(1)

Uredba (EU) 2019/1896 opredeljuje slike razmer kot združevanje georeferenciranih podatkov in informacij v skoraj realnem času, prejetih od različnih organov, senzorjev, platform in drugih virov, ki se posredujejo prek varnih komunikacijskih in informacijskih kanalov in jih je mogoče obdelati in selektivno prikazati ter deliti z drugimi zadevnimi organi za zagotavljanje spremljanja razmer in podporo zmogljivosti za odzivanje na ali ob zunanjih mejah ali v njihovi bližini ter predmejnem območju. Ta opredelitev pomeni razvoj pojma, kot je bil prvotno opredeljen v Uredbi (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2), in izraža bolj „na podatke osredotočen“ pristop, ki uporabnikom omogoča izbiro ustreznega grafičnega prikaza in uporabniškega vmesnika glede na operativne razmere ter njihove potrebe po vodenju in nadzoru.

(2)

Uredba (EU) 2019/1896 določa oblikovanje nacionalnih slik razmer, evropske slike razmer in specifičnih slik razmer, ki se oblikujejo z zbiranjem, ocenjevanjem, primerjavo, analizo, razlago, ustvarjanjem, prikazovanjem in razširjanjem informacij. Slike razmer morajo biti sestavljene iz treh plasti informacij in sicer iz dogodkovne plasti, operativne plasti in analitske plasti.

(3)

Določiti je treba podrobnosti o vsaki plasti informacij slik razmer ter pravila za oblikovanje specifičnih slik razmer. Dalje je treba določiti vrsto informacij, ki jih je treba zagotoviti, postopke zagotavljanja takih informacij ter s tem povezane mehanizme za nadzor kakovosti. Za zagotovitev usklajenega pristopa, ki krepi izmenjavo informacij, bi poročanje v Evropskem sistemu varovanja meja (v nadaljnjem besedilu: sistem EUROSUR) moralo biti natančno opredeljeno in standardizirano.

(4)

Za zagotovitev, da so dogodkovne plasti slik razmer dovolj celovite in podrobne, bi nacionalni koordinacijski centri in, kadar je ustrezno, Evropska agencija za mejno in obalno stražo (v nadaljnjem besedilu: Agencija) ter mednarodni koordinacijski centri morali zagotoviti pravočasna poročila o dogodkih, ki bi lahko vplivali na zunanje meje.

(5)

Poročanje o dogodkih na podlagi kazalnikov ter v obliki poročil o posameznih dogodkih se dopolnjujeta. Kazalniki pomagajo pri ocenjevanju splošnega razvoja na mejnem odseku in prispevajo k izboljšanemu spremljanju razmer, medtem ko so poročila o posameznih dogodkih povezana s pravočasnim odzivom na dani dogodek.

(6)

Na podlagi poročil o posameznih dogodkih je morda potrebno nujno ukrepanje. Zato mora obstajati možnost za pravočasno poročanje o posameznih dogodkih, da se omogoči pravočasen odziv na take dogodke. Čim je dogodek odkrit, bi moralo biti poslano začetno poročilo in prikazano v ustreznih slikah razmer. Da bi se preprečila zamuda, ki bi lahko ogrozila sposobnost za hiter odziv, bi proces potrjevanja moral omogočati pošiljanje poročila z delnim potrjevanjem.

(7)

Hkrati lahko izdajanje poročil v takih okoliščinah povzroči lažne preplahe. Organ izvora in lastnik slike razmer bi v poročilih ter v dogodkih, prikazanih v sliki razmer, morala oceniti in nakazati stopnjo zanesljivosti. Prvo poročilo bi moralo biti dopolnjeno z drugimi poročili o nadaljnjem ukrepanju, čim so na voljo dodatne informacije.

(8)

Poročanje o dogodkih, povezanih s ponaredbami dokumentov ali kaznivimi dejanji v zvezi z dokumenti, v sistem EUROSUR bo dopolnjevalo obveznosti poročanja iz Uredbe (EU) 2020/493 Evropskega parlamenta in Sveta (3) kot del sistema za lažne in prave dokumente na spletu (FADO).

