EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.5.2016

COM(2016) 267 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Poročilo o napredku v boju proti trgovini z ljudmi (2016)

v skladu s členom 20 Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev

{SWD(2016) 159 final}

I.OZADJE

Trgovina z ljudmi je kupovanje, prodajanje in izkoriščanje odraslih in otrok. Ta pojav ima škodljiv učinek na posameznike, družbo in gospodarstvo. Trgovci z ljudmi izkoriščajo ranljivost oseb, ki jo lahko povečajo dejavniki, kot so revščina, diskriminacija, razlike med spoloma, nasilje nad ženskami, pomanjkanje dostopa do izobrazbe, etnični konflikti in naravne nesreče.

Trgovina z ljudmi je kaznivo dejanje, ki temelji na povpraševanju in dobičku. Dobiček, tako v zakonitih kot nezakonitih gospodarskih dejavnostih, povzroči zapleteno medsebojno učinkovanje ponudbe in povpraševanja, ki ga je treba obravnavati, če naj se to kaznivo dejanje odpravi.

Trgovina z ljudmi je huda kršitev temeljnih pravic in izrecno prepovedana v Listini Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. Kot kaznivo dejanje je navedena tudi v členu 83 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Kazniva dejanja iz člena 83 so znana kot „evropska kazniva dejanja“. To so še posebej huda kazniva dejanja s čezmejno razsežnostjo.

Zato sta sodelovanje in usklajevanje med državami članicami bistvena, kot je to navedeno v Direktivi 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev 1 (v nadaljnjem besedilu: direktiva o boju proti trgovini z ljudmi). Člen 20 Direktive določa, da države članice „koordinatorju za boj proti trgovini z ljudmi posredujejo zlasti informacije iz člena 19, na podlagi katerih koordinator prispeva k poročilu, ki ga Komisija vsaki dve leti pripravi o napredku, doseženemu v boju proti trgovini z ljudmi“, da tako prispevajo k usklajeni in okrepljeni strategiji EU proti trgovini z ljudmi.

Zato je Komisija imenovala koordinatorja EU za boj proti trgovini z ljudmi, ki je odgovoren za izboljševanje usklajevanja in doslednosti med institucijami EU, agencijami EU, državami članicami in mednarodnimi udeleženci ter za razvoj novih in izboljšanje obstoječih politik EU za boj proti trgovini z ljudmi 2 .

To je prvo poročilo Komisije o trgovini z ljudmi od sprejetja direktive o boju proti trgovini z ljudmi. V skladu z uvodno izjavo 27 in členom 19 navedene direktive je poročilo razdeljeno v tri glavne oddelke, in sicer v oddelek o trendih trgovine z ljudmi, oddelek o rezultatih posebnih ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi in oddelek o statističnih podatkih, ki so jih predložile države članice. Spremlja ga delovni dokument služb Komisije 3 s podrobnimi in obsežnimi podatki, ki dopolnjujejo informacije iz tega poročila. Poleg tega so v poročilu proučeni ukrepi, ki so jih Komisija in drugi ustrezni deležniki sprejeli v okviru Strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016 4 (v nadaljnjem besedilu: strategija EU). Ugotovitve iz tega poročila se uporabljajo pri pojasnjevanju usmeritve politike Komisije in se bodo upoštevale pri razvoju strategije za boj proti trgovini z ljudmi po letu 2016, ki bo objavljena leta 2016. 

Poleg tega so v poročilu proučene ključne politike EU, ki obravnavajo trgovino z ljudmi, vključno z evropsko agendo o migracijah 5 , evropsko agendo za varnost 6 , akcijskim načrtom EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2015–2020) 7 , akcijskim načrtom za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019 8 , novim okvirom za dejavnosti EU na področju enakosti spolov in krepitve vloge žensk pri zunanjih odnosih EU za obdobje 2016–2020 9 in strateškimi dejavnostmi EU za enakost spolov za obdobje 2016–2019 10 .

To poročilo se osredotoča na vprašanja, ki izpostavljajo celovit pristop direktive za boj proti trgovini z ljudmi in strategije EU. Zlasti proučuje napredek pri pregonu (s poudarkom na finančnih preiskavah), zaščiti (s poudarkom na vzpostavitvi nacionalnih mehanizmov za napotitev) in preprečevanju (s poudarkom na ukrepih, ki jih sprejmejo države članice za preprečevanje tega kaznivega dejanja, kot določa člen 18 direktive o boju proti trgovini z ljudmi).

