30.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/1

(1)

V skladu s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin eno temeljnih načel, skupno vsem državam članicam. Skupnost je zato leta 1995 sklenila, da bo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin bistven sestavni del njenih odnosov s tretjimi državami. Odločeno je bilo, da se v ta namen vstavi ustrezno klavzulo v vsak novi sporazum splošnega značaja, ki se s tretjimi državami sklene o trgovini, sodelovanju in pridružitvi.

(2)

Člen 5 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, člen 7 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in člen 3 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsi določajo brezpogojno in popolno prepoved mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja. Druge določbe, zlasti Deklaracija Združenih narodov proti mučenju (1) ter Konvencija Združenih narodov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju iz leta 1984 države obvezujejo k preprečevanju mučenja.

(3)

Člen 2(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (2) pravi, da nihče ne sme biti obsojen na smrtno kazen ali usmrčen. Svet je 29. junija 1998 odobril „Smernice za politiko EU do tretjih držav v zvezi s smrtno kaznijo“ in sklenil, da si bo Evropska unija prizadevala za splošno ukinitev smrtne kazni.

(4)

Člen 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah pravi, da nihče ne sme biti izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju. Svet je 9. aprila 2001 odobril „Smernice za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja“. Te smernice se nanašajo tako na sprejetje Kodeksa ravnanja EU v zvezi z izvozom orožja leta 1998 kot tudi na stalna prizadevanja za uvedbo nadzora po vsej EU nad izvozom paravojaške opreme, kot primera ukrepov, ki lahko učinkovito pripomorejo k preprečevanju mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja v okviru skupne zunanje in varnostne politike. Te smernice prav tako določajo, da je tretje države treba pozivati k preprečevanju uporabe in izdelave opreme, ki je narejena za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, in trgovine z njo, ter k preprečevanju zlorabe katere koli druge opreme v te namene. Smernice obenem poudarjajo, da prepoved okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega kaznovanja postavlja jasne meje glede uporabe smrtne kazni. Zaradi tega in skladno s temi besedili smrtna kazen v nobenih okoliščinah ne sme predstavljati zakonite kazni.

(5)

V Resoluciji o mučenju in drugem okrutnem, nečloveškem ali poniževalnem ravnanju ali kaznovanju, sprejeti 25. aprila 2001, ki so jo podprle tudi države članice EU, je Komisija Združenih narodov za človekove pravice pozvala članice Združenih narodov, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, vključno z zakonodajnimi ukrepi, med drugim tudi za preprečevanje in prepoved izvoza opreme, ki je izdelana posebej za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. To je bilo poudarjeno tudi v resolucijah, sprejetih 16. aprila 2002, 23. aprila 2003, 19. aprila 2004 in 19. aprila 2005.

(6)

Evropski parlament je 3. oktobra 2001 sprejel resolucijo (3) o drugem letnem poročilu Sveta, pripravljenem v skladu z operativno določbo 8 Kodeksa ravnanja Evropske unije v zvezi z izvozom orožja, v kateri zahteva, da Komisija hitro ukrepa in pripravi ustrezen instrument Skupnosti, ki bo prepovedal pospeševanje, trgovino in izvoz policijske in varnostne opreme, katere uporaba je sama po sebi okrutna, nečloveška in poniževalna, ter zagotovi, da bo instrument Skupnosti ustavil dobavo policijske in varnostne opreme, katere zdravstveni učinki niso povsem poznani, in opreme, katere uporaba v praksi je pokazala precejšnje tveganje zlorabe ali neupravičenih poškodb.

