po svojem ozemlju.

Brez poseganja v Revidirano konvencijo o plovbi po Renu lahko države članice za plovbo po svojem ozemlju odobrijo odstopanja od te direktive za plovne objekte, ki opravljajo omejene krajevne prevoze ali prevoze v pristaniških območjih. Ta odstopanja in prevozi ali območja, za katera veljajo, se navedejo v spričevalu plovnega objekta.

O odstopanjih, odobrenih na podlagi odstavkov 1 in 2, država članica uradno obvesti Komisijo. Komisija o tem ustrezno obvesti druge države članice.

Člen 25

Uporaba novih tehnologij in odstopanja za posebne plovne objekte

Da bi spodbujali inovacije in uporabo novih tehnologij v plovbi po celinskih plovnih poteh, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih aktov, s katerimi se odobrijo odstopanja ali se prizna enakovrednost tehničnih specifikacij za določen plovni objekt v zvezi z:

(a)

izdajanjem spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, s katerim se prizna uporaba ali prisotnost drugih materialov, naprav ali delov opreme na krovu plovnega objekta, ali sprejetjem ureditev ali projektnih lastnosti, drugačnih od tistih iz prilog II in V, pod pogojem, da je zagotovljena enaka raven varnosti;

(b)

izdajanjem spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh za poskusne namene in omejeno obdobje, ki vključujejo nove tehnične specifikacije, ki odstopajo od zahtev iz prilog II in V, pod pogojem, da je zagotovljena ustrezna raven varnosti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

Pristojni organi države članice vsa zadevna odstopanja in priznanja enakovrednosti iz odstavka 1 navedejo v spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Člen 26

Otežene okoliščine

Po prenehanju veljavnosti prehodnih določb glede tehničnih zahtev iz Priloge II lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se dovolijo odstopanja od tehničnih zahtev iz navedene priloge, za katere so veljale navedene prehodne določbe, kadar je uporaba teh zahtev tehnično zahtevna ali bi povzročila nesorazmerne stroške.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

Pristojni organi države članice vsa zadevna odstopanja iz odstavka 1 navedejo v spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Člen 27

Komisija na ustreznem spletnem mestu objavi register opreme, ki je bila homologirana v skladu s prilogama II in V.

POGLAVJE 4

KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Prehodne določbe o uporabi dokumentov

▼C1

Dokumenti, ki spadajo na področje uporabe te direktive in so jih pristojni organi v državah članicah izdali na podlagi Direktive 2006/87/ES pred 6. oktobrom 2018, ostanejo veljavni do konca datuma veljavnosti.

▼B

Člen 29

Plovni objekti, izključeni iz področja uporabe Direktive 82/714/EGS

Spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se izda plovnim objektom, ki so bili izključeni iz področja uporabe Direktive Sveta 82/714/EGS ( 5 ), a so zajeti s to direktivo v skladu s členom 2(1) te direktive, po tehničnem pregledu, s katerim se preveri, ali plovni objekt izpolnjuje tehnične zahteve iz prilog II in V k tej direktivi. Ta tehnični pregled se opravi ob izteku veljavnosti obstoječega spričevala plovnega objekta, v vsakem primeru pa najpozneje 30. decembra 2018.

Vsako neizpolnjevanje tehničnih zahtev iz prilog II in V se navede v spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh. Če pristojni organi menijo, da te pomanjkljivosti ne predstavljajo očitne nevarnosti, lahko plovni objekti iz odstavka 1 tega člena plujejo, dokler sestavni deli ali področja plovnih objektov, za katere je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje zahtev, niso zamenjani ali spremenjeni, po čemer morajo ti sestavni deli izpolnjevati tehnične zahteve iz prilog II in V.

Zamenjava obstoječih delov z identičnimi deli ali deli, proizvedenimi z enakovredno tehnologijo in zasnovo, med rednimi pregledi in vzdrževanjem ne šteje za zamenjavo ali spremembo v smislu odstavka 2.

Očitna nevarnost v smislu odstavka 2 tega člena se domneva zlasti ob neizpolnjevanju zahtev glede strukturne trdnosti, plovnosti ali manevrske sposobnosti ali posebnih lastnosti plovnega objekta v skladu s tehničnimi zahtevami iz prilog II in V. Odstopanja, dovoljena v skladu s tehničnimi zahtevami iz prilog II in V, ne štejejo za pomanjkljivosti, ki predstavljajo očitno nevarnost.

Člen 30

Prehodne določbe glede začasnih zahtev v skladu z Direktivo 2006/87/ES

Začasne zahteve, sprejete v skladu s členom 1.06 Priloge II k Direktivi 2006/87/ES, ostanejo veljavne do datuma prenehanja veljavnosti.

Člen 31

Prilagajanje prilog

Komisija v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte za prilagoditev Priloge II, s katerimi se brez odlašanja posodobi sklicevanje na najnovejšo različico standarda ES-TRIN in se določi datum začetka njegove uporabe.

Kadar je to ustrezno utemeljeno na podlagi primerne analize ter če ne obstajajo zadevni in posodobljeni mednarodni standardi za zagotavljanje varnosti plovbe ali kadar bi spremembe v postopku odločanja v odboru CESNI ogrozile interese Unije, se z odstopanjem od odstavka 1 na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge II, s katerimi se določijo ustrezne tehnične zahteve.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte v zvezi s prilagoditvijo prilog III in IV znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte v zvezi s prilagoditvijo Priloge V, s katerimi se posodobijo in racionalizirajo upravne določbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte v zvezi s prilagoditvami Priloge VI, s katerimi se spremenijo merila za priznavanje klasifikacijskih zavodov za zagotavljanje varnosti plovbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte, s katerimi se posodobijo sklicevanja v tej direktivi na nekatere določbe prilog II in V, da bi se upoštevale spremembe teh prilog.

Člen 32

Izvajanje prenosa pooblastila

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4, 19 in 31 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 6. oktobra 2016. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Prenos pooblastila iz členov 4, 19 in 31 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica, v skladu z načeli Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4, 19 in 31, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 33

Postopek v odboru

Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 7 Direktive Sveta 91/672/EGS ( 6 ) (v nadaljnjem besedilu: odbor). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko se v roku za izdajo mnenja za to odloči predsednik odbora.

Člen 34

Pregled

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pred 7. oktobrom 2021 predloži poročilo o pregledu učinkovitosti ukrepov, uvedenih s to direktivo, zlasti pri harmonizaciji tehničnih zahtev in razvoju tehničnih standardov za plovbo po celinskih plovnih poteh. Poročilo vsebuje tudi pregled mehanizmov sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, pristojnimi za plovbo po celinskih plovnih poteh. Poročilo po potrebi spremlja zakonodajni predlog za dodatno racionalizacijo usklajevanja in sodelovanja pri določanju standardov, na katere se lahko sklicujejo pravni akti Unije. Komisija podobno poročilo predloži po vseh pomembnejših spremembah na področju prometa po celinskih plovnih poteh.

Člen 35

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 36

Sprememba Direktive 2009/100/ES

Direktiva 2009/100/ES se spremeni:

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Ta direktiva se uporablja za plovila, namenjena prevozu blaga po celinskih plovnih poteh, katerih nosilnost je 20 metričnih ton ali več in:

(a)

katerih dolžina je manjša od 20 metrov in

(b)

katerih prostornina, izračunana na podlagi dolžine (L), širine (B) in ugreza (T), je manjša od 100 kubičnih metrov.