Poročilo temelji na informacijah iz treh glavnih virov, in sicer informacijah, ki so jih zbrali nacionalni poročevalci ali pa so bile zbrane prek enakovrednih mehanizmov in ki so jih države članice v skladu s členoma 19 in 20 direktive o boju proti trgovini z ljudmi predložile koordinatorju EU za boj proti trgovini z ljudmi, prispevkih organizacij civilne družbe, ki sodelujejo pri platformi civilne družbe EU za boj proti trgovini z ljudmi 11 in elektronski platformi civilne družbe EU, in informacijah ustreznih agencij EU ter mednarodnih in regionalnih organizacij.

Informacije, ki so jih predložile države članice, zajemajo predvsem obdobje 2011–2013. Vendar poročilo vsebuje tudi novejše informacije, vključno s statističnimi podatki za leti 2013 in 2014 12 .

II.TRENDI IN IZZIVI PRI OBRAVNAVI TRGOVINE Z LJUDMI V EU

Težko je oceniti razsežnost kompleksnega kaznivega dejanja trgovine z ljudmi na ravni EU, ker je povezano z drugimi kriminalnimi dejavnostmi in ker se nacionalne zakonodaje razlikujejo. V zadnjih letih Komisija prek Eurostata zbira ustrezne statistične podatke. Najnovejše poročilo Eurostata o trgovini z ljudmi 13 je bilo objavljeno leta 2015 in zajema obdobje 2010–2012.

Trendi, ki jih kažejo statistični podatki za leti 2013 in 2014 14 in ki so jih predložile države članice, so skladni s trendi v predhodnem obdobju. Poudariti je treba, da se ti podatki nanašajo na „zabeležene žrtve“ (tako odkrite kot domnevne) 15 . Vendar se zaradi kompleksnosti pojava lahko utemeljeno pričakuje, da je dejansko število žrtev trgovine z ljudmi v EU v resnici bistveno večje.

Skupaj je bilo zabeleženih 15 846 (tako odkritih kot domnevnih) žrtev trgovine z ljudmi v EU. 

Najbolj razširjena oblika trgovine z ljudmi je še vedno trgovina z ljudmi za namen spolnega izkoriščanja (67 % zabeleženih žrtev), sledi pa ji izkoriščanje delovne sile (21 % zabeleženih žrtev). Preostalih 12 % žrtev je bilo zabeleženih kot žrtve trgovine z ljudmi za druge oblike izkoriščanja.

Več kot tri četrtine zabeleženih žrtev je bilo žensk (76 %).

Najmanj 15 % zabeleženih žrtev je bilo otrok 16 .

65 % registriranih žrtev je bilo državljanov EU.    

Med zabeleženimi žrtvami z državljanstvom EU so bili v letih 2013 in 2014 najpogosteje državljani petih držav EU, in sicer Romunije, Bolgarije, Nizozemske, Madžarske in Poljske. Tudi v obdobju 2010–2012 so bili med zabeleženimi žrtvami najpogosteje državljani navedenih držav.

Med zabeleženimi žrtvami, ki nimajo državljanstva EU, so bili najpogosteje državljani Nigerije, Kitajske, Albanije, Vietnama in Maroka.

6 324 oseb je imelo formalen stik s policijo ali s sistemom kazenskega pravosodja 17 zaradi povezanosti s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi 18 .

Sporočeni podatki kažejo, da je bilo v EU skupno 4 079 kazenskih postopkov in 3 129 obsodb zaradi trgovine z ljudmi.

Podrobnejša analiza statističnih podatkov je na voljo v delovnem dokumentu služb Komisije, ki spremlja to poročilo.

Če se primerjajo podatki na letni ravni, je skupno število zabeleženih žrtev v skladu s podatki za leti 2013 in 2014 nižje od števila iz delovnega dokumenta Eurostata za obdobje 2010–2012 (8 034 leta 2013 in 7 812 leta 2014 v primerjavi z 9 710 leta 2010, 9 438 leta 2011 in 10 998 leta 2012). Čeprav sta se za zbiranje podatkov za obe obdobji uporabili podobni metodi, se v tej fazi odsvetuje primerjava podatkov, zbranih za ti obdobji, ali po posameznih letih zaradi morebitnih razlik v metodah evidentiranja in pravnih opredelitvah. Zato je treba proučiti in podrobneje analizirati odstopanje skupnega števila za posamezno leto in zlasti razloge, zakaj je bilo zabeleženih manj žrtev trgovine z ljudmi. Poleg tega ujemanje v smislu izvornih držav žrtev, namembnih držav, oblik izkoriščanja ter starosti in spola žrtev v petletnem obdobju (2010–2014) kaže, da se stanje kljub prizadevanjem ni spremenilo 19 .