(7)

Zato je primerno, da se na ravni Skupnosti določijo pravila trgovanja s tretjimi državami z blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, ter z blagom, ki bi se lahko uporabilo za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Ta pravila bodo pomagala spodbujati spoštovanje človeškega življenja in temeljnih človekovih pravic in služila zaščiti javne morale. Ta pravila naj zagotovijo, da gospodarski subjekti Skupnosti nimajo nobenih koristi od trgovine, ki bodisi pospešuje ali kako drugače omogoča izvajanje politik v zvezi s smrtno kaznijo ali mučenjem in drugim okrutnim, nečloveškim ali poniževalnim ravnanjem ali kaznovanjem, ki niso v skladu z veljavnimi smernicami EU, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter mednarodnimi konvencijami in pogodbami.

(8)

V tej uredbi je primerna uporaba opredelitev mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, ki so določene v Konvenciji Združenih narodov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju iz leta 1984 ter v Resoluciji 3452 (XXX) Generalne skupščine Združenih narodov. Pri razlagi teh opredelitev se upošteva sodna praksa v zvezi z razlago ustreznih izrazov iz Evropske konvencije o človekovih pravicah in iz ustreznih besedil, ki jih sprejmejo EU ali njene države članice.

(9)

Prepovedati je treba izvoz in uvoz opreme, ki je praktično uporabno zgolj za izvršitev smrtne kazni ali za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

(10)

Vpeljati je treba tudi nadzor nad izvozom določenega blaga, ki se ne uporablja zgolj za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, temveč tudi za zakonite namene. Ta nadzor velja za blago, ki se v osnovi uporablja za kazenski pregon in, razen če bi bil takšen nadzor nesorazmeren, za vsakršno drugo opremo ali izdelke, ki se glede na svojo obliko in tehnične lastnosti lahko zlorabijo za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

(11)

V zvezi z opremo za kazenski pregon je treba navesti, da člen 3 Kodeksa ravnanja za uslužbence organov kazenskega pregona (4) določa, da lahko uslužbenci organov kazenskega pregona uporabijo silo le, kadar je to nujno potrebno, in v obsegu, ki ga zahteva opravljanje njihovih dolžnosti. Temeljna načela o uporabi sile in strelnega orožja s strani uslužbencev organov kazenskega pregona, sprejeta leta 1990 na Osmem kongresu Združenih narodov o preprečevanju kriminala in ravnanju s storilci kaznivih dejanj, določajo, da morajo uslužbenci organov kazenskega pregona pri opravljanju svojih dolžnosti v največji možni meri uporabljati nenasilna sredstva, preden se zatečejo k uporabi sile in strelnega orožja.

(12)

V tem pogledu ta temeljna načela spodbujajo razvoj nesmrtonosnega orožja za onesposobitev za uporabo v primernih okoliščinah, pri tem pa opozarjajo, da je treba uporabo takšnega orožja pozorno nadzorovati. Določena oprema, ki jo policija običajno uporablja za samoobrambo in ob izgredih, je bila zato spremenjena in prirejena na takšen način, da se lahko uporablja za onesposobitev z uporabo električnih šokov in kemičnih snovi. Po nekaterih navedbah naj bi se takšno orožje v določenih državah zlorabljalo za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

(13)

Ta temeljna načela poudarjajo, da morajo biti uslužbenci organov kazenskega pregona opremljeni z opremo za samoobrambo. Zato se ta uredba ne uporablja za trgovanje s tradicionalno opremo za samoobrambo, kot so npr. ščiti.

(14)

Ta uredba se uporablja tudi za trgovanje s posebnimi kemičnimi snovmi za onesposobitev oseb.

(15)

Kar zadeva okove za noge, verige za vklenitev več oseb, spone in lisice, je treba opozoriti, da člen 33 Standardnih minimalnih pravil Združenih narodov o ravnanju z zaporniki (5) določa, da se sredstva prisile ne smejo uporabljati za kaznovanje. Nadalje se verige in železni okovi ne smejo uporabljati kot prisilna sredstva. Opozoriti je treba tudi na to, da Standardna minimalna pravila Združenih narodov o ravnanju z zaporniki določajo, da se druga sredstva prisile smejo uporabljajo zgolj kot previdnostni ukrep za preprečitev pobega med prevozom, iz zdravstvenih razlogov, če tako odredi uradni zdravnik, ali, kadar drugi načini nadzora niso uspešni, za preprečitev, da bi zapornik ranil sebe ali druge ali poškodoval lastnino.

