1.   Ta uredba ustanavlja Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Agencijo za podporo BEREC-u (Urad BEREC).

2.   BEREC in Urad BEREC nadomestita Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije oziroma Urad, ki sta bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1211/2009.

1.   Urad BEREC je organ Unije. Ima pravno osebnost.

2.   Urad BEREC ima v vsaki državi članici kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalno pravo. Zlasti lahko pridobi premično in nepremično premoženje in z njim razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.   Urad BEREC zastopa njegov direktor.

4.   Urad BEREC ima izključno odgovornost za naloge, ki so mu dodeljene, in pristojnosti, ki so nanj prenesene.

5.   Urad BEREC ima sedež v Rigi.

1.   BEREC deluje na področju uporabe uredb (EU) št. 531/2012 in (EU) 2015/2120 ter Direktive (EU) 2018/1972.

2.   BEREC zasleduje cilje iz člena 3 Direktive (EU) 2018/1972. BEREC si zlasti prizadeva zagotoviti dosledno izvajanje regulativnega okvira za elektronske komunikacije na področju uporabe iz odstavka 1 tega člena.

3.   BEREC izvaja svoje naloge neodvisno, nepristransko, pregledno in pravočasno.

4.   BEREC se opira na strokovno znanje nacionalnih regulativnih organov.

5.   V skladu s členom 9(3) Direktive (EU) 2018/1972 vsaka država članica zagotovi, da so njeni nacionalni regulativni organ sposobni polno sodelovati pri delu organizacijskih teles BEREC-a.

6.   V državah članicah, v katerih je na podlagi Direktive (EU) 2018/1972 pristojen več kot en nacionalni regulativni organ, se ti organi po potrebi medsebojno usklajujejo.

1.   BEREC ima naslednje regulativne naloge:

2.   BEREC svoje regulativne naloge objavi in te informacije posodobi, kadar so mu dodeljene nove naloge.

3.   BEREC objavi vsa svoja končna mnenja, smernice, poročila, priporočila, skupna stališča in najboljše prakse ter vse naročene študije, pa tudi ustrezne osnutke dokumentov za namene javnega posvetovanja iz odstavka 5.

4.   Brez poseganja v usklajenost z ustreznim pravom Unije nacionalni regulativni organi in Komisija v največji meri upoštevajo vse smernice, mnenja, priporočila, skupna stališča in najboljše prakse, ki jih sprejme BEREC za zagotovitev doslednega izvajanja regulativnega okvira za elektronske komunikacije v okviru področja uporabe, navedenega v člena 3(1).

Kadar nacionalni regulativni organ odstopa od smernic iz točke (e) odstavka 1, to obrazloži.

5.   BEREC se po potrebi posvetuje z zainteresiranimi stranmi in jim da možnost, da izrazijo svoje pripombe v razumnem roku, ki je ustrezen glede na kompleksnost zadeve. Razen v izjemnih primerih ta rok ni krajši od 30 dni. BEREC brez poseganja v člen 38 objavi rezultate teh javnih posvetovanj. Takšna posvetovanja se opravijo čim bolj zgodaj v procesu odločanja.

6.   BEREC se lahko po potrebi posvetuje z ustreznimi nacionalnimi organi, na primer organi, pristojnimi za konkurenco, varstvo potrošnikov in varstvo podatkov, ter z njimi sodeluje.

7.   BEREC lahko po potrebi sodeluje s pristojnimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije ter s pristojnimi organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami v skladu s členom 35(1).

1.   Odbor regulatorjev sestavljajo po en član iz vsake države članice. Vsak član ima glasovalno pravico.

Vsakega člana imenuje nacionalni regulativni organ, ki je primarno odgovoren za nadzor vsakodnevnega delovanja trga elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev na podlagi Direktive (EU) 2018/1972. Za člana je imenovan vodja nacionalnega regulativnega organa, član njegovega kolegijskega organa ali namestnik enega od njiju.

2.   Vsak član odbora regulatorjev ima nadomestnega člana, ki ga imenuje nacionalni regulativni organ. Nadomestni član zastopa člana v njegovi odsotnosti. Za nadomestnega člana je imenovan vodja nacionalnega regulativnega organa, član njegovega kolegijskega organa, namestnik enega od njiju ali član osebja nacionalnega regulativnega organa.

3.   Člani odbora regulatorjev in njihovi nadomestni člani so imenovani na podlagi svojega znanja na področju elektronskih komunikacij ob upoštevanju ustreznih vodstvenih, upravnih in proračunskih znanj in spretnosti. Z namenom, da se zagotovi kontinuiteta dela odbora regulatorjev, si vsi nacionalni regulativni organi, ki imenujejo člane, prizadevajo, da se člani in, če je mogoče, nadomestni člani čim manj menjajo in stremijo k uravnoteženi zastopanosti moških in žensk.

4.   Komisija pri vseh posvetovanjih odbora regulatorjev sodeluje brez glasovalne pravice in je zastopana na ustrezno visoki ravni.