(9)

Poročanje o posameznih dogodkih, ki vključuje čezmejni pretok blaga in povezano nezakonito trgovino, v okviru te uredbe ne bi smelo vplivati na obstoječe obveznosti poročanja, omejitve ali pristojnosti v zvezi s carinskim območjem ter poročanje o sistematičnem nadzoru zlasti v okviru sistema nadzora uvoza 2 („ICS2“) na podlagi člena 186 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (4) ali izmenjave informacij o tveganju v okviru carinskega sistema za obvladovanje tveganja na podlagi člena 86 iste Uredbe ter carinskega informacijskega sistema, ustanovljenega z Uredbo Sveta (ES) št. 515/97 (5). Prav tako ne bi smelo podvajati vzpostavljenih mehanizmov poročanja, ki jih izvajajo države članice v povezavi z zadevami, povezanimi s carino in z učinkovitostjo delovanja carinskih organov. Kjer so zadevne informacije na voljo, se lahko pridobijo od obstoječih virov Komisije.

(10)

Kar zadeva operativno plast slik razmer, bi lastnik slik razmer za zagotovitev dovolj celovitega pregleda moral prejeti poročila o lastnih sredstvih držav članic, poročila o operativnih načrtih ter poročila o okoljskih informacijah, vključno zlasti z meteorološkimi in oceanografskimi informacijami. Kadar so stopnje vpliva na mejnih odsekih visoke ali kritične, je zaradi potrebe po usklajevanju potrebno podrobno poročanje o operativnih načrtih za boljše predvidevanje odziva različnih vključenih organov.

(11)

Operativno poročanje, ki ga je treba izvajati pri skupni mejni operaciji ali hitrem posredovanju na mejah, bi moralo biti opisano v operativnih načrtih vsake skupne operacije na mejah ali hitrega posredovanja na mejah.

(12)

Kar zadeva analitsko plast slik razmer, bi lastnik slik razmer moral analitsko plast določiti na podlagi poročil o analizi tveganja. Cilj teh poročil je izboljšati razumevanje dogodkov na zunanjih mejah, kar lahko olajša napovedovanje trendov, načrtovanje in izvajanje operacij nadzora meje ter strateške analize tveganja. Metodologije v zvezi s poročili o analizi tveganja in dodeljevanje stopenj zanesljivosti bi morali temeljiti na skupnem integriranem modelu analize tveganja.

(13)

Za zagotovitev skladnosti in lažjo izmenjavo informacij ob ohranjanju varnosti bi Agencija morala v okviru sistema EUROSUR integrirati in razviti svoja različna omrežja in orodja analize tveganja, kot so mreža za analizo tveganja agencije Frontex (FRAN), evropska mreža za analizo tveganja ponaredbe dokumentov (EDF-RAN) ali mreža za analizo tveganja skupnosti za pomorsko obveščanje (MIC-RAN).

(14)

Pri poročanju v sistemu EUROSUR bi bilo treba upoštevati specifičnost določenih dejavnosti nadzora meje, kot so nadzor zračne ali morske meje, ter specifičnost nekaterih povezanih dogodkov, kot so sekundarna gibanja ali iskalne in reševalne akcije. Sporočanje takih informacij prispeva k oblikovanju evropske slike razmer, vključno z analizo tveganja in dodeljevanjem stopenj vpliva. Hkrati bi poročanje o operacijah iskanja in reševanja migrantov, tako na kopnem kot na morju, moralo prispevati k zagotovitvi varstva in reševanja življenj migrantov.

(15)

Lastnik slike razmer bi moral upravljati sliko razmer, da se zagotovi jasno razumevanje razmer na vsakem odseku zunanje meje in za vsako področje odgovornosti ter da se omogočijo analiza tveganja in zmogljivosti za odzivanje na ustrezni stopnji.

(16)

Pri oblikovanju specifičnih slik razmer s tretjimi osebami v sistemu EUROSUR bi države članice in Agencija morale upoštevati in spodbujati tehnične in operativne standarde za izmenjavo informacij, ki jih je razvila Agencija.