(16)

Upoštevaje dejstvo, da so nekatere države članice že prepovedale izvoz in uvoz takšnega blaga, je primerno, da države članice dobijo pravico prepovedati izvoz in uvoz okovov za noge, verig za vklenitev več oseb in prenosnih pripomočkov za zadajanje elektrošokov z izjemo električnih pasov za zadajanje elektrošokov. Države članice bi prav tako morale razpolagati z možnostjo, da, če to želijo, uvedejo nadzor nad izvozom lisic, katerih skupna velikost, ko so zaklenjene, vključno z verigo skupno merijo nad 240 mm.

(17)

Ta uredba se ne sme razlagati, kot da posega v obstoječa pravila o izvozu solzilnih plinov in agensov za obvladovanje nemirov (6), strelnega orožja, kemičnega orožja in toksičnih kemikalij.

(18)

Primerno je, da se pri nadzoru izvoza predvidijo posebne izjeme, da bi ne ovirali delovanja policijskih enot držav članic in izvedbe operacij za ohranjanje miru ali krizno upravljanje, s pridržkom kasnejšega pregleda pa tudi zato, da bi omogočili tranzit tujega blaga.

(19)

Smernice za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja med drugim določajo, da vodje misij v tretjih državah v svoja redna poročila vključijo tudi analizo primerov mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja v državi, kjer so akreditirani, pa tudi analizo ukrepov, sprejetih za boj proti tem pojavom. Primerno je, da pristojni organi ob odločanju o vlogah za dovoljenje upoštevajo ta in podobna poročila ustreznih mednarodnih organizacij ter organizacij civilne družbe. Ta poročila naj vključujejo tudi opis opreme, ki se v tretjih državah uporablja za izvrševanje smrtne kazni ali za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

(20)

Da bi prispevali k ukinitvi smrtne kazni v tretjih državah in k preprečevanju mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, se šteje, da je potrebno prepovedati zagotavljanje tehnične pomoči tretjim državam, povezane z blagom, ki je praktično uporabno zgolj za izvrševanje smrtne kazni ali za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

(21)

Ukrepi iz te uredbe naj bi preprečili izvrševanje smrtne kazni in mučenje ter drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje v tretjih državah. Med drugim omejujejo trgovino s tretjimi državami z blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvrševanje smrtne kazni in mučenje ter drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Šteje se, da ni potrebe po vzpostavitvi podobnega nadzora nad transakcijami znotraj Skupnosti, saj države članice ne poznajo smrtne kazni in so gotovo sprejele ustrezne ukrepe za prepoved in preprečevanje mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.

(22)

V omenjenih Smernicah je zapisano, da je za učinkovito ukrepanje proti mučenju ter drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju treba sprejeti ukrepe za preprečevanje uporabe, izdelovanja in trgovine z opremo, namenjene mučenju ali drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju. Uvedba in uveljavljanje potrebnih omejitev glede uporabe in proizvodnje takšne opreme je naloga držav članic.

(23)

Da bi upoštevali nove podatke in tehnološki razvoj, je treba sezname blaga, zajetega v tej uredbi, pregledovati in treba je predvideti poseben postopek za njihovo spreminjanje.

(24)

Komisija in države članice naj se vzajemno obveščajo o ukrepih, sprejetih na podlagi te uredbe, in si izmenjujejo vse druge razpoložljive pomembne informacije v zvezi s to uredbo.

(25)

Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, morajo biti sprejeti v skladu z Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji dodeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(26)

Države članice določijo pravila glede kazni za kršitve določb te uredbe in poskrbijo, da se te kazni tudi izvršujejo. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(27)

Ta uredba v ničemer ne omejuje pooblastil na podlagi in v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (8) in izvedbenimi določbami Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (9).