5.   Posodobljen seznam članov odbora regulatorjev in njihovih nadomestnih članov je objavljen skupaj z njihovimi izjavami o interesu.

1.   Odbor regulatorjev pri opravljanju nalog, ki so bile nanj prenesene, in brez poseganja v delo, ki ga njegovi člani opravljajo v imenu svojih zadevnih nacionalnih regulativnih organov, deluje neodvisno in nepristransko v interesu Unije ne glede na posamezne nacionalne ali zasebne interese.

2.   Brez poseganja v usklajevanje, kakor je opredeljeno v členu 3(6), člani odbora regulatorjev in njihovi nadomestni člani ne zahtevajo ali sprejemajo navodil od nobene vlade, institucije, osebe ali organa.

1.   Odbor regulatorjev z dvotretjinsko večino svojih članov izmed svojih članov imenuje predsednika in vsaj dva podpredsednika.

2.   Eden od podpredsednikov avtomatično prevzame dolžnosti predsednika, če ta ne more opravljati teh dolžnosti.

3.   Mandat predsednika traja eno leto in se lahko enkrat podaljša. Da se zagotovi kontinuiteta dela BEREC-a, prihodnji predsednik, če je mogoče, eno leto pred nastopom mandata predsednika opravlja funkcijo podpredsednika. V poslovniku se predvidi krajše obdobje, če prihodnji predsednik ne more opravljati funkcije podpredsednika eno leto pred nastopom mandata predsednika.

4.   Brez poseganja v vlogo odbora regulatorjev v zvezi z nalogami predsednika, predsednik ne zahteva in ne sprejema navodil od nobene vlade, institucije, osebe ali organa.

5.   Predsednik poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju nalog BEREC-a, kadar je k temu pozvan.

1.   Predsednik skliče seje odbora regulatorjev in določi njihov dnevni red, ki je dostopen javnosti.

2.   Odbor regulatorjev ima vsaj dve redni seji na leto.

Izredne seje so sklicane na pobudo predsednika, na zahtevo najmanj treh članov odbora ali na zahtevo Komisije.

3.   Direktor Urada BEREC se udeležuje vseh posvetovanj, vendar nima glasovalne pravice.

4.   Odbor regulatorjev lahko na svojo sejo kot opazovalca povabi katero koli osebo, katere mnenje bi bilo lahko zanj koristno.

5.   Članom in nadomestnim članom odbora regulatorjev lahko, v skladu z njegovim poslovnikom, na sejah pomagajo njihovi svetovalci ali drugi strokovnjaki.

6.   Urad BEREC deluje kot sekretariat za odbor regulatorjev.

1.   Odbor regulatorjev odločitve sprejema z navadno večino svojih članov, razen če je v tej uredbi ali drugem pravnem aktu Unije določeno drugače.

Mnenja iz točk (c)(ii) in (v) člena 4(1) in smernice iz točk d(i) do (iv), (vi), (vii) in (x) člena 4(1) se sprejemajo z dvotretjinsko večino članov odbora regulatorjev.

Odbor regulatorjev lahko ne glede na drugi pododstavek tega odstavka v posameznih primerih z navadno večino odloči o sprejetju mnenj iz točke (c)(ii) člena 4(1) te uredbe, ki se nanašajo na osnutke ukrepov, zajetih v členu 76(2) ali (3) Direktive (EU) 2018/1972, na podlagi katerih se začne postopek iz člena 33(5) navedene direktive.

Odločitve odbora regulatorjev se objavijo, v njih pa so navedeni pridržki katerega koli člana, če ta tako zahteva.

2.   Vsak član ima en glas. Ob odsotnosti člana ima glasovalno pravico njegov nadomestni član.

Ob odsotnosti člana in njegovega nadomestnega člana se lahko glasovalna pravica prenese na drugega člana.

Predsednik lahko v vsakem primeru prenese svojo glasovalno pravico. Predsednik glasuje, razen če je prenesel svojo glasovalno pravico.

3.   Poslovnik odbora regulatorjev podrobno ureja glasovanje, vključno s pogoji, pod katerimi lahko en član deluje v imenu drugega, sklepčnost in roke za obvestila o sejah. Poslovnik poleg tega zagotavlja, da člani odbora regulatorjev pred vsako sejo prejmejo popoln dnevni red in osnutke predlogov, da lahko pred glasovanjem predlagajo spremembe. V poslovniku so lahko med drugim določeni postopek za glasovanje o nujnih zadevah in druge praktične ureditve za delovanje odbora regulatorjev.

1.   Kadar je to utemeljeno in zlasti za izvajanje letnega delovnega programa BEREC-a, lahko odbor regulatorjev ustanovi delovne skupine.

2.   Odbor regulatorjev imenuje predsednike delovnih skupin, ki po možnosti predstavljajo različne nacionalne regulativne organe.