Ta direktiva ne posega v uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, in v Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih vodah (ADN).“;

člen 3 se spremeni:

(a)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.

Države članice lahko zahtevajo, da plovila, ki prevažajo nevarne snovi, kakor je opredeljeno v ADN, izpolnjujejo zahteve iz tega sporazuma. Kot dokaz lahko zahtevajo predložitev dovoljenja, izdanega na podlagi tega sporazuma.“;

(b)

drugi pododstavek odstavka 5 se nadomesti z naslednjim:

„Šteje se, da so posebni pogoji za prevoz nevarnih snovi izpolnjeni na vseh plovnih poteh Skupnosti, če plovilo izpolnjuje zahteve ADN. Ustrezni dokaz za izpolnjevanje teh zahtev je lahko dovoljenje iz odstavka 4.“

Člen 37

Prenos

Brez poseganja v člen 40 države članice najpozneje do 7. oktobra 2018 uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, ki se uporabljajo od tega datuma. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Države članice sporočijo Komisiji besedilo določb predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Državam članicam, ki zaradi odstopanj, odobrenih v skladu s členom 24(1) in (2), nimajo plovnih objektov, ki plujejo po njenih plovnih poteh, za katere bi veljale določbe te direktive, ni treba prenesti določb poglavja 2, člena 18(3) ter členov 20 in 21.

Člen 38

Razveljavitev

Direktiva 2006/87/ES se razveljavi z učinkom od 7. oktobra 2018.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII.

Člen 39

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 40

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice, razen Danske, Estonije, Irske, Grčije, Španije, Cipra, Latvije, Malte, Portugalske, Slovenije in Finske.

SEZNAM PRILOG

Priloga I:	Seznam celinskih plovnih poti Unije, razvrščenih v geografske cone 1, 2 in 3
Priloga II:	Minimalne tehnične zahteve za plovne objekte, ki plujejo po celinskih plovnih poteh v conah 1, 2, 3 in 4
Priloga III:	Področja možnih dodatnih tehničnih zahtev za plovne objekte, ki plujejo po celinskih plovnih poteh v conah 1 in 2 ter celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice, v coni 3
Priloga IV:	Področja možnih nižjih tehničnih zahtev za plovne objekte, ki plujejo po celinskih plovnih poteh v conah 3 in 4
Priloga V:	Podrobne postopkovne določbe
Priloga VI:	Klasifikacijski zavodi
Priloga VII:	Korelacijska tabela

▼M4

PRILOGA I

SEZNAM CELINSKIH PLOVNIH POTI UNIJE, RAZVRŠČENIH V GEOGRAFSKE CONE 1, 2 IN 3

POGLAVJE 1

Cona 1

Nemčija

Ems	od črte, ki povezuje nekdanji svetilnik Greetsiel in zahodni pomol vhoda v pristanišče Eemshaven, proti morju do zemljepisne širine N 53°30′ in zemljepisne dolžine E 6°45’, to je nekoliko v smeri proti morju od območja iztovarjanja plovil za prevoz suhega tovora v Alte Ems (1)
(1) Za plovila, ki imajo matično pristanišče v drugi državi, se uporabljajo določbe člena 32 sporazuma Ems-Dollart z dne 8. aprila 1960 (BGBl. 1963 II, str. 602).

Francija

Gironde od prečne meje na morju, ki jo določa črta, ki povezuje Pointe de Grave in Pointe de Suzac, do črte, ki povezuje Pointe de Grave in vzhodno točko zaliva Pontaillac

Loara od prečne meje na morju, ki jo določa črta, ki povezuje Pointe de Mindin in Pointe de Penoët, do črte, ki povezuje obalno luč nasipa Pointe du Pointeau in svetilnik Villès-Martin v Saint-Nazairu

Sena od prečne meje na morju (ki jo določa črta, ki se začne na rtu Hode na desnem bregu in konča na točki na levem bregu, kjer se načrtovani nasip stika z obalo dolvodno od Berville-sur-Mera) do meje, ki jo določa črta pod kotom 245°, ki se začne pri svetilniku Sainte Adresse in sega vse do sečišča z greenwiškim poldnevnikom. Od tega sečišča se meja razširi s črto, ki poteka v smeri sever-jug do sečišča črte, ki poteka v smeri vzhod-zahod od obalne luči Falaise des Fonds zahodno od Honfleurja

Delta Rone

Zaliv Fos: od meje cone 3 na severu in vzhodu do lomljene črte, ki poteka od obalne luči nasipa kanala Saint-Louis skozi bojo s severno kardinalno oznako They de la gracieuse in bojo z zahodno kardinalno oznako Lavéra do Pointe de Bonnieu

Južni del Etang de Berre med Martiguesom (konica Brise Lames) in pristaniščem La Pointe (konec severnega nasipa)

Poljska

Del Pomorjanskega zaliva južno od črte, ki povezuje Nord Perd na otoku Rügen in svetilnik Niechorze

Del Gdanskega zaliva južno od črte, ki povezuje svetilnik Hel in bojo na vstopu v pristanišče Baltijsk

Švedska

Jezero Vänern, na jugu omejeno z zemljepisno širino vzporednika skozi obalno luč Bastungsgrunden

Jezero Vättern

Brofjorden–Donsö

Območje, omejeno s celino ali mejo cone 2 ali 3 in črto, ki poteka od najjužnejše točke otoka Grötö skozi najzahodnejšo točko otoka Gåsö; najsevernejšo točko otoka Hermanö; Hermanö huvud (glavo otoka Hermanö); otok Vedholmen; otok Danholmen; središče otoka Mollön; obalno luč Räbbehuvud; spodnjo obalno luč Sankt Olov; najbolj jugovzhodno točko otoka Flatholmen; obalno luč Åstol; obalno luč Marstrand; obalno luč Sälö; spodnjo obalno luč Kågholmen; obalno luč Tynneskär; obalno luč Buskärs Knöte; in zgornjo obalno luč Rivö do obalne luči Rivö

Severni Öregrundsgrepen

Območje med celino in otokom Gräsö, ki je na severu omejeno z zemljepisno širino vzporednika skozi obalno luč Engelska grundet in na jugu z zemljepisno dolžino poldnevnika skozi zgornjo obalno luč Öregrund

Söderarm–Sandhamn

Območje, omejeno z mejo cone 2 in črto, ki poteka od obalne luči Tyvö skozi obalno luč Söderarm; zgornjo obalno luč pilotskega pristanišča Söderarm in obalno luč Prästkobben do svetilnika Korsö

Jungfrufjärden

Območje, omejeno s celino ali mejo cone 2 in črto, ki poteka od najzahodnejše točke otoka Nämdö skozi najzahodnejšo točko otoka Mörtö-Bunsö do svetilnika Ornöhuvud

Mysingen–Landsort

Območje, omejeno z mejo cone 2 in črto, ki poteka od obalne luči Utö skozi najjužnejšo točko otoka Nåttarö; obalno luč Måsknuv in obalno luč Viksten do obalne luči Landsort

Landsort–Arkö

Območje, omejeno s celino ali mejami cone 2 ali 3 in črto, ki poteka od obalne luči Landsort skozi najjužnejšo točko otoka Enskär in obalno luč Norra Kränkan do otoka Marö Kupa