Trgovina z ljudmi je družbeni pojav različnih oblik. Razvije se sčasoma, pogosto glede na povpraševanje in iznajdljivost trgovcev z ljudmi. Seznam različnih oblik izkoriščanja iz direktive o boju proti trgovini z ljudmi je nepopoln, tako da se lahko v opredelitev trgovine z ljudmi dodajo nove oblike izkoriščanja.

Trgovina z ljudmi za namen spolnega izkoriščanja

Trgovina z ljudmi za namen spolnega izkoriščanja je še vedno najbolj razširjena oblika trgovine z ljudmi v EU. Statistični podatki za leti 2013 in 2014 kažejo, da je bilo zabeleženih 10 044 žrtev te vrste izkoriščanja (67 % vseh zabeleženih žrtev), ki prizadene predvsem ženske in dekleta (95 % zabeleženih žrtev), čeprav je nekaj držav članic poročalo o povišanju števila žrtev moškega spola. Večina žrtev je prisiljena v delo v spolni industriji. Razpoložljive informacije kažejo, da se trgovci z ljudmi vedno bolj preusmerjajo z očitnih oblik na manj očitne oblike trgovine z ljudmi za spolno izkoriščanje in da zlorabljajo položaj „samozaposlene osebe“.

Po navedbah Europola je mogoče, da v državah, v katerih je prostitucija zakonita in regulirana, na nudenje spolnih uslug vpliva povpraševanje po poceni delovni sili in da v teh državah trgovci z ljudmi lažje uporabijo pravno okolje za izkoriščanje svojih žrtev 20 .  Prav tako se spreminjajo vzorci, saj se očitne oblike prostitucije spreminjajo v manj očitne oblike.

Trgovina z ljudmi za namen izkoriščanja delovne sile

Več držav članic je poročalo, da se povečuje trgovina z ljudmi za namen izkoriščanja delovne sile (21 % vseh zabeleženih žrtev). Države članice poročajo tudi o večjem številu žrtev te vrste trgovine z ljudmi moškega spola, na primer v kmetijskem sektorju. Statistični podatki za leti 2013 in 2014 kažejo, da je bilo 74 % zabeleženih žrtev izkoriščanja delovne sile moških 21 . 

Trgovci z ljudmi izkoriščajo vrzeli v izvrševanju ali nadzorovanju zakonodaje o osebnih delovnih dovoljenjih, vizumih, pravicah delavcev in delovnih razmerah. Trgovina z ljudmi za izkoriščanje delovne sile vsekakor ni nov pojav v EU, zaradi gospodarske krize pa se je povpraševanje po poceni delovni sili povečalo 22 , saj trgovci z ljudmi pripeljejo žrtve v EU in z njimi trgujejo znotraj EU, kjer opravljajo neplačano ali zelo nizko plačno delo, pri čemer živijo in delajo v razmerah, v katerih se ne spoštuje človekovo dostojanstvo.

Služabništvo je oblika trgovine z ljudmi za izkoriščanje delovne sile, ki jo je še posebej težko odkriti. Prizadene predvsem ženske in dekleta. Pojavlja se v zasebnih gospodinjstvih, zato so žrtve pogosto izolirane in imajo omejene možnosti za prijavo izkoriščanja ali pobeg, ali pa jih sploh nimajo.

Trgovina z ljudmi za druge oblike izkoriščanja

Glede na statistične podatke za leti 2013 in 2014 je 12 % zabeleženih žrtev drugih oblik izkoriščanja.

Med druge oblike izkoriščanja, o katerih so poročale države članice, spadajo trgovina z ljudmi za namen prisilnega prosjačenja, kriminalne dejavnosti, pod prisilo sklenjena zakonska zveza, navidezna sklenitev zakonske zveze, nedovoljeni odvzem organov, trgovina z dojenčki in majhnimi otroki za posvojitev, trgovina z nosečnicami za prodajo novorojenčkov, trgovina z ljudmi za proizvodnjo marihuane in trgovina z ljudmi za tihotapljenje ali prodajo drog.

Države članice poročajo tudi o primerih, ko so osebe žrtve več oblik izkoriščanja, pri čemer so na primer žrtve tako izkoriščanja delovne sile kot spolnega izkoriščanja ali pa izkoriščanja delovne sile in prisilnega opravljanja kriminalne dejavnosti.