3.   V delovnih skupinah lahko sodelujejo strokovnjaki iz vseh nacionalnih regulativnih organov, ki sodelujejo pri delu BEREC-a, in iz Komisije.

V delovnih skupinah lahko sodeluje tudi osebje Urada BEREC, ki prispeva k regulativnemu delu delovnih skupin in jim zagotavlja upravno podporo.

V primeru delovnih skupin, ki so ustanovljene za izvajanje nalog iz točke (c)(ii) člena 4(1), strokovnjaki iz Komisije ne sodelujejo.

V delovnih skupinah, ki so ustanovljene za izvajanje nalog iz točk (c)(iv), (vi), (vii) in (viii), točk (d)(i), (ii), (ix), (x) in (xi), točke (j)(ii) ter točke (l) člena 4(1) ter, če je ustrezno, točke (c)(iii) in točke (j)(i) člena 4(1) te uredbe, se upoštevajo mnenja strokovnjakov iz drugih pristojnih organov, uradno priglašenih v skladu s členom 5(4) Direktive (EU) 2018/1972.

Odbor regulatorjev ali predsedniki delovnih skupin lahko v posameznih primerih po potrebi povabijo posamezne priznane strokovnjake z zadevnega področja, da sodelujejo na sejah delovnih skupin.

4.   Odbor regulatorjev sprejme poslovnik, v katerem je določena praktična ureditev za delovanje delovnih skupin.

1.   Upravni odbor sestavljajo osebe, ki so bile imenovane za člane odbora regulatorjev, in en visoki predstavnik Komisije. Vsak član upravnega odbora ima glasovalno pravico.

Vsak nacionalni regulativni organ), ki imenuje svojega predstavnika, kakor je določeno v drugem pododstavku člena 7(1), lahko za člana upravnega odbora imenuje osebo, ki ni član odbora regulatorjev. Ta oseba je vodja nacionalnega regulativnega organa, član njegovega kolegijskega organa ali namestnik enega od njiju.

2.   Vsak član upravnega odbora ima nadomestnega člana, ki zastopa člana v njegovi odsotnosti.

Nadomestni član za vsakega člana je oseba, ki je bila imenovana kot nadomestni član za člana odbora regulatorjev. Tudi predstavnik Komisije ima nadomestnega predstavnika.

Vsak nacionalni regulativni organ, ki imenuje svojega predstavnika, kakor je določeno v drugem pododstavku člena 7(1), lahko za nadomestnega člana upravnega odbora imenuje osebo, ki ni nadomestni član odbora regulatorjev. Ta oseba je vodja nacionalnega regulativnega organa, član njegovega kolegijskega organa, namestnik enega od njiju ali član osebja nacionalnega regulativnega organa.

3.   Člani upravnega odbora in njihovi nadomestni člani ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil od nobene vlade, institucije, osebe ali organa.

4.   Posodobljen seznam članov upravnega odbora in njihovih nadomestnih članov je objavljen skupaj z njihovimi izjavami o interesu.

1.   Upravni odbor ima naslednje upravne funkcije:

2.   Upravni odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov ter na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev sprejme sklep o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanje na direktorja in določitvi pogojev, pod katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekliče. Direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos navedenih pooblastil.

V izjemnih okoliščinah lahko upravni odbor s sklepom začasno prekliče prenos pooblastil organa za imenovanja na direktorja in njegov nadaljnji prenos pooblastil ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali člana osebja, ki ni direktor.

1.   Predsednik in podpredsedniki upravnega odbora so osebe, ki so bile imenovane za predsednika in podpredsednike odbora regulatorjev. Mandat je enak.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko upravni odbor izmed svojih članov, ki predstavljajo države članice, z dvotretjinsko večino članov za predsednika ali podpredsednika oziroma podpredsednike izvoli druge člane upravnega odbora. Njihov mandat je enak kot mandat predsednika in podpredsednikov odbora regulatorjev.

2.   Eden od podpredsednikov avtomatično prevzame dolžnosti predsednika, če ta ne more opravljati teh dolžnosti.

3.   Predsednik upravnega odbora poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju nalog Urada BEREC, kadar je k temu pozvan.

1.   Seje upravnega odbora skliče predsednik.

2.   Direktor Urada BEREC se udeležuje posvetovanj, razen tistih v zvezi s členom 32, vendar nima glasovalne pravice.

3.   Upravni odbor ima vsaj dve redni seji na leto. Poleg tega predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije ali vsaj treh članov odbora skliče izredne seje.

4.   Upravni odbor lahko na svojo sejo kot opazovalca povabi katero koli osebo, katere mnenje bi bilo lahko zanj koristno.

5.   Članom upravnega odbora in njihovim nadomestnim članom lahko ob upoštevanju poslovnika na sejah pomagajo svetovalci ali strokovnjaki.