Zaliv Valdemarsviken in otočje Gryt

Območje, omejeno s celino ali mejami cone 2 in črto, ki poteka od svetilnika Gubbö Kupa skozi obalni luči Häradsskär in Hägerökarten do najjužnejše točke otoka Kvädö

Severni Kalmarski preliv–Västervik

Območje, omejeno s celino in črto, ki poteka od polotoka Hallmare Skackel skozi obalno luč Aleskär; obalno luč Idö; obalno luč Idö Stångskär; obalno luč Strupö Ljungskär, položaj N 57°20,00′, E 16°48,00′, ter bojo z zahodno kardinalno oznako Enerumsgrund do najsevernejše točke otoka Öland in nato po severozahodni obali otoka Öland ter na jugu po vzporedniku N 56°15,00′

Južni Kalmarski preliv

Območje med celino in otokom Öland, na severu omejeno s črto, ki poteka od rta Dunö (na celini) do Bejershamna na otoku Öland, na jugu pa z vzporednikom N 56°15,00′

Cona 2

Češka

Umetno jezero Lipno

Nemčija

Ems	od črte, ki prečka Ems blizu vhoda v pristanišče Papenburg med nekdanjo črpalno postajo Diemen in odprtino nasipa pri Halteju, do črte, ki povezuje nekdanji svetilnik Greetsiel in zahodni pomol na vhodu v pristanišče Eemshaven (1)
Leda	od vhoda v zunanje pristanišče morske zapornice Leer do izliva v Ems
Jade	proti kopnemu od črte, ki povezuje nekdanjo zgornjo obalno luč Schillig in zvonik Langwarden
Weser	od severozahodnega roba železniškega mosta v Bremnu do črte, ki povezuje zvonika Langwarden in Cappel, vključno s stranskimi rokavi Weser, poznanimi kot Rekumer Loch, Rechter Nebenarm in Schweiburg
Hunte	od črte 140 m dolvodno od mostu Amalienbrücke v Oldenburgu do izliva v Weser
Lesum	od sotočja Hamme in Wümme (km 0,00) do izliva v Weser
Laba	od spodnje meje pristanišča Hamburg do črte, ki povezuje krožno obalno luč pri Döseju in zahodni rob nasipa Friedrichskoog (Dieksand), vključno z: — Mühlenberger Loch — Ruthenstrom (od km 3,75 do izliva v Labo) — Nebenelben: — — Hahnöfer Nebenelbe (med podaljšanjem kilometrskih oznak Elbe od km 635,00 do km 644,00) — Lühesander Süderelbe (med podaljšanjem kilometrskih oznak Elbe od km 646,50 do km 650,50) — Bütztflether Süderelbe (od km 0,69 do izliva v Labo) — Haseldorfer Binnenelbe (med podaljšanjem kilometrskih oznak Elbe od km 653,00 do km 658,00) — Pagensander Nebenelbe (med podaljšanjem kilometrskih oznak Elbe od km 659,00 do km 664,00) — Schwarztonnensander Nebenelbe (med podaljšanjem kilometrskih oznak Elbe od km 661,00 do km 664,00) — Wischhafener Süderelbe (od km 8,03 do izliva v Labo) — Glückstädter Nebenelbe (med podaljšanjem kilometrskih oznak Elbe od km 672,00 do km 676,00)
Este	od mirnega toka pri zapornici Buxtehude (km 0,25) do izliva v Labo
Lühe	od mirnega toka Au-Mühle v Horneburgu (km 0,00) do izliva v Labo
Schwinge	od severnega roba zapornice Salztor v Stadeju do izliva v Labo
Pinnau	od severozahodnega roba železniškega mostu v Pinnebergu do izliva v Labo
Krückau	od severozahodnega roba cestnega mostu Wedenkamp v Elmshornu do izliva v Labo
Stör	od plimomera Rensing do izliva v Labo
Freiburger Hafenpriel	od vzhodnega roba zapornice v Freiburgu na Labi do izliva v Labo
Oste	od 210 m gorvodno od središčne črte cestnega mostu nad zapornico Oste (km 69,36) do izliva v Labo
Meldorfer Bucht	proti kopnemu od črte, ki povezuje zahodni rob nasipa Friedrichskoog (Dieksand) in zahodno konico pomola Büsum
Eider	od gorvodnega ustja kanala Gieselau (km 22,64) do črte, ki poteka med sredino trdnjave (Tränke) in zvonikom Vollerwiek
Gieselaukanal	od ustja v Eider do ustja v kanalu med Severnim in Baltskim morjem
Flensburger Förde	proti kopnemu od črte, ki povezuje svetilnik Kegnäs in Birknack, ter severno od nemško-danske meje v Flensburger Förde
Schlei	proti kopnemu od črte med konci pomolov v Schleimünde
Eckernförder Bucht	proti kopnemu od črte, ki povezuje Boknis-Eck in severovzhodno točko celine blizu Dänisch Nienhofa
Kieler Förde	proti kopnemu od črte, ki povezuje svetilnik Bülk in mornariški spomenik Laboe
Kanal med Severnim in Baltskim morjem, vključno z jezeroma Audorfer See in Schirnauer See	od črte, ki povezuje konce pomolov Brunsbüttel, do črte, ki povezuje vstopne luči v Kiel-Holtenau, vključno z jezerom Borgstedter See z ožino, jezerom Flemhuder See ter kanalom Achterwehrer
Trave	od severozahodnega roba železniškega mostu v Lübecku s Pötenitzer Wiek in jezerom Dassower See do črte, ki povezuje južni notranji in severni notranji konec pomola v Travemündeju
Wismarbucht, vključno s Kirchsee, Breitling, Salzhaff in pristaniškim območjem Wismar	omejeno v smeri proti morju s črto, ki povezuje Hoher Wieschendorf Huk in obalno luč Timmendorf, ter črto, ki povezuje obalno luč Gollwitz na otoku Poel in južni rt polotoka Wustrow
Warnow in Unterwarnow vključno z Breitling in stranskimi rokavi (brez stranskega rokava zahodno od Badewieseninsel)	od južnega roba železniškega mostu Rostock-Stralsund do črte, ki povezuje severna konca zahodnega in vzhodnega pomola v Rostock-Warnemündeju
vode, ki jih obkrožajo kopno, polotoka Darß in Zingst ter otoki Bock, Hiddensee in Rügen (vključno s pristaniškim območjem Stralsund)	v smeri proti odprtemu morju med — polotokom Zingst in otokom Bock: do zemljepisne širine N 54°26′42″, — otokoma Bock in Hiddensee: do črte, ki povezuje severno točko otoka Bock in južno točko otoka Hiddensee, — otokoma Hiddensee in Rügen (Bug): do črte, ki povezuje jugovzhodno točko Neubessin in Buger Haken
Greifswalder Bodden in pristaniško območje Greifswald, vključno z Ryckom	od vzhodne točke mostu Steinbecker v Greifswaldu do črte, ki povezuje vzhodno točko Thiessower Haken (Südperd) in vzhodno točko otoka Ruden in se nadaljuje do severne točke otoka Usedom (N 54°10′37″, E 13°47′51″)
Vode, ki jih obkrožata celina in otok Usedom (Peenestrom, vključno s pristaniškim območjem Wolgast, Achterwasser in Stettiner Haff)	v smeri proti vzhodu do nemško-poljske meje v Szczecinski laguni
Uecker	od jugozahodnega roba cestnega mostu v Uekermündeju do črte, ki povezuje konce pomolov
(1) (1) Za plovila, ki imajo matično pristanišče v drugi državi, se uporabljajo določbe člena 32 sporazuma Ems-Dollart z dne 8. aprila 1960 (BGBl. 1963 II, str. 602).