(17)

Treba je določiti operativne odgovornosti za poročanje in za vzdrževanje slik razmer v povezavi s tehničnimi odgovornostmi za delovanje in vzdrževanje različnih tehničnih sistemov in omrežij, ki podpirajo obdelavo informacij v sistemu EUROSUR.

(18)

Za zagotovitev, da so operativne odgovornosti za tehnično izvajanje sistema EUROSUR dovolj podrobno opredeljene, je treba opredeliti tehnične sestavne dele sistema EUROSUR. Za obvladovanje znatne količine obdelanih informacij in zmanjšanje delovne obremenitve operaterjev bi izmenjava informacij v sistemu EUROSUR morala biti avtomatizirana. Države članice in Agencija bi morale razviti tehnične vmesnike za podporo povezavam med napravami in uporabiti orodja za podporo pri odločanju v pomoč operaterjem sistema EUROSUR pri njihovih nalogah.

(19)

Agencija bi morala pri določanju formata poročil, povezanih z iskanimi plovili, v okviru tehničnih standardov za izmenjavo informacij in v tesnem sodelovanju z ustreznimi nacionalnimi organi uporabiti mednarodno dogovorjene formate, ki temeljijo na ustrezni mednarodni zakonodaji, zlasti Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, običajnem pomorskem pravu ter instrumentih, ki jih je razvila zlasti Mednarodna pomorska organizacija (IMO), in njihovih različicah v domačem pravnem redu držav zastave.

(20)

Agencija bi si morala pri določanju formatov poročil, povezanih z iskanimi zrakoplovi, v okviru tehničnih standardov za izmenjavo informacij in v tesnem sodelovanju z ustreznimi nacionalnimi organi prizadevati za uporabo mednarodno dogovorjenih formatov, kot so tisti, ki je določila Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO).

(21)

Cilj varnosti podatkov v sistemu EUROSUR je zagotoviti avtentičnost, razpoložljivost, celovitost, zaupnost in nezatajljivost poročil ter vseh drugih podatkov in informacij, obdelanih v sistemu EUROSUR.

(22)

Varnost podatkov v tehničnih sestavnih delih sistema EUROSUR je odvisna od sposobnosti tehničnih sestavnih delov, da na dani stopnji zanesljivosti odkrivajo morebitna dejanja, ki ogrožajo varnost obdelanih podatkov in informacij, ali povezane storitve, ki jih ponujajo taka omrežja in informacijski sistemi oziroma so prek slednjih dostopna ter taka dejanja in storitve preprečijo.

(23)

Varnost podatkov v sistemu EUROSUR je skupna odgovornost držav članic in Agencije.

(24)

Grožnje kibernetski varnosti se nenehno povečujejo ter so sedaj cenovno vse dostopnejše za kriminalna in teroristična omrežja. Sistem EUROSUR bi moral zagotoviti ustrezno in enotno zaščito zoper kibernetske grožnje tako na ravni EU kot na nacionalnih ravneh. Sistem EUROSUR je omrežje za izmenjavo informacij, ki obsega različne stopnje zaupnosti. Ob izvajanju tehničnih sestavnih delov sistema EUROSUR bi ustrezni nacionalni organi in Agencija morali zagotoviti, da ima vsak uporabnik primeren dostop do ustreznih informacij glede na svojo stopnjo akreditacije in svojo potrebo po seznanitvi.

(25)

Pri uvajanju komunikacijskega omrežja do stopnje „EU zaupno“ bi Agencija morala zagotoviti začasno rešitev za tiste nacionalne sestavne dele, ki bi še vedno bili akreditirani samo do stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED ali enakovrednih nacionalnih stopenj zaupnosti.

(26)

V okviru pravil sistema EUROSUR o varnosti podatkov ter za zagotovitev ustreznega postopka akreditacije ta uredba določa skupni svet za varnostno akreditacijo (v nadaljnjem besedilu: svet za akreditacijo) znotraj Agencije. V skladu z določbami Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (6) je tak svet pri sistemu EUROSUR potreben, ker je ta sistem sestavljen iz več medsebojno povezanih sistemov, ki vključujejo več udeleženih strani.

(27)

Svet za akreditacijo je neodvisno tehnično telo, ki ne vpliva na delovanje upravnega odbora Agencije.