6.   Urad BEREC deluje kot sekretariat za upravni odbor.

1.   Upravni odbor odloča z navadno večino svojih članov, razen če v tej uredbi ni določeno drugače.

2.   Vsak član ima en glas. Ob odsotnosti člana ima glasovalno pravico njegov nadomestni član.

V primeru odsotnosti člana in nadomestnega člana se lahko glasovalna pravica prenese na drugega člana.

3.   Predsednik lahko v vsakem primeru prenese svojo glasovalno pravico. Predsednik glasuje, razen če je prenesel svojo glasovalno pravico.

4.   V poslovniku upravnega odbora so natančneje določena pravila glasovanja, zlasti postopek za glasovanje v nujnih primerih in okoliščine, v katerih lahko član deluje v imenu drugega člana.

1.   Direktor je odgovoren za upravno poslovodenje Urada BEREC. Direktor odgovarja upravnemu odboru.

2.   Direktor pomaga predsedniku odbora regulatorjev in predsedniku upravnega odbora pri pripravi sej njunih organov.

3.   Brez poseganja v pristojnosti odbora regulatorjev, upravnega odbora in Komisije, je direktor neodvisen pri opravljanju svojih dolžnosti in ne zahteva ali sprejema navodil od nobene vlade, institucije, osebe ali organa.

4.   Direktor poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o opravljanju svojih dolžnosti, kadar je k temu pozvan.

5.   Direktor je zakoniti zastopnik Urada BEREC.

6.   Direktor je odgovoren za izvajanje nalog Urada BEREC ter pri tem upošteva smernice odbora regulatorjev in upravnega odbora. Direktor je odgovoren zlasti za:

7.   Direktor pod nadzorom upravnega odbora sprejme vse potrebne ukrepe, zlasti za sprejetje notranjih upravnih navodil in objavo obvestil, s katerimi zagotovi, da Urad BEREC deluje v skladu s to uredbo.

8.   Direktor, ob predhodnem soglasju Komisije, upravnega odbora in zadevnih držav članic, odloči, ali je treba za učinkovito in uspešno izvajanje nalog Urada BEREC v eno ali več držav članic napotiti enega ali več članov osebja. Z navedeno odločitvijo se določi obseg dejavnosti, ki se bodo izvajale, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih nalog Urada BEREC. Preden se takšna odločitev sprejme, se v večletnem programskem dokumentu iz člena 23(4) določi njen učinek v smislu dodelitve osebja in proračuna.

1.   Odbor regulatorjev sprejme osnutek letnega delovnega programa do 31. januarja v letu, ki je pred letom, na katerega se letni delovni program nanaša. Odbor regulatorjev, potem ko se posvetuje z Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o njihovih prednostnih nalogah ter z drugimi zainteresiranimi stranmi v skladu s členom 4(5), do 31. decembra navedenega leta sprejme končni letni delovni program.

2.   Odbor regulatorjev letni delovni program takoj po sprejetju posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

1.   Odbor regulatorjev sprejme letno poročilo o dejavnostih BEREC-a.

2.   Odbor regulatorjev letno poročilo o dejavnostih vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

1.   Direktor vsako leto pripravi osnutek programskega dokumenta, ki vsebuje letne in večletne načrte programov (v nadaljnjem besedilu: enotni programski dokument) v skladu s členom 32 Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013, pri čemer upošteva smernice Komisije.

Upravni odbor vsako leto do 31. januarja sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta in ga predloži Komisiji, da poda svoje mnenje. Osnutek enotnega programskega dokumenta se predloži tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

Upravni odbor nato sprejme enotni programski dokument, pri čemer upošteva mnenje Komisije. Enotni programski dokument in njegove poznejše posodobljene različice predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Enotni programski dokument postane dokončen po sprejetju splošnega proračuna Unije in se po potrebi ustrezno prilagodi.

2.   Letni programski dokument vsebuje podrobne cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter napoved finančnih sredstev in človeških virov, dodeljenih vsakemu ukrepu, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih, kot so navedeni v členu 31. Letni programski dokument je usklajen z osnutkom letnega delovnega programa BEREC-a in končnim letnim delovnim programom iz člena 21 ter večletnim programskim dokumentom Urada BEREC iz odstavka 4 tega člena. V njem so jasno navedene naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali črtane.

3.   Upravni odbor po potrebi spremeni letni programski dokument, potem ko je bil sprejet končni letni delovni program BEREC-a iz člena 21 in kadar BEREC ali Urad BEREC dobita novo nalogo.

Vsaka bistvena sprememba letnega programskega dokumenta se sprejme po enakem postopku kot se uporablja za sprejem prvotnega letnega programskega dokumenta. Upravni odbor lahko na direktorja prenese pooblastilo, da v letni programski dokument vnese nebistvene spremembe.

4.   Večletni programski dokument vsebuje splošni strateški načrt, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi načrt virov, vključno z večletnim proračunom in osebjem.

Načrt virov se letno posodablja. Strateški načrt se posodablja po potrebi, zlasti zaradi upoštevanja rezultatov ocene iz člena 48.