Francija

Gironde od točke KP 48,50 do dolvodnega dela rta na otoku Ile de Patiras, do prečne meje na morju, ki jo določa črta, ki povezuje Pointe de Grave in Pointe de Suzac

Loara od Cordemaisa (točka KP 25) do prečne meje na morju, ki jo določa črta, ki povezuje Pointe de Mindin in Pointe de Penhoët

Sena od začetka kanala Tancarville do prečne meje na morju, ki jo določa črta, ki povezuje rt Hode na desnem bregu in točko na levem bregu, kjer se načrtovani nasip stika z obalo pod Berville-sur-Merom

Vilaine od jezu Arzal do prečne meje na morju, ki jo določa črta, ki povezuje Pointe du Scal in Pointe du Moustoir

Ženevsko jezero

Madžarska

Blatno jezero

Nizozemska

Dollard

Eems

Waddenzee: vključno s povezavami s Severnim morjem

IJsselmeer: vključno z Markermeerjem in Ijmeerjem, vendar brez Gouwzeeja

Nieuwe Waterweg in Scheur

CalandKanaal zahodno od pristanišča Benelux

Hollands Diep

Breeddiep, Beerkanaal in z njim povezana pristanišča

Haringvliet in Vuile Gat: vključno s plovnimi potmi med Goeree-Overflakkeejem na eni strani in Voorne-Puttenom ter Hoeksche Waardom na drugi strani

Hellegat

Volkerak

Krammer

Grevelingenmeer in Brouwershavensche Gat: vključno z vsemi plovnimi potmi med Schouwen-Duivelandom in Goeree-Overflakkeejem

Keten, Mastgat, Zijpe, Krabbenkreek, vzhodna Šelda in Roompot: vključno s plovnimi potmi med Walcherenom, Noord-Bevelandom in Zuid-Bevelandom na eni strani in Schouwen-Duivelandom ter Tholenom na drugi strani, razen kanala Šelda-Ren

Šelda in zahodna Šelda ter njeno morsko ustje: vključno s plovnimi potmi med Zeeland Flanders na eni strani in Walcherenom ter Zuid-Bevelandom na drugi strani, razen kanala Šelda-Ren

Poljska

Laguna Szczecin

Laguna Kamień

Laguna Wisła

Zaliv Puck

Włocławski zadrževalnik

Jezero Śniardwy

Jezero Niegocin

Jezero Mamry

Švedska

Lysekil–Orust–Tjörn

Območje, omejeno s celino in črto, ki poteka od Släggöja v Lysekilu do Skaftölandeta v smeri 170 stopinj; črto, ki poteka od obalne luči Islandsberg do Lavösunda; črto, ki poteka od obalne luči Lyr v smeri 300 stopinj do celine vzhodno od Mollösunda; črto, ki poteka od najjužnejše točke otoka Lyr do Björholmena in v severnem delu Hakefjordena z zemljepisno širino vzporednika N 58°01′00″

Južno otočje Göteborg

Območje, omejeno s celino ali mejo cone 3 in črto, ki poteka od zahodnega dela pristanišča Arendal skozi Knippelholmen; obalno luč Rivö, zgornjo obalno luč Rivö; svetilnik Känsö torn; obalno luč Kårholmen in obalno luč Rättaren do Askims nabbe

Öregrund–Norrtälje

Območje med celino in otokom Gräsö, na severu omejeno z zemljepisno dolžino poldnevnika skozi zgornjo obalno luč Öregrund in omejeno proti morju s črto, ki povezuje Äspskäret in obalno luč Råstensudde; črto, ki poteka čez Singsundet; mostovi čez Fygdströmmen; črto od Dejeuddena skozi obalno luč Arholma do obalne luči Tyvö

Norrtälje–Nämdö

Območje, omejeno s celino ali mejami cone 2 ali 3 in s črto, ki poteka od obalne luči Tyvö skozi obalno luč Idskärskobben; najzahodnejšo točko Svartlöge; obalno luč Stenkobbsgrund in svetilnik Korsö ter najzahodnejšo točko otoka Nämdö do najjužnejše točke otoka Björnö

Dalarö–Torö

Območje, omejeno s celino in črto, ki poteka od Klacknäseta skozi svetilnik Ornöhuvud; Näset na otoku Ornö; najsevernejšo točko otoka Utö; obalno luč Utö; obalno luč Älvsnabben; Norra Stegholmen; Yttre Gården; Valsudden na otoku Järflotta in Långsudden na otoku Järflotta do najvzhodnejše točke otoka Torö

Torö–Oxelösund

Območje, omejeno s celino ali mejo cone 3 in črto, ki poteka od cerkve na otoku Torö skozi obalno luč Fifång; obalno luč Kockehällan; Lacka torn; najvzhodnejšo točko otoka Kittelö; obalni luči Trutbådan in Beten ter svetilnik Femörehuvud do Svartuddena severno od zgornje obalne luči Kungshamn

Otočja Bråviken, Slätbaken in Östergötland

Območje, omejeno s celino (v zahodnem delu zaliva Bråviken od mostu Hamnbron v Norrköpingu; v zahodnem Slätbakenu od zapornice Mem) in s črto, ki poteka od obalne luči Gullängsberget skozi svetilnik Arkö; Marö kupa; svetilnik Kupa klint; najzahodnejšo točko Birkskär in svetilnik Gubbö Kupa do Dalaudde južno od Orrena

Osrednji Kalmarski preliv

Območje, ki je na zahodu omejeno s celino, na vzhodu z otokom Öland, na severu z zemljepisno širino vzporednika N 56°51′00″ in na jugu s črto, ki poteka od rta Dunö (na celini) do Bejershamna na otoku Öland

POGLAVJE 2

Cona 3

Belgija

Morska Šelda (dolvodno od odprtega sidrišča Antwerpen)

Bolgarija

Donava: od rkm 845,650 do rkm 374,100

Češka

Umetna jezera: Brněnská (Kníničky), Jesenice, Nechranice, Orlík, Rozkoš, Slapy, Těrlicko, Žermanice in Nové Mlýny III

Jezera, nastala z izkopom peščenega gramoza: Ostrožná Nová Ves in Tovačov

Nemčija

Donava	od Kelheima (km 2 414,72 ) do nemško-avstrijske meje pri Jochensteinu
Ren z rokavoma Lampertheimer Altrhein (od km 4,75 do Rena), Altrhein Stockstadt-Erfelden (od km 9,80 do Rena)	od nemško-švicarske meje v Baslu do nemško-nizozemske meje v Millingenu
Laba (Norderelbe), vključno s Süderelbe in Köhlbrand	od ustja kanala Laba–Seiten do spodnje meje pristanišča Hamburg
Müritz

Francija

Adour od Bec du Gave do morja

Aulne od zapornice pri Châteaulinu do prečne meje na morju, ki jo določa prehod de Rosnoën