(28)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah –

(a)

„mučenje“ pomeni vsako dejanje, s katerim se osebi namerno povzroča huda telesna ali duševna bolečina ali trpljenje z namenom, da bi se od nje ali od tretje osebe dobilo informacijo ali priznanje ali da bi se to osebo kaznovalo za dejanje, ki ga je storila ta ali tretja oseba ali je osumljena, da ga je storila, ali da bi se to osebo ali tretjo osebo zastrašilo ali prisililo, ali iz katerega koli drugega razloga, ki temelji na diskriminaciji katere koli vrste, kadar to bolečino ali trpljenje povzroča ali spodbuja ali dopušča ali za to ve uradna oseba ali druga oseba, ki nastopa kot uradna oseba. Ta pojem pa ne zajema bolečin ali trpljenja, ki izhaja le iz zakonite kazni ali je neločljivo ali slučajno povezano z njo;

(b)

„drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje“ pomeni vsako dejanje, s katerim se osebi povzroča huda telesna ali duševna bolečina ali trpljenje, kadar to bolečino ali trpljenje povzroča ali spodbuja ali dopušča ali za to ve uradna oseba ali druga oseba, ki nastopa kot uradna oseba. Ta pojem pa ne zajema bolečin ali trpljenja, ki izhaja le iz zakonite kazni ali je neločljivo ali slučajno povezano z njo;

(c)

„organ pregona“ pomeni vsak organ v tretji državi, pristojen za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in boj proti kaznivim dejanjem ter njihovo kaznovanje; med drugim so to policija, tožilci, sodni organi, organi javnih ali zasebnih zaporov, odvisno od okoliščin pa tudi varnostni in vojaški organi;

(d)

„izvoz“ pomeni vsak premik blaga iz carinskega območja Skupnosti, vključno s premikom blaga, za katerega se zahteva carinska deklaracija in s premikom blaga, potem ko je to bilo skladiščeno v prosti coni nadzornega tipa 1 ali prostem skladišču v smislu Uredbe (EGS) št. 2913/92;

(e)

„uvoz“ pomeni vstop blaga na carinsko območje Skupnosti, vključno z začasnim skladiščenjem, hranjenjem v prosti coni ali prostem skladišču, uvedbo odložilnega postopka in sprostitvijo v prosti promet v smislu Uredbe (EGS) št. 2913/92;

(f)

„tehnična pomoč“ pomeni vsako vrsto tehnične podpore v zvezi s popravilom, razvojem, izdelavo, preskušanjem, vzdrževanjem, sestavljanjem ali katero koli drugo tehnično storitev; lahko je v obliki navodila, nasveta, usposabljanja, prenosa operativnega znanja ali spretnosti ali svetovanja. Tehnična pomoč vključuje tudi pomoč v ustni ter elektronsko posredovani obliki;

(g)

„muzej“ pomeni neprofitno, stalno ustanovo v službi družbe in družbenega napredka, ki je dostopna javnosti in pridobiva, hrani, raziskuje, posreduje in razstavlja materialna pričevanja o ljudeh in njihovem okolju, in sicer v študijske, izobraževalne in razvedrilne namene;

(h)

„pristojni organ“ pomeni organ ene od držav članic, naveden v Prilogi I, ki lahko v skladu s členom 8(1) odloča o vlogi za dovoljenje;

(i)

„vlagatelj“ pomeni,

—

obstoječe sodbe mednarodnega sodišča,

—

ugotovitve pristojnih teles v okviru ZN, Sveta Evrope in EU ter poročila Evropskega odbora pri Svetu Evrope za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter posebnega poročevalca ZN za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

—

carinsko območje Skupnosti, kot je opredeljeno v Uredbi (EGS) št. 2913/92,

—

španski območji Ceuto in Melillo,

—

nemško območje Helgoland.