5.   Enotni programski dokument Urada BEREC vključuje izvajanje strategije BEREC-a za odnose s pristojnimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije, pristojnimi organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami, kakor so navedeni v členu 35(3), ter s strategijo povezane ukrepe, pa tudi podroben opis pripadajočih virov.

1.   Direktor vsako leto pripravi začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Urada BEREC (v nadaljnjem besedilu: osnutek načrta prihodkov in odhodkov) za naslednje proračunsko leto, vključno s kadrovskim načrtom, ter ga predloži upravnemu odboru.

Informacije iz osnutka načrta prihodkov in odhodkov ter osnutka enotnega programskega dokumenta iz člena 23(1) morajo biti usklajene.

2.   Direktor vsako leto do 31. januarja Komisiji predloži osnutek načrta prihodkov in odhodkov.

3.   Komisija osnutek načrta skupaj s predlogom splošnega proračuna Unije predloži proračunskemu organu.

4.   Komisija na podlagi osnutka načrta prihodkov in odhodkov vključi v predlog splošnega proračuna Unije sredstva za katere meni, da so potrebna za kadrovski načrt, in znesek prispevka, ki bremeni splošni proračun ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

5.   Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek za Urad BEREC.

6.   Proračunski organ sprejme kadrovski načrt Urada BEREC.

7.   Upravni odbor sprejme proračun Urada BEREC. Proračun postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Proračun se po potrebi ustrezno prilagodi.

8.   Za vsak projekt gradnje, ki bi lahko imel znatne posledice za proračun Urada BEREC, se uporablja Delegirana uredba (EU) št. 1271/2013.

1.   Vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, se pripravi načrt vseh prihodkov in odhodkov Urada BEREC ter se prikaže v proračunu Urada BEREC.

2.   V proračunu Urada BEREC so prihodki in odhodki uravnoteženi.

3.   Brez poseganja v druge vire prihodki Urada BEREC zajemajo:

4.   Odhodki Urada BEREC vključujejo prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter operativne odhodke.

1.   Proračun Urada BEREC izvršuje direktor.

2.   Direktor Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predloži vse informacije, ki so relevantne za ugotovitve postopkov ocenjevanja.

1.   Računovodja Urada BEREC predloži računovodji Komisije in Računskemu sodišču začasni zaključni račun za proračunsko leto do 1. marca naslednjega proračunskega leta.

2.   Urad BEREC predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega proračunskega leta.

3.   Računovodja Urada BEREC po prejemu pripomb Računskega sodišča k začasnemu zaključnemu računu Urada BEREC na lastno odgovornost pripravi končni zaključni račun Urada BEREC. Direktor predloži končni zaključni račun upravnemu odboru, da bi ta dal mnenje.

4.   Upravni odbor da mnenje o končnem zaključnem računu Urada BEREC.

5.   Direktor predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču končni zaključni račun in mnenje upravnega odbora do 1. julija po vsakem proračunskem letu.

6.   Urad BEREC objavi končni zaključni račun v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

7.   Direktor predloži Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe do 30. septembra naslednjega proračunskega leta. Direktor predloži ta odgovor tudi upravnemu odboru.

8.   Direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka za razrešnico za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 165(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (19).

9.   Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 direktorju da razrešnico za izvrševanje proračuna za leto N.

1.   V skladu z načelom upravljanja človeških virov glede na dejavnosti ima Urad BEREC osebje, ki ga potrebuje za opravljanje svojih dolžnosti.

2.   Število članov osebja in temu ustrezna finančna sredstva se predlagajo v skladu s členom 23(2) in (4) ter členom 24(1), pri čemer se upoštevajo točka (a) člena 5 in vse druge naloge, ki so v skladu s to uredbo ali drugimi pravnimi akti Unije dodeljene Uradu BEREC, pa tudi to, da je treba zagotoviti skladnost s predpisi, ki se uporabljajo za vse decentralizirane agencije Unije.

1.   Direktor se zaposli kot začasni uslužbenec Urada BEREC v skladu s točko (a) člena 2 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.   Direktorja po odprtem in preglednem izbirnem postopku imenuje upravni odbor na podlagi dosežkov, vodstvenih, upravnih in proračunskih znanj in spretnosti ter znanj, spretnosti in izkušenj na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev.

Seznama kandidatov ne smeta predlagati samo predsednik ali podpredsednik. V poslovniku upravnega odbora se podrobno določijo pravila za sestavo ožjega seznama ustreznih kandidatov in postopek glasovanja.

3.   Urad BEREC pri sklenitvi pogodbe z direktorjem zastopa predsednik upravnega odbora.

4.   Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, pred njegovim imenovanjem pristojni odbor Evropskega parlamenta pozove, naj da izjavo in odgovori na vprašanja njegovih članov.