Blavet od Pontivyja do mostu Pont du Bonhomme

kanal Calais

Charente od mostu pri Tonnay-Charentu do prečne meje na morju, ki jo določa črta, ki poteka skozi središče dolvodne obalne luči na levem bregu in skozi središče utrdbe Fort de la Pointe

Dordogne od sotočja z Lidoire do Bec d’Ambès

Garonne od mostu pri Castet en Dorthe do Bec d’Ambès

Gironde od Bec d’Ambès do prečne črte pri oznaki KP 48,50 in prek dolvodnega konca otoka Ile de Patiras

Hérault od pristanišča Bessan proti morju do bibavičnega pasu

Isle od sotočja z Dronne do sotočja z Dordogne

Loara od sotočja z Maine do Cordemaisa (oznaka KP 25)

Marna od mostu pri Bonneuilu (od oznake KP 169 do 900) in zapornice pri kraju St Maur do sotočja s Seno

Ren

Nive od jezu Haïtze pri Utaritzu do sotočja z Adour

Oise od zapornice Janville do sotočja s Seno

Orb od Sérignana proti morju do bibavičnega pasu

Rona od meje s Švico do morja, z izjemo Petit Rhône

Saône od mostu Pont de Bourgogne pri kraju Chalon-sur-Saône do sotočja z Rono

Sena od zapornice pri kraju Nogent-sur-Seine do začetka kanala Tancarville

Sèvre Niortaise od zapornice pri Maransu na prečni meji morja nasproti stražarnice do ustja

Soma od dolvodne strani mostu Pont de la Portelette pri Abbevillu do viadukta pri Noyellesu in železnice Saint-Valéry-sur-Somme

Vilaine od Redona (oznaka KP 89,345) do jezu Arzal

jezero Amance

jezero Annecy

jezero Biscarosse

jezero Bourget

jezero Carcans

jezero Cazaux

jezero Der-Chantecoq

jezero Guerlédan

jezero Hourtin

jezero Lacanau

jezero Orient

jezero Pareloup

jezero Parentis

jezero Sanguinet

jezero Serre-Ponçon

jezero Temple

Hrvaška

Donava: od rkm 1 295 + 500 do rkm 1 433 + 100

Drava: od rkm 0 do rkm 198 + 600

Sava: od rkm 210 + 800 do rkm 594 + 000

Kolpa: od rkm 0 to rkm 5 + 900

Una: od rkm 0 do rkm 15

Madžarska

Donava: od rkm 1 812 do rkm 1 433

Donava Moson: od rkm 14 do rkm 0

Donava Szentendre: od rkm 32 do rkm 0

Donava Ráckeve: od rkm 58 do rkm 0

Tisa: od rkm 685 do rkm 160

Drava: od rkm 198 do rkm 70

Bodrog: od rkm 51 do rkm 0

Kettős-Körös: od rkm 23 do rkm 0

Hármas-Körös: od rkm 91 do rkm 0

Kanal Sió: od rkm 23 do rkm 0

Jezero Velence

Jezero Fertő

Nizozemska

Ren

Sneekermeer, Koevordermeer, Heegermeer, Fluessen, Slotermeer, Tjeukemeer, Beulakkerwijde, Belterwijde, Ramsdiep, Ketelmeer, Zwartemeer, Veluwemeer, Eemmeer, Alkmaardermeer, Gouwzee, Buiten IJ, Afgesloten IJ, Noordzeekanaal, pristanišče IJmuiden, pristaniško območje Rotterdam, Nieuwe Maas, Noord, Oude Maas, Beneden Merwede, Nieuwe Merwede, Dordsche Kil, Boven Merwede, Waal, kanal Bijlandsch, Boven Rijn, kanal Pannersdensch, Geldersche IJssel, Neder Rijn, Lek, kanal Amsterdam-Ren, Veerse Meer, kanal Šelda-Ren do ustja v Volkerak, Amer, Bergsche Maas, Maas dolvodno od Venla, Gooimeer, Europort, Calandkanaal (vzhodno od pristanišča Beneluks), Hartelkanaal

Avstrija

Donava: od nemške do slovaške meje

Inn: od ustja do elektrarne Passau-Ingling

Traun: od ustja do km 1,80

Enns: od ustja do km 2,70

March: do km 6,00

Poljska

Biebrza od izliva Augustowskega kanala do izliva v Narwio

Brda od povezave z Bydgoškim kanalom v Bydgoszczu do izliva v Vislo

Bug od izliva Muchawieca do izliva Narwie

Jezero Dąbie do meje z notranjimi morskimi vodami

Augustowski kanal od povezave z Biebrzo do državne meje, skupaj z jezeri, ki se nahajajo vzdolž tega kanala

Bartnicki kanal od jezera Ruda Woda do jezera Bartężek, skupaj z jezerom Bartężek

Bydgoški kanal

Elbląski kanal od jezera Druzno do jezera Jeziorak in jezera Szeląg Wielki, skupaj s temi jezeri in jezeri vzdolž kanala, ter stranski kanal v smeri Zalewa od jezera Jeziorak do jezera Ewingi, vključno s tem jezerom

Gliwicki kanal skupaj s kanalom Kędzierzyński

Jagielloński kanal od povezave z Elbląg do Nogat

Łączański kanal

Ślesiński kanal skupaj z jezeri, ki se nahajajo vzdolž tega kanala, in jezero Gopło

Żerański kanal

Martwa Visla od Visle v Przegalinu do meje z notranjimi morskimi vodami

Narew od izliva Biebrze do izliva Visle, skupaj z jezerom Zegrzyński

Nogat od Visle do izliva v laguno Visle

Noteć (zgornji tok) od jezera Gopło do povezave z Górnonoteckim kanalom in Górnonotecki kanal ter Noteć (spodnji tok) od povezave z Bydgoškim kanalom do izliva v Warto

Nysa Łużycka od Gubina do izliva v Odro

Odra od mesta Racibórz do povezave z vzhodno Odro, ki postane Regalica od prekopa Klucz-Ustowo, skupaj s to reko in njenimi rokavi do jezera Dąbie, kakor tudi rokav Odre od zapornice Opatowice do zapornice v Wrocławu

Zahodna Odra od jezu v Widuchowi (km 704,1 Odre) do meje z notranjimi morskimi vodami, skupaj z rokavi in prekopom Klucz-Ustowo, ki povezuje Vzhodno in Zahodno Odro

Parnica in prekop Parnicki od Zahodne Odre do meje z notranjimi morskimi vodami

Pisa od jezera Roś do izliva Narew

Szkarpawa od Visle do izliva v laguno Visle

Warta od Ślesińskega jezera do izliva Odre

Omrežje Wielkie Jeziora Mazurskie, ki obsega jezera, povezana z rekami in kanali, ki predstavljajo glavno povezavo od jezera Roś (vključno z njim) v Piszi do Węgorzewskega kanala (vključno s kanalom) v Węgorzewu, skupaj z jezeri: Seksty, Mikołajskie, Tałty, Tałtowisko, Kotek, Szymon, Szymoneckie, Jagodne, Boczne, Tajty, Kisajno, Dargin, Łabap, Kirsajty in Święcajty, skupaj z Giżyckim kanalom in Niegocińskim kanalom ter kanalom Piękna Góra, in stranska pot jezera Ryńskie (vključno z njim) v Rynu do jezera Nidzkie (do km 3, kar ustvarja mejo z naravnim rezervatom „jezero Nidzkie“), skupaj z jezeri: Bełdany, Guzianka Mała in Guzianka Wielka

Visla od izliva Przemsze do povezave z Lączańskim kanalom, kakor tudi od izliva tega kanala v Skawino do izliva Visle v Gdanski zaliv, z izjemo Włocławskega zbiralnika

Romunija

Donava: od srbsko-romunske meje (km 1 075 ) do Črnega morja vzdolž kanala Sulina.