(28)

Po načelu subsidiarnosti bi morale odločitve o varnostni akreditaciji, v skladu s postopkom, opredeljenim v strategiji za varnostno akreditiranje, temeljiti na odločitvah o lokalni varnostni akreditaciji, ki so jih sprejeli posamezni nacionalni organi za varnostno akreditacijo držav članic.

(29)

Da bi lahko svet za akreditacijo vse svoje dejavnosti izvajal hitro in učinkovito, bi moral imeti možnost ustanovitve primernih podrejenih organov, ki delujejo po njegovih navodilih. Zato bi moral ustanoviti odbor, ki mu bo pomagal pri pripravi njegovih sklepov.

(30)

Dejavnosti varnostne akreditacije bi morale biti usklajene z delom organov, ki upravljajo sisteme, in drugih ustreznih subjektov, odgovornih za izvajanje varnostnih določb.

(31)

Glede na specifičnost in zapletenost sistema EUROSUR je nujno, da dejavnosti varnostne akreditacije potekajo v okviru kolektivne odgovornosti za varnost Unije in držav članic, s prizadevanjem za doseganje soglasja in vključevanjem vseh akterjev, ki jih zadeva varnost, ter za stalno spremljanje tveganja. Nujno je tudi, da se tehnične dejavnosti varnostne akreditacije zaupajo strokovnjakom, ki so ustrezno usposobljeni za akreditiranje kompleksnih sistemov in imajo varnostno dovoljenje ustrezne stopnje.

(32)

Za zagotovitev, da lahko svet za akreditacijo izpolni svoje naloge, bi bilo treba tudi določiti, da države članice zagotavljajo svetu vso potrebno dokumentacijo, da ustrezno pooblaščenim osebam zagotavljajo dostop do zaupnih informacij v okviru sistema EUROSUR in podpornih sistemov (vključno s komunikacijskim omrežjem) ter do vseh področij, za katera so pristojne, ter da bi morale biti na lokalni ravni odgovorne za akreditacijo varnosti področij, ki so na njihovem ozemlju.

(33)

Medtem ko je neposreden dostop do nacionalnega sistema izključna pravica zadevne države članice, bi se osebju Agencije lahko zagotovil neposreden dostop do nacionalnih sistemov v okviru sistema EUROSUR za pomoč nacionalnim organom pri njihovih nalogah.

(34)

Določbe, povezane z varnostjo podatkov zunanjih sestavnih delov sistema EUROSUR, bi morale biti del določb v zvezi s sistemom EUROSUR v ustreznih delovnih dogovorih in vzorčnih sporazumih o statusu. V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ni sodelovala pri sprejetju Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker pa Uredba (EU) 2019/817 nadgrajuje schengenski pravni red, je Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola 31. oktobra 2019 uradno sporočila svojo odločitev o prenosu Uredbe (EU) 2019/817 v svoje nacionalno pravo.

(35)

Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (8) ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(36)

Ta uredba za Islandijo in Norveško pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (9).

(37)

Ta uredba za Švico pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (10).

(38)

Ta uredba za Lihtenštajn pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (11).

(39)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropsko mejno in obalno stražo –

(a)

pravila za poročanje v sistem EUROSUR, vključno z vrsto informacij, ki jih je treba zagotoviti, in časovnimi roki za poročanje;

(b)

podrobnosti o plasteh informacij slik razmer;

(c)

podrobnosti o oblikovanju specifičnih slik razmer;

(d)

odgovornosti, povezane s poročanjem, z upravljanjem slik razmer ter z delovanjem in vzdrževanjem različnih tehničnih sistemov in omrežij, ki podpirajo sistem EUROSUR;

(e)

pravila sistema EUROSUR o varnosti podatkov in varstvu podatkov;

(f)

mehanizme za zagotavljanje nadzora kakovosti.