Poročila držav članic kažejo, da se povečuje izkoriščanje telesno in duševno prizadetih oseb ter oseb z motnjami v duševnem razvoju. Poročajo tudi o povečanju trgovine z ljudmi romskega etničnega porekla za namene prisilnega prosjačenja. Žrtve trgovine z ljudmi se izkoriščajo tudi kot kurirji drog pri pridelovanju marihuane ali za goljufije na področju dajatev za socialno varnost. Države članice poročajo tudi o trgovini z nosečnicami, ki so prisiljene v prodajo novorojenčkov.

Države članice v okviru trgovine z ljudmi vedno pogosteje poročajo o pod prisilo sklenjenih zakonskih zvezah 23 in navideznih sklenitvah zakonske zveze. Europol navaja, da se lahko pričakuje, da se bo zaradi trenutne migracijske in begunske krize povečalo število pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez, saj bodo migranti in prosilci za azil na tak način pogosteje poskušali pridobiti legitimno dovoljenje za prebivanje 24 . 

Trendi trgovine z otroki

Države članice poročajo, da je trgovina z otroki eden od trendov, ki se v EU najbolj skokovito povečuje. Statistični podatki za leti 2013 in 2014 kažejo, da je bilo od 15 846 zabeleženih žrtev trgovine z ljudmi v EU najmanj 2 375 žrtev otrok 25 . 

Mreže za trgovino z ljudmi se usmerijo na socialno in ekonomsko prikrajšane družine in jih prisilijo, da se zadolžijo, tega dolga pa ne morejo odplačati. Zato se staršem kot oblika odplačila dolga odvzamejo otroci.

Otroci so ena najbolj ranljivih skupin, ki so tarča trgovcev z ljudmi. Organizirane kriminalne združbe se odločijo za trgovino z otroki, ker se lahko zlahka novačijo in hitro nadomestijo 26 . Čeprav je trgovina z otroki razširjena v razmerah, ki niso povezane z migracijo, prejete informacije kažejo, da jo je še poslabšala trenutna migracijska kriza, med katero se je število otrok, ki prihajajo v EU, skokovito povečalo 27 . Velik delež teh otrok je brez spremstva ter potuje v EU in znotraj EU brez odgovorne odrasle osebe ali pa po vstopu v EU ostane brez spremstva.

Vedno večja težava sta odkrivanje otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi, in njihova identifikacija, saj so zaradi svoje ranljivosti najljubša tarča trgovcev z ljudmi.

Trgovina z otroki za prisilne kriminalne dejavnosti in spolno izkoriščanje se povečuje. Obstaja veliko tveganje, da se z otroki, ki so žrtve, ponovno trguje in da postanejo žrtve sekundarne viktimizacije, kar pomeni, da se obravnavajo kot storilci kaznivega dejanja in ne kot žrtve trgovine z otroki 28 .

Trendi trgovine z ljudmi in organiziranega kriminala

Trgovina z ljudmi je običajno povezana z organiziranim kriminalom, čeprav obstajajo tudi primeri, v katerih se majhno število žrtev izkorišča lokalno in v katerih posamezni storilci kaznivih dejanj delujejo, ne da bi bili zelo organizirani. Za hudodelske združbe, ki so vključene v trgovino z ljudmi, so značilne ohlapne in prilagodljive mreže, ki se hitro prilagodijo in ki jih povezuje sorodstvo ali etnična pripadnost. Vloge članov so pogosto medsebojno zamenljive, združbe pa so običajno prisotne v številnih državah.  30

Ker je trgovina z ljudmi huda oblika organiziranega kriminala in velika varnostna grožnja, se je nanjo treba odzvati z usklajeno in ciljno usmerjeno politiko na ravni EU, kot je navedeno v evropski agendi za varnost. Odziv bi moral vključevati tudi obravnavo drugih povezanih kaznivih dejanj, kot so ponarejanje dokumentov, tihotapljenje drog, kibernetska kriminaliteta, otroška pornografija, nezakonito tihotapljenje priseljencev in goljufije na področju dajatev za socialno varnost. Če so prisotna ta povezana kazniva dejanja, to pogosto pomeni, da se trgovina z ljudmi ne preiskuje oziroma ne zabeleži kot taka 31 . Stalno razvijajoče se oblike trgovine z ljudmi in sposobnost trgovcev z ljudmi, da se prilagodijo novim razmeram, še dodatno otežijo preiskovanje in kazenski pregon storilcev.