Kanal Donava–Črno morje (64,410 km dolžine): od stičišča z Donavo na km 299,300 Donave pri kraju Cernavodă (oziroma km 64,410 kanala) do pristanišča Konstanca jug – Agigea (km 0 kanala)

kanal Poarta Albă–Midia Năvodari (34,600 km dolžine): od stičišča s kanalom Donava–Črno morje na km 29,410 pri kraju Poarta Albă (oz. km 27,500 kanala) do pristanišča Midia (km 0 kanala)

Slovaška

Donava: od rkm 1 880,26 do rkm 1 708,20

Donavski kanal: od rkm 1 851,75 do rkm 1 811,00

Váh: od rkm 0,00 do rkm 70,00

Morava: od rkm 0,00 do rkm 6,00

Bodrog: od rkm 49,68 do rkm 64,85

Umetna jezera: Oravská Priehrada, Liptovská Mara, Zemplínska Šírava

Švedska

Jezero Mälaren

Saltsjön, pristanišči Stockholm in Värmdölandet

Območje zalivov jezera Mälaren v Stockholmu, pri krajih Norrström, Slussen in Hammarbyslussen, omejeno s celino in mostom Lidingöbron ter črto, ki poteka skozi obalno luč Elfviksgrund v smeri 135-315 stopinj; črto, ki povezuje Mellangårdsholmen in Högklevsudde v Baggensfjärdnu; Örsundet med Ingaröjem in Fågelbrolandetom; črto, ki poteka od Rönnäsudda skozi obalni luči Tegelhällan in Runö do Talatte na otoku Djurö; črto skozi Vindöström med otokoma Vindö in Värmdölandet; ter, razen tega, otoki na tem območju

Kanal Södertälje in pristanišča v mestu Södertälje

Kanal Södertälje in pristanišča v mestu Södertälje, omejeni na severu z zapornico Södertälje in na jugu z zemljepisno širino vzporednika N 59°09′00″

Kanal Trollhätte, Göta älv in Nordre älv

Območje od vzporednika, ki poteka skozi svetilnik Bastungsgrunden v južnem delu jezera Vänern do mostu Älvsborg in reke Nordre älv do zemljepisne dolžine poldnevnika E 11°45′00″

Kanal Göta

Na vzhodu od zapornice Mem do mostu Motala, vključno z jezerom Asplången, jezerom Roxen in jezerom Boren; na zahodu od poldnevnika, ki poteka skozi obalno luč Rödesund Norra Yttre pri Karlsborgu do zapornice Sjötorp, vključno z jezerskim sistemom, skozi katerega poteka kanal

PRILOGA II

MINIMALNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH V CONAH 1, 2, 3 IN 4

Za plovne objekte se uporabljajo tehnične zahteve iz standarda ES-TRIN 2023/1.

▼B

PRILOGA III

PODROČJA MOŽNIH DODATNIH TEHNIČNIH ZAHTEV ZA PLOVNE OBJEKTE, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH V CONAH 1 IN 2 TER CELINSKIH PLOVNIH POTEH, KI NISO POVEZANE S CELINSKIMI PLOVNIMI POTMI DRUGE DRŽAVE ČLANICE, V CONI 3

Katere koli dodatne tehnične zahteve, ki jih država članica sprejme v skladu s členom 23(1) in (2) te direktive v zvezi s plovnim objektom, ki pluje na ozemlju zadevne države članice, so omejene na naslednje:

Opredelitev pojmov

—

Potrebno za razumevanje dodatnih zahtev

▼M1

Trdnost in stabilnost

—

Ojačanje in stabilnost strukture

—

Certifikat/potrdilo priznanega klasifikacijskega zavoda

▼B

Varnostna razdalja in prosti bok

—

Prosti bok

—

Varnostna razdalja

Vodotesnost odprtin v trupu in nadgradenj

—

Nadgradnje

—

Vrata

—

Okna in palubna okna

—

Žrela skladišč

—

Druge odprtine (prezračevalne cevi, izpušne cevi itd.)

Oprema

—

Sidra in sidrne verige

—

Navigacijske luči

—

Zvočni signali

—

Kompas

—

Radar

—

Naprave za oddajanje in sprejemanje

—

Reševalna oprema

—

Razpoložljivost pomorskih kart

Dodatne določbe za potniška plovila

—

Stabilnost (jakost vetra, merila)

—

Reševalna oprema

—

Prosti bok

—

Varnostna razdalja

—

Vidljivost iz prostora za krmiljenje

Konvoji in prevoz v zabojnikih

—

Zvezno potisno plovilo – maona

—

Stabilnost plovnih objektov ali maon, ki prevažajo zabojnike

▼M1

Stroji

—

Krmilni sistemi

—

Propelerske gredi in dodatki

—

Pogonski motorji, sklopke in dodatki

—

Prisotnost premčnega bočnega propelerja

—

Sistemi drenažnih črpalk in protipožarna oprema

—

Zasilni viri električne energije in električne napeljave

—

Certifikat/potrdilo priznanega klasifikacijskega zavoda

▼B

PRILOGA IV

PODROČJA MOŽNIH NIŽJIH TEHNIČNIH ZAHTEV, KI VELJAJO ZA PLOVNE OBJEKTE, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH V CONAH 3 IN 4

Katere koli nižje tehnične zahteve, ki jih država članica v skladu s členom 23(4) te direktive dovoli za plovila, ki plujejo izključno po plovnih poteh v coni 3 ali coni 4 na ozemlju zadevne države članice, so omejene na naslednje:

Cona 3

—

Sidrna oprema, vključno z dolžino sidrnih verig

—

Hitrost (naprej)

—

Skupinske reševalne naprave

—

Dvooddelčni status

—

Vidljivost iz prostora za krmiljenje

Cona 4

—

Sidrna oprema, vključno z dolžino sidrnih verig

—

Hitrost (naprej)

—

Reševalna oprema

—

Dvooddelčni status

—

Vidljivost iz prostora za krmiljenje

—

Drugi neodvisni pogonski sistem

PRILOGA V

PODROBNE POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 2.01

Inšpekcijski organi

Države članice ustanovijo inšpekcijske organe.

Inšpekcijske organe sestavljajo predsednik in strokovnjaki.

V vsakem organu so vsaj naslednji strokovnjaki:

(a)

uradnik iz uprave, ki je odgovoren za plovbo;

(b)

strokovnjak za projektiranje plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, in njihovih motorjev;

▼M1

(c)

navtični strokovnjak z dovoljenjem za voditelja čolna na celinskih plovnih poteh, ki pooblasti imetnika za vožnjo plovila, namenjenega za pregled;

▼M1

(d)

strokovnjak za tradicionalni plovni objekt za pregled tradicionalnega plovnega objekta.

▼B

Predsednika in strokovnjake vsakega organa imenujejo organi v državi članici, kjer je organ ustanovljen. Predsednik in strokovnjaki pri prevzetju svojih nalog predložijo pisno izjavo, da jih bodo izvajali popolnoma neodvisno. Od uradnikov se ne zahteva nikakršna izjava.

