(1)

Mehanizem za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih, kot je določen z Uredbo (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa pravila za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih v okviru podnebne politike. Določbe navedenega mehanizma so v celoti vključene v Uredbo (EU) 2018/1999, ki razveljavlja Uredbo (EU) št. 525/2013 od 1. januarja 2021. V okviru navedenega mehanizma je treba sprejeti vrednosti za potenciale globalnega segrevanja in določiti smernice za evidence.

(2)

Kar zadeva potenciale globalnega segrevanja, je bila na 1. zasedanju konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja kot sestanka pogodbenic Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 po 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) določena skupna metrika za pretvorbo toplogrednih plinov v ekvivalente CO2 za namene poročanja o evidencah toplogrednih plinov. Navedena skupna metrika temelji na vrednostih potenciala globalnega segrevanja iz petega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (3). Vrednosti za potenciale globalnega segrevanja bi morale upoštevati navedeno skupno metriko.

(3)

Smernice za evidence toplogrednih plinov bi bilo treba podrobno določiti v skladu z mednarodnim razvojem. Poleg smernic Medvladnega panela za podnebne spremembe iz leta 2006 o nacionalnih evidencah toplogrednih plinov bi morale države članice in Komisija upoštevati načine, postopke in smernice za okvir preglednosti za ukrepe in podporo iz člena 13 Pariškega sporazuma iz Priloge k Sklepu 18/CMA.1 konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki je imela vlogo sestanka pogodbenic Pariškega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: sklep 18/CMA.1). Poleg tega se države članice spodbuja, da uporabijo dodatek iz leta 2013 k smernicam Medvladnega panela za podnebne spremembe iz leta 2006 za državni seznam antropogenih emisij iz virov in vseh po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov: Mokrišča.

(4)

Da bi se zagotovila kakovost evidence Unije, bi bilo treba določiti nadaljnje cilje programa Unije za zagotavljanje in kontrolo kakovosti.

(5)

Za zagotovitev popolnosti evidenc Unije v smislu Sklepa 18/CMA.1 je treba določiti metodologije in podatke, ki jih Komisija uporabi pri pripravi ocen podatkov, ki manjkajo v evidenci države članice, v skladu s členom 37(5) Uredbe (EU) 2018/1999.

(6)

Za zagotovitev pravočasnosti, preglednosti, točnosti, doslednosti, primerljivosti in popolnosti evidence Unije je treba določiti vsebino začetnih pregledov, opravljenih za podatke iz evidenc toplogrednih plinov, ki so jih predložile države članice. Z oceno točnosti v okviru začetnih pregledov bi bilo treba zagotoviti, da države članice sistematično ne precenjujejo ali podcenjujejo dejanskih in odstranjenih emisij v zvezi s ključnimi kategorijami Unije. Ker je poročanje o emisijah toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov iz sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva sestavni del poročanja o evidencah toplogrednih plinov in ker je sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva vključen v podnebni cilj za leto 2030, bi bilo poleg tega treba začetne preglede v tem sektorju uskladiti s tistimi, ki se izvajajo v drugih sektorjih. V sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva je mogoče sporočene podatke o dejavnostih rabe in spremembe rabe zemljišč primerjati z informacijami iz programov in raziskav Unije in držav članic, kot sta Copernicus in statistično raziskovanje rabe in pokrovnosti tal (LUCAS).

(7)

Ocene za dopolnitev manjkajočih podatkov iz nacionalnih evidenc za pripravo evidence Unije so pripravljene v skladu s smernicami za evidence toplogrednih plinov. Navedenih ocen ni mogoče določiti brez uporabe vrednosti za potencial globalnega segrevanja toplogrednih plinov. Zaradi vsebinske povezanosti pravil o potencialih globalnega segrevanja, smernicah za evidence in sistemu evidenc Unije je primerno, da se jih vključi v isto delegirano uredbo.

(8)

Da se zagotovi skladnost z datumom začetka uporabe ustreznih določb Uredbe (EU) 2018/1999, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2021.

(9)

V skladu s členoma 57 in 58 Uredbe (EU) 2018/1999 se Uredba (EU) št. 525/2013 razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021, z izjemo člena 7 navedene uredbe, ki se uporablja za poročila, ki vsebujejo podatke za leta 2018, 2019 in 2020. Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 666/2014 (4) bi bilo zato treba razveljaviti od 1. januarja 2021, vendar bi se morala člena 6 in 7 še naprej uporabljati za poročila s podatki, ki se zahtevajo za leti 2019 in 2020 —

(a)

s smernicami Medvladnega panela za podnebne spremembe iz leta 2006 za državne sezname antropogenih emisij iz virov in vseh po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov;

(b)

z načini, postopki in smernicami za okvir preglednosti za ukrepe in podporo iz člena 13 Pariškega sporazuma, določenimi v Prilogi k Sklepu 18/CMA.1 konference pogodbenic UNFCCC kot sestanka pogodbenic Pariškega sporazuma (Sklep 18/CMA.1).

(a)

oceno, ali je država članica sporočila vse kategorije, ki se zahtevajo v okviru načinov, postopkov in smernic za okvir preglednosti za ukrepe in podporo iz člena 13 Pariškega sporazuma, določene v Prilogi k Sklepu 18/CMA.1, in vse toplogredne pline iz Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1999;

(b)

oceno, ali so časovne vrste podatkov o emisijah toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov skladne;

(c)

oceno, ali so implicitni emisijski faktorji po državah članicah primerljivi, in sicer ob upoštevanju privzetih emisijskih faktorjev Medvladnega panela za podnebne spremembe za različne nacionalne okoliščine;

(d)

oceno uporabe oznak zapisov „ni ocenjeno“, kadar obstajajo metodologije stopnje 1 Medvladnega panela za podnebne spremembe in kadar uporaba oznake zapisa ni upravičena v skladu s točko 32 Priloge k Sklepu 18/CMA.1;

(e)

analizo ponovnih izračunov, izvedenih za predložitev evidenc toplogrednih plinov, vključno s tem, ali ponovni izračuni temeljijo na metodoloških spremembah;

(f)

primerjavo preverjenih emisij toplogrednih plinov, sporočenih v okviru sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami, s sporočenimi emisijami toplogrednih plinov v skladu s členom 26(3) Uredbe (EU) 2018/1999;

(g)

primerjavo rezultatov referenčnega pristopa Eurostata z referenčnim pristopom držav članic;

(h)

primerjavo rezultatov sektorskega pristopa Eurostata s sektorskim pristopom držav članic;

(i)

oceno, ali je država članica izvedla točke iz prejšnjih začetnih in drugih pregledov ter priporočil iz pregledov Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;

(j)

oceno točnosti emisij držav članic iz virov in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov v povezavi s ključnimi kategorijami Unije;

(k)

oceno preglednosti in popolnosti metodoloških opisov, ki so jih države članice sporočile za ključne kategorije Unije;

(l)

oceno spremljanja in poročanja o emisijah toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v skladu z delom 3 Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1999, vključno z dodelitvijo ključnih kategorij, uporabljeno metodologijo po stopnjah in primerjavo sporočenih podatkov o dejavnosti v zvezi z rabo zemljišč in spremembo rabe zemljišč z informacijami iz programov in raziskav Unije ter držav članic.