(1)

„dogodek“ pomeni okoliščino, ki bi lahko vplivala na zunanje meje, bodisi glede migracij, čezmejnega kriminala ali varstva in reševanja življenj migrantov, vključno z obmejnimi incidenti, ali ki bi lahko vplivala na delovanje sistema EUROSUR, vključno s katerim koli njegovim tehničnim sestavnim delom;

(2)

„upravljanje slike razmer“ pomeni oblikovanje in vzdrževanje slike razmer ter obdelavo vseh informacij, ki jih vsebuje;

(3)

„lastnik“ pomeni subjekt, agencijo ali organ, ki upravlja sliko razmer in ustrezna poročila;

(4)

„obdelava“ pomeni katero koli dejanje, opravljeno na podatkih in metapodatkih ter informacijah, vsebovanih v poročilu, naj so ta dejanja avtomatizirana ali ne, vključno z zbiranjem, snemanjem, organiziranjem, strukturiranjem, hrambo, spreminjanjem, ogledovanjem, uporabo, prenosom, objavo, združevanjem, brisanjem ter znižanjem stopnje tajnosti in uničenjem teh podatkov in metapodatkov;

(5)

„kazalnik“ pomeni meritev ali vrednost, ki se nanaša na dogodke ali na naloge, povezane z opisovanjem razmer na zunanjih mejah, ter prispeva k spremljanju razmer in analizi tveganja ali podpira zmogljivosti za odzivanje;

(6)

„tehnični kazalnik“ pomeni meritev ali vrednost, ki se nanaša na dogodke ali na naloge ter prispeva k spremljanju razmer in analizi tveganja v zvezi z delovanjem sistema EUROSUR ali podpira ustrezne zmogljivosti za odzivanje;

(7)

„center za usklajevanje reševanja na morju“ pomeni enoto, odgovorno za spodbujanje učinkovite organizacije služb za iskanje in reševanje ter za usklajevanje izvajanja operacij iskanja in reševanja na območju iskanja in reševanja, kot je navedeno v Mednarodni konvenciji o iskanju in reševanju na morju;

(8)

„zunanji let“ pomeni kateri koli let zrakoplova s posadko ali brez nje ter potnike in/ali tovor na njem na ozemlja ali z ozemelj držav članic, ki ni notranji let, kakor je opredeljeno v točki 3 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta (12);

(9)

„Mednarodni koordinacijski center“ pomeni koordinacijsko strukturo, ustanovljeno za usklajevanje skupne operacije ali hitrega posredovanja na zunanjih mejah;

(10)

„kontrolni seznam“ pomeni seznam sumljivih subjektov, sredstev, vedenj ali profilov, določenih na podlagi analize tveganja, da bi se usmerjale zmogljivosti Evropske agencije za mejno in obalno stražo za odkrivanje in analizo tveganj ter sprožile zmogljivosti za odzivanje;

(11)

„tehnični sestavni deli“ pomenijo sisteme in omrežja, ki se uporabljajo za namen sistema EUROSUR, vključno z infrastrukturo, organizacijo, osebjem in informacijskimi viri, potrebno za podporo sistemu;

(12)

„pomoč“ pomeni pomoč pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju, kot je opredeljeno v Direktivi Sveta 2002/90/ES (13);

(13)

„zavrnitev vstopa“ pomeni zavrnitev vstopa, izdano državljanu tretje države na zunanjih mejah, v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2016/399, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za vstop, določenih v členu 6(1), in ne spada v kategorije oseb iz člena 6(5) navedene uredbe, in ki mu je bil izdan standardni obrazec za zavrnitev v skladu s Prilogo V Zakonika o schengenskih mejah;

(14)

„trgovina z ljudmi“ pomeni kaznivo dejanje, navedeno v členu 2 Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14);

(15)

„varnostna akreditacija“ pomeni uradno dovoljenje in odobritev sistema ali omrežja EUROSUR s strani ustreznega organa za varnostno akreditacijo za obdelavo podatkov sistema EUROSUR v njegovem operativnem okolju, po uradni potrditvi varnostnega načrta in njegovega pravilnega izvajanja;

(16)

„operativni status“ pomeni sposobnost sredstva, enote, sistema ali centra, da izvaja svoje operativne funkcije, označeno kot „popolnoma operativno“, „omejene operativne funkcije“ in „ni na voljo“;

(17)

„podplast“ pomeni plast informacij pod dogodkovno plastjo, operativno plastjo ali plastjo analize tveganja slike razmer.