Inšpekcijskim organom lahko pomagajo posebni strokovnjaki v skladu z veljavnimi nacionalnimi določbami.

Člen 2.02

(prazno)

Člen 2.03

Predstavitev plovnega objekta za pregled

Lastnik ali njegov zastopnik predstavi plovni objekt v raztovorjenem, očiščenem in opremljenem stanju. Med pregledom zagotovi kakršno koli potrebno pomoč, kot so zagotovitev ustreznega čolna in osebja ter odkritje kakršnih koli delov ladijskega trupa ali opreme, ki niso neposredno dostopni ali vidni.

Inšpekcijski organ prvič zahteva suh pregled. Tak suh pregled pa ni potreben, če je mogoče predložiti klasifikacijsko spričevalo ali spričevalo priznanega klasifikacijskega zavoda, da konstrukcija izpolnjuje zahteve, ali če se predloži spričevalo, ki dokazuje, da je pristojni organ že opravil suh pregled v druge namene. Pri rednem pregledu ali pregledu, določenem v členu 14 te direktive, lahko inšpekcijski organ zahteva pregled zunaj vode.

Inšpekcijski organ opravi poskusno vožnjo ob prvem pregledu motornih plovil ali konvojev ali ob večjih spremembah pogona ali krmilne opreme.

Inšpekcijski organ lahko zahteva nadaljnje preskuse obratovanja ter druga dokazila. Ta določba se uporablja tudi med gradnjo plovnega objekta.

Člen 2.04

(prazno)

Člen 2.05

(prazno)

Člen 2.06

(prazno)

Člen 2.07

Podrobnosti in spremembe spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

Lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik pristojni organ seznani s kakršno koli spremembo imena ali lastništva plovnega objekta, dimenzije, registracije ali matičnega pristanišča in mu pošlje spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh za vpis te spremembe.

Kateri koli pristojni organ lahko v spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh vnese kakršne koli podatke ali spremembe.

Kadar pristojni organ v spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh vnese kakršno koli spremembo ali podatek, o tem obvesti pristojni organ, ki je izdal spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Člen 2.08

(prazno)

Člen 2.09

Redni pregled

Plovni objekt opravi redni pregled pred iztekom veljavnosti spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Pristojni organ določi novo obdobje veljavnosti spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh glede na rezultate tega pregleda.

Obdobje veljavnosti se vpiše v spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh in sporoči organu, ki je to spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh izdal.

Če se namesto podaljšanja veljavnosti spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh zamenja z novim spričevalom, se prejšnje spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh vrne pristojnemu organu, ki ga je izdal.

Člen 2.10

Prostovoljni pregled

Lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik lahko kadar koli prostovoljno zahteva pregled.

Taki zahtevi za pregled se ugodi.

Člen 2.11

(prazno)

Člen 2.12

(prazno)

Člen 2.13

(prazno)

Člen 2.14

(prazno)

Člen 2.15

Stroški

Lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik nosi vse stroške, ki nastanejo zaradi pregleda plovnega objekta in izdaje spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu s posebnim sklopom pristojbin, ki ga sestavi vsaka država članica.

Člen 2.16

Obveščanje

Pristojni organ lahko osebam, ki dokažejo utemeljen interes, dovoli, da se seznanijo z vsebino spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, in lahko tem osebam izda izpiske ali kopije spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki so overjeni in označeni kot taki.

Člen 2.17

Pristojni organi hranijo izvirnike ali kopije vseh spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki so jih izdali, in vanje vnesejo vse podatke in spremembe ter preklice in zamenjave spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh. Register iz člena 17 te direktive ustrezno posodabljajo.

Za izvajanje upravnih ukrepov za ohranjanje varne in udobne plovbe ter izvajanje členov 2.02 do 2.15 te priloge in členov 6, 9, 10, 13, 14, 15, 20, 21 in 22 te direktive bo dostop do registra, ki je omejen na branje, v skladu z vzorcem iz Priloge II odobren pristojnim organom drugih držav članic, pogodbenicam Mannheimske konvencije ter, če bo zagotovljena enakovredna raven zasebnosti, tudi tretjim državam na podlagi upravnih sporazumov.

Člen 2.18

Enotna evropska identifikacijska številka za plovila

Enotna evropska identifikacijska številka za plovila (ENI) je sestavljena iz osmih arabskih številk v skladu s Prilogo II k tej direktivi.

Če plovni objekt ob izdaji spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh še nima ENI, jo zadevnemu plovnemu objektu dodeli pristojni organ države članice, v kateri je plovni objekt registriran ali ima matično pristanišče.

Če plovnemu objektu ENI ni mogoče dodeliti, ENI, ki se vnese v spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, dodeli pristojni organ, ki je izdal zadevno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik pristojni organ zaprosi za dodelitev ENI. Lastnik ali njegov zastopnik je odgovoren tudi za pritrditev ENI, ki je navedena na spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, na plovni objekt.

Člen 2.19

(prazno)

Člen 2.20

Uradna obvestila

Države članice ali njihovi pristojni organi Komisijo in druge države članice ali druge pristojne organe uradno obvestijo o:

(a)

nazivih in naslovih tehničnih služb, ki so skupaj z njihovimi nacionalnimi pristojnimi organi odgovorne za uporabo Priloge II;

(b)

podatkih, ki so prikazani v Prilogi II, o tipih naprav za čiščenje odplak na plovilu, za katere je bila izdana homologacija v času od zadnjega uradnega obvestila;

(c)

priznanih homologacijah za sisteme za čiščenje odplak na plovilu, ki temeljijo na drugačnih standardih od tistih, ki so opredeljeni v Prilogi II, za uporabo na nacionalnih plovnih poteh držav članic;

(d)

vseh preklicih homologacij za sisteme za čiščenje odplak na plovilu in razlogih zanje, in sicer najpozneje en mesec po preklicu;

(e)

vseh odobrenih posebnih sidrih po predloženi vlogi za zmanjšanje mase sidra, pri čemer se navede njegova tipska oznaka in odobreno zmanjšanje mase sidra. Pristojni organ vlagatelju dovoljenja ne izda prej kot tri mesece po priglasitvi Komisiji, če slednja ne vloži ugovora;

(f)

opremi za radarsko krmiljenje in kazalnikih stopnje obratov, za katere so izdali homologacijo. Na zadevnem uradnem obvestilu se navedejo dodeljena številka homologacije, oznaka tipa, proizvajalčevo ime, ime imetnika homologacije in datum homologacije;

(g)

pristojnih organih, ki so odgovorni za odobritev specializiranih podjetij, ki lahko vgrajujejo, zamenjujejo, popravljajo ali vzdržujejo opremo za radarsko krmiljenje in kazalnike stopnje obratov.