5.   Mandat direktorja traja pet let. Do konca navedenega obdobja predsednik upravnega odbora pripravi oceno, v kateri upošteva uspešnost direktorja ter naloge in izzive Urada BEREC. To oceno se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

6.   Upravni odbor lahko ob upoštevanju ocene iz odstavka 5 direktorju enkrat podaljša mandat za največ pet let.

7.   Če namerava upravni odbor podaljšati mandat direktorja, o tem obvesti Evropski parlament. Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko direktorja v enem mesecu pred podaljšanjem pozove, naj da izjavo in odgovori na vprašanja njegovih članov.

8.   Direktor, ki mu je bil podaljšan mandat, po koncu skupnega obdobja mandata ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isti položaj.

9.   Kadar se mandat ne podaljša, direktor na podlagi sklepa upravnega odbora ostane na položaju po izteku osnovnega mandata do imenovanja naslednika.

10.   Direktorja je mogoče s položaja razrešiti le s sklepom upravnega odbora na predlog člana.

11.   Upravni odbor sklep o imenovanju, podaljšanju mandata ali razrešitvi direktorja sprejme z dvotretjinsko večino svojih članov na podlagi glasovanja.

1.   Urad BEREC lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno pri Uradu BEREC. Za to osebje ne veljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.   Upravni odbor sprejme sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Urad BEREC.

1.   Brez poseganja v pristojnosti držav članic in institucij Unije lahko BEREC in Urad BEREC sodelujeta s pristojnimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije, s pristojnimi organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami, kolikor je to potrebno za dosego ciljev iz te uredbe in izvajanje njunih nalog.

V ta namen lahko BEREC in Urad BEREC na podlagi predhodne odobritve Komisije skleneta delovne dogovore. Ti dogovori ne nalagajo pravnih obveznosti.

2.   V odboru regulatorjev, delovnih skupinah in upravnem odboru lahko sodelujejo regulativni organi tretjih držav, ki so prvenstveno odgovorni za področje elektronskih komunikacij, kadar so te tretje države z Unijo v ta namen sklenile sporazume.

Na podlagi ustreznih določb teh sporazumov se pripravijo delovni dogovori, v katerih so navedeni zlasti narava, obseg in način sodelovanja zadevnih regulativnih organov tretjih držav, ki nimajo glasovalne pravice, pri delu BEREC-a in Urada BEREC, vključno z določbami o sodelovanju pri pobudah BEREC-a, finančnih prispevkih in osebju Urada BEREC. Glede kadrovskih zadev so navedeni dogovori v vseh pogledih skladni s kadrovskimi predpisi.

3.   Odbor regulatorjev v okviru letnega delovnega programa iz člena 21 sprejme strategijo BEREC-a za odnose s pristojnimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije, s pristojnimi organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami v zvezi z zadevami, za katere je pristojen BEREC. Komisija, BEREC in Urad BEREC sklenejo ustrezen delovni dogovor, ki naj bi zagotovil, da BEREC in Urad BEREC delujeta v skladu s svojim mandatom in veljavnim institucionalnim okvirom.

1.   Za dokumente v lasti BEREC-a in Urada BEREC se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (20).

2.   Odbor regulatorjev in upravni odbor do 21. junija 2019 sprejmeta podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3.   BEREC in Urad BEREC obdelujeta osebne podatke v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

4.   Odbor regulatorjev in upravni odbor do 21. junija 2019 določita ukrepe, s katerimi BEREC in Urad BEREC uporabljata Uredbo (EU) 2018/1725, vključno z ukrepi v zvezi z imenovanjem uradne osebe za varstvo podatkov v Uradu BEREC. Ti ukrepi se določijo po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

1.   BEREC in Urad BEREC pri izvajanju svojih dejavnosti zagotavljata visoko raven preglednosti. BEREC in Urad BEREC zagotovita, da dobijo javnost in vse zainteresirane strani ustrezne, objektivne, zanesljive in lahko dostopne informacije, zlasti v zvezi z njunimi nalogami in rezultati njunega dela.

2.   BEREC lahko ob podpori Urada BEREC na lastno pobudo izvaja dejavnosti obveščanja na področju svojih pristojnosti v skladu z ustreznimi načrti obveščanja in razširjanja informacij, ki jih sprejme odbor regulatorjev. Dodelitev sredstev za takšno podporo dejavnostim obveščanja v proračunu Urada BEREC ne sme škodljivo vplivati na učinkovito izvajanje nalog BEREC-a iz člena 4 ali nalog Urada BEREC iz člena 5.

Dejavnosti obveščanja Urada BEREC se izvajajo v skladu z ustreznimi načrti obveščanja in razširjanja informacij, ki jih sprejme upravni odbor.

1.   Brez poseganja v člen 36(1) in člen 40(2), BEREC in Urad BEREC tretjim osebam ne smeta razkriti informacij, ki jih obdelujeta ali prejmeta in za katere je bila podana obrazložena zahteva, da se v celoti ali deloma obravnavajo kot zaupne.