Trendi trgovine z ljudmi v okviru migracij in azila

Glede na nedavno Sporočilo Komisije o stanju izvajanja prednostnih ukrepov v okviru evropske agende o migracijah 32 obstajajo „trdni dokazi, da so kriminalne mreže, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi, migracijsko krizo izkoristile za zlorabljanje najbolj ranljivih skupin, zlasti žensk in otrok“. Trgovci z ljudmi vedno pogosteje zlorabljajo azilne sisteme, ki niso vedno povezani z nacionalnimi mehanizmi za napotitev. Ugotovljeno je bilo zaskrbljujoče visoko povečanje števila žensk in deklet iz Nigerije, ki so zapustile Libijo (4 371 od januarja do septembra 2015 v primerjavi s 1 008 leto poprej, med katerimi naj bi po predvidevanjih IOM Italija bilo 80 % žrtev trgovine z ljudmi) 33 , in na splošno obstajajo razlogi za zaskrbljenost zaradi vedno večjega tveganja trgovine z ljudmi za spolno izkoriščanje.

EU je bistveno okrepila sodelovanje s tretjimi državami, ki je bilo eden od načinov za obravnavo migracijske krize v letu 2015, trgovina z ljudmi pa je eno od glavnih področij sodelovanja z afriškimi državami in državami Zahodnega Balkana ter Turčijo.

Trendi uporabe interneta in novih tehnologij

Internet in nove tehnologije organiziranim kriminalnim združbam omogočajo dostop do velike množice morebitnih žrtev, prikrivanje svojih dejavnosti in izvajanje številnih različnih kaznivih dejanj v krajšem časovnem obdobju in v večjem obsegu kot kadar koli prej. Države članice poročajo, da se veliko žrtev trgovine z ljudmi, zlasti za spolno izkoriščanje in izkoriščanje delovne sile, novači na spletu.

III.REZULTATI UKREPOV ZA OBRAVNAVO TRGOVINE Z LJUDMI

Večina držav članic izpostavlja, da je težko meriti rezultate in učinek ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi. Vendar jih je le nekaj razvilo ustrezne kazalnike ali ovrednotilo svoje nacionalne strategije in akcijske načrte.

V tem oddelku poročila so izpostavljeni glavni ukrepi, ki so jih države članice sprejele na treh ključnih tematskih področjih, določenih v direktivi o boju proti trgovini z ljudmi in strategiji EU. Ta področja so podrobneje opisana v delovnem dokumentu služb Komisije, ki spremlja to poročilo. Delovni dokument služb Komisije vključuje tudi primere držav članic in ukrepe, ki jih je na navedenih področjih sprejela Komisija.

IV.Kazensko pravo, preiskave in postopki

Povečanje števila preiskav in kazenskih postopkov, povezanih s trgovino z ljudmi, je ena od ključnih prednostnih nalog pravnega okvira EU in okvira politike EU.

Stopnja kazenskih postopkov in obsodb ostaja zaskrbljujoče nizka, zlasti glede na število odkritih žrtev. Čeprav je pri preiskavah na tem področju potrebna velika zbirka dokazov, da se zagotovi obsodba, informacije, zbrane za to poročilo, kažejo, da države članice ne uporabljajo dovolj učinkovitih preiskovalnih orodij. Finančne preiskave se večinoma izvajajo za vsak primer posebej namesto sistematsko in so pogosto omejene na preiskave za odvzem premoženjske koristi 35 .  To je v nasprotju s standardi Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) 36 in priporočili Sveta 37 .

Prav tako je bilo sporočeno, da se na žrtve pred kazenskim postopkom in med njim prelaga preveliko breme. Nekatere informacije kažejo, da se na policijskih postajah žrtvam pogosto zavrne pomoč ali pa se jih napačno opredeli za storilce, zato so nato kazensko preganjane in obsojene.

Prejete informacije kažejo prizadevanja za organizacijo skupnih preiskav in vzpostavitev skupnih preiskovalnih skupin ter pridobljene pozitivne izkušnje, skupaj z večjim čezmejnim sodelovanjem v EU na tem področju.

Informacije izpostavljajo tudi praktične težave pri izvajanju zaplembe in odvzema v primerih, ki vključujejo trgovino z ljudmi, vključno s težavami pri odkrivanju premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in neučinkovitim mednarodnim sodelovanjem, če je bil denar prenesen v državo zunaj EU. Finančne preiskave naj bi vodile do več zaplemb in tako do več odvzemov.

Trgovci z ljudmi pogosto zlorabljajo legitimne poslovne strukture za prikrivanje svojih nedovoljenih dejavnosti. Direktiva o boju