PRILOGA VI

KLASIFIKACIJSKI ZAVODI

Merila za priznanje klasifikacijskih zavodov

Klasifikacijski zavodi, ki zaprosijo za priznanje v skladu s členom 21 te direktive, izpolnjujejo vsa naslednja merila:

Klasifikacijski zavod je zmožen dokazati obsežne izkušnje pri ocenjevanju zasnove in konstrukcije plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh. Klasifikacijski zavod ima izčrpna pravila in predpise za projektiranje, izdelavo in redni pregled plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh, zlasti za izračunavanje stabilnosti v skladu z delom 9 pravil, priloženih k Evropskemu sporazumu o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih vodah (ADN), kakor so navedena v Prilogi II. Ta pravila in predpisi se objavijo vsaj v angleškem, francoskem, nemškem ali nizozemskem jeziku ter se stalno posodabljajo in izboljšujejo na podlagi raziskovalnih in razvojnih programov. Pravila in predpisi ne smejo biti v nasprotju z določbami prava Unije ali veljavnimi mednarodnimi sporazumi.

Klasifikacijski zavod vsako leto objavi svoj register plovil.

Klasifikacijskega zavoda ne nadzorujejo lastniki ali graditelji ladij ali drugi, ki so komercialno vključeni v projektiranje, gradnjo, opremljanje, popravilo, obratovanje ali zavarovanje ladij. Klasifikacijski zavod glede prihodka ni odvisen od enega samega trgovskega podjetja.

Sedež klasifikacijskega zavoda ali podružnica, ki je pooblaščena za odločanje in delovanje na vseh področjih, za katera je zadolžena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz po celinskih plovnih poteh, je v eni od držav članic.

Klasifikacijski zavod in njegovi strokovnjaki uživajo velik ugled na področju prevoza po celinskih plovnih poteh; strokovnjaki so zmožni predložiti dokazila o svoji poklicni usposobljenosti. Strokovnjaki delujejo po pooblastilu klasifikacijskega zavoda.

Klasifikacijski zavod ima sorazmerno ustrezno število tehničnega, vodstvenega, podpornega, inšpekcijskega in raziskovalnega osebja glede na naloge in klasificirana plovila ter skrbi tudi za razvojne zmogljivosti in posodabljanje predpisov. Inšpektorje ima v najmanj eni državi članici.

Klasifikacijski zavod deluje v skladu z etičnim kodeksom.

Klasifikacijski zavod se vodi in upravlja tako, da je zagotovljena zaupnost informacij, ki jih zahteva država članica.

Klasifikacijski zavod je pripravljen državi članici predložiti ustrezne informacije.

10.

Vodstvo klasifikacijskega zavoda opredeli in dokumentira svojo politiko, cilje in zavezanost glede kakovosti ter zagotovi, da se ta politika razume, izvaja in vzdržuje na vseh ravneh klasifikacijskega zavoda.

11.

Klasifikacijski zavod razvije in izvede ter vzdržuje učinkovit notranji sistem kakovosti, ki temelji na ustreznih delih mednarodno priznanih standardov kakovosti in je v skladu s standardom EN ISO/IEC 17020:2004, kot je razloženo v zahtevah sheme IACS o certificiranju sistema kakovosti. Sistem kakovosti mora potrditi neodvisen organ revizorjev, ki ga odobri uprava države, kjer ima klasifikacijski zavod svoj sedež ali izpostavo, kot je določeno v točki 4, in ki med drugim zagotavlja, da:

(a)

se pravila in predpisi klasifikacijskega zavoda določijo in vzdržujejo na sistematičen način;

(b)

se pravila in predpisi klasifikacijskega zavoda upoštevajo;

(c)

so izpolnjene zahteve o predpisanih dejavnostih, za katere je klasifikacijski zavod pooblaščen;

(d)

so odgovornosti, pooblastila in medsebojna razmerja med osebami, katerih delo vpliva na kakovost storitev klasifikacijskega zavoda, opredeljena in dokumentirana;

(e)

celotno delo poteka v nadzorovanih pogojih;

(f)

je uveljavljen nadzorni sistem, s katerim se spremljajo dejavnosti in delo nadzornikov ter tehničnega in upravnega osebja, neposredno zaposlenega pri klasifikacijskem zavodu;

(g)

zahteve o predpisanih dejavnostih, za katere je klasifikacijski zavod pooblaščen, izvajajo ali neposredno nadzirajo samo njegovi izključni nadzorniki ali izključni nadzorniki drugih priznanih klasifikacijskih zavodov;

(h)

je uveljavljen sistem izobraževanja nadzornikov in stalnega dopolnjevanja njihovega znanja;

(i)

se beleži doseganje zahtevanih standardov na področjih, ki jih pokrivajo izvedene storitve, in učinkovito delovanje sistema kakovosti ter

(j)

obstaja obširen sistem načrtovanih in zabeleženih notranjih pregledov s kakovostjo povezanih dejavnosti na vseh lokacijah.

12.

Sistem kakovosti mora potrditi neodvisen organ revizorjev, ki ga odobri uprava države članice, kjer ima klasifikacijski zavod svoj sedež ali izpostavo, kot je določeno v točki 4.

13.

Klasifikacijski zavod se obveže, da bo svoje zahteve uskladil z ustreznimi direktivami Unije in Komisiji pravočasno zagotovil vse potrebne informacije.

14.

Klasifikacijski zavod se obveže, da se bo redno posvetoval z že priznanimi klasifikacijskimi zavodi, da bi zagotovil enakovrednost tehničnih standardov in njihovega izvajanja, ter bi moral predstavnikom države članice in drugim zadevnim strankam omogočiti udeležbo pri razvijanju svojih pravil in predpisov.

PRILOGA VII

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 2006/87/ES	Ta direktiva
—	Člen 1
Člen 2	Člen 2
—	Člen 3
Člen 1	Člen 4
—	Člen 5
Člen 9	Člen 6(1) in (3)
Člen 8(1)	Člen 6(2) in (4)
Člen 8(4)	Člen 6(5)
Člen 3	Člen 7
Člen 4	Člen 8
Člen 11(2)	Člen 9
Člen 11(1)	Člen 10
Člen 14	Člen 11
Člen 13	Člen 12
Člen 12	Člen 13
Člen 15	Člen 14
Člen 16	Člen 15
Člen 18	Člen 16
—	Člen 17
—	Člen 18
—	Člen 19
Člen 10	Člen 20
—	Člen 21
Člen 17	Člen 22
Člen 5	Člen 23
Člen 6 je bil črtan z Direktivo 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1)	—
Člen 7(1) do (3)	Člen 24
—	Člen 25
—	Člen 26
—	Člen 27
—	Člen 28
Člen 8(2) in (3)	Člen 29
—	Člen 30
Člen 20(1)	Člen 31
Člen 20(2)	—
Člen 22	—
—	Člen 32
Člen 19	Člen 33
—	Člen 34
Člen 24	Člen 35
Člen 21	Člen 36
Člen 23	Člen 37(1) in (2)
Člen 7(4)	Člen 37(3)
—	Člen 38
—	Člen 39
Člen 25	—
Člen 26	—
Člen 27	Člen 40
(1) Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).

( 1 ) Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (UL L 163, 25.6.2009, str. 1).

( 2 ) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 96/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

( 3 ) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

( 4 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES z dne 7. septembra 2005 o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL L 255, 30.9.2005, str. 152).

( 5 ) Direktiva Sveta 82/714/EGS z dne 4. oktobra 1982 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh (UL L 301, 28.10.1982, str. 1).

( 6 ) Direktiva Sveta 91/672/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju nacionalnih potrdil o usposobljenosti za voditelja čolna za tovorni in potniški promet po celinskih plovnih poteh (UL L 373, 31.12.1991, str. 29).

Top

Choose the experimental features you want to try