2.   Člani in drugi udeleženci sej odbora regulatorjev, upravnega odbora in delovnih skupin, direktor, napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje, ki ni zaposleno v Uradu BEREC, spoštujejo zahteve glede zaupnosti v skladu s členom 339 PDEU tudi po prenehanju svojih dolžnosti.

3.   Odbor regulatorjev in upravni odbor določita praktično ureditev za izvajanje pravil o zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

1.   Komisija in nacionalni regulativni organi, ki so zastopani v odboru regulatorjev, ter drugi pristojni organi BEREC-u ali Uradu BEREC na njuno ustrezno obrazloženo zahtevo pravočasno in natančno sporočijo vse potrebne informacije, da lahko opravljata svoje naloge, če imajo zakonit dostop do ustreznih informacij in če je zahteva po informacijah potrebna zaradi narave zadevne naloge.

BEREC ali Urad BEREC lahko zahtevata tudi, da se jima takšne informacije sporočajo v rednih časovnih presledkih in v določeni obliki. Za takšne zahteve se, kadar je mogoče, uporabljajo enotne oblike poročanja.

2.   BEREC ali Urad BEREC na ustrezno obrazloženo zahtevo Komisije ali nacionalnega regulativnega organa na podlagi načela lojalnega sodelovanja pravočasno in natančno sporočita vse informacije, ki so potrebne, da lahko Komisija, nacionalni regulativni organ ali drug pristojni organ opravljajo svoje naloge. Kadar BEREC ali Urad BEREC informacije obravnavata kot zaupne, Komisija, nacionalni regulativni organ ali kateri koli drug pristojni organ zagotovijo takšno zaupnost v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, vključno z Uredbo (ES) št. 1049/2001. Poslovna tajnost ne preprečuje pravočasne izmenjave informacij.

3.   Da bi se izognila podvajanju obveznosti poročanja, BEREC ali Urad BEREC upoštevata vse ustrezne obstoječe informacije, ki so javno dostopne, preden zahtevata informacije v skladu s tem členom.

4.   Kadar nacionalni regulativni organi informacij ne dajo pravočasno na voljo, lahko BEREC ali Urad BEREC naslovita obrazloženo zahtevo bodisi na druge nacionalne regulativne organe in druge pristojne organe zadevne države članice ali neposredno na ustrezna podjetja, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja, storitve in pripadajoče zmogljivosti.

BEREC ali Urad BEREC zadevne nacionalne regulativne organe, ki niso sporočili informacij, uradno obvestita o zahtevah v skladu s prvim pododstavkom.

Nacionalni regulativni organ na zahtevo BEREC-a ali Urada BEREC pomaga BEREC-u pri zbiranju informacij.

5.   Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi in drugi pristojni organi pooblastilo, da od drugih odgovornih nacionalnih organov ali podjetij, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve, pripadajoče zmogljivosti ali pripadajoče storitve, zahtevajo, da predložijo vse informacije, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog iz tega člena.

Drugi odgovorni nacionalni organi ali podjetja, kakor so določeni v prvem pododstavku takšne informacije na zahtevo sporočijo takoj in v skladu z zahtevanimi roki in ravnjo podrobnosti.

Države članice zagotovijo, da so nacionalni regulativni organi in drugi pristojni organi pooblaščeni, da uveljavljajo takšne zahteve po informacijah z naložitvijo ustreznih, učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni.

1.   Urad BEREC vzpostavi ter upravlja informacijski in komunikacijski sistem, ki ima vsaj naslednje funkcije:

2.   Upravni odbor sprejme tehnične in funkcijske specifikacije za vzpostavitev informacijskega in komunikacijskega sistema iz odstavka 1. Za ta sistem veljajo pravice intelektualne lastnine in zahtevana stopnja zaupnosti.

3.   Informacijski in komunikacijski sistem začne delovati do 21. junija 2020.

1.   Člani odbora regulatorjev in upravnega odbora, direktor, napoteni nacionalni strokovnjaki in drugi člani osebja, ki niso zaposleni v Uradu BEREC, dajo pisno izjavo, v kateri navedejo svoje zaveze, pa tudi obstoj oziroma neobstoj kakršnih koli neposrednih ali posrednih interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost.

Takšne izjave se dajo ob prevzemu dolžnosti, so natančne in izčrpne ter se posodobijo vsakič, ko se pojavi tveganje neposrednega ali posrednega interesa, ki bi lahko vplival na neodvisnost oseb, ki dajejo to izjavo.

Izjave, ki jih dajo člani odbora regulatorjev, člani upravnega odbora in direktor, se objavijo.

2.   Člani odbora regulatorjev, upravnega odbora in delovnih skupin ter drugi udeleženci njihovih sej, direktor, napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje, ki ni zaposleno v Uradu BEREC, dajo najpozneje na začetku vsake seje natančno in izčrpno izjavo o kakršnih koli interesih, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost glede točk dnevnega reda, ter se vzdržijo sodelovanja pri razpravah in glasovanju o takšnih točkah.

3.   Odbor regulatorjev in upravni odbor določita pravila za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter zlasti za praktično ureditev za uporabo odstavkov 1 in 2.

1.   Zaradi lažjega boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (23) Urad BEREC do 21. junija 2019 pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (24) in sprejme ustrezne določbe, ki veljajo za vse osebje Urada BEREC, z uporabo predloge, ki je določena v Prilogi k navedenemu sporazumu.

2.   Računsko sodišče je pooblaščeno za izvajanje revizij na podlagi dokumentacije in inšpekcij na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od Urada BEREC.

3.   OLAF lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (25) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, ki jo financira Urad BEREC, prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih vsebujejo določbe, ki Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.

1.   Pogodbeno odgovornost Urada BEREC ureja pravo, ki se uporablja za posamezno pogodbo.

2.   Za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene Urad BEREC, je pristojno Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče).

3.   V primeru nepogodbene odgovornosti Urad BEREC v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, povrne vso škodo, ki jo pri opravljanju svojih dolžnosti povzročijo njegovi oddelki ali njegovo osebje.

4.   V odškodninskih sporih iz odstavka 3 je pristojno Sodišče.

5.   Osebno odgovornost osebja Urada BEREC do samega urada urejajo določbe kadrovskih predpisov oziroma pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki se uporabljajo zanje.

1.   Za Urad BEREC se uporablja Uredba št. 1 (26).

2.   Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Urada BEREC, zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije.

1.   Ureditev glede prostorov Urada BEREC v državi članici gostiteljici ter sredstev, ki jih da na voljo navedena država članica, ter posebna pravila, ki se v državi članici gostiteljici uporabljajo za direktorja, člane upravnega odbora, osebje Urada BEREC in njihove družinske člane, so določeni v sporazumu o sedežu med Uradom BEREC in državo članico gostiteljico, sklenjenem po odobritvi upravnega odbora in najpozneje 21. decembra 2020.

2.   Država članica gostiteljica zagotovi potrebne pogoje za nemoteno in učinkovito delovanje Urada BEREC, vključno z večjezičnim šolanjem z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.

1.   Komisija do 21. decembra 2023 in nato vsakih pet let v skladu s smernicami Komisije oceni uspešnost BEREC-a in Urada BEREC v zvezi z njunimi cilji, mandatom, nalogami in lokacijo. V oceni zlasti obravnava morebitno potrebo po spremembi strukture ali mandata BEREC-a in Urada BEREC ter finančne posledice takšnih sprememb.

2.   Kadar Komisija meni, da nadaljnji obstoj BEREC-a ali Urada BEREC glede na zastavljene cilje, mandat in naloge ni več upravičen, lahko predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev te uredbe.

3.   Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru poroča o rezultatih ocene in te rezultate objavi.

1.   Urad BEREC nasledi Urad, ki je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1211/2009, kar zadeva lastništvo, sporazume, pravne obveznosti, pogodbe o zaposlitvi, finančne obveznosti in odgovornosti.

Ta uredba zlasti ne vpliva na pravice in obveznosti osebja Urada. Njihove pogodbe se lahko na podlagi te uredbe podaljšajo v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter v skladu s proračunskimi omejitvami Urada BEREC.

2.   Upravni vodja, imenovan na podlagi Uredbe (ES) št. 1211/2009, z učinkom od 20. decembra 2018 deluje kot direktor s funkcijami, kot so določene v tej uredbi. Drugi pogoji pogodbe upravnega vodje ostanejo nespremenjeni.

3.   Upravni odbor se lahko odloči, da bo podaljšal mandat direktorja iz odstavka 2 tega člena. Smiselno se uporablja člen 32(5) in (6). Skupni mandat direktorja ni daljši od desetih let.

4.   Odbor regulatorjev in upravni odbor iz členov 7 in 15 te uredbe sta sestavljena iz članov odbora regulatorjev in upravljalnega odbora iz členov 4 in 7 Uredbe (ES) št. 1211/2009, dokler se ne imenujejo novi predstavniki.

5.   Predsednik in podpredsedniki odbora regulatorjev in upravnega odbora, ki so bili imenovani na podlagi Uredbe (ES) št. 1211/2009, ostanejo na položaju kot predsednik in podpredsedniki odbora regulatorjev, kakor je določeno v členu 11 te uredbe, ter kot predsednik in podpredsedniki upravnega odbora, kakor je določeno v členu 17 te uredbe, do izteka svojega enoletnega mandata. Imenovanja predsednikov in podpredsednikov odbora regulatorjev ter upravnega odbora na podlagi Uredbe (ES) št. 1211/2009, ki se opravijo pred 20. decembrom 2018, vendar trajajo po navedenem datumu, se ohranijo.

6.   Postopek razrešnice v zvezi s proračunom, odobrenim na podlagi člena 11 Uredbe (ES) št. 1211/2009, se izvede v skladu s pravili iz navedene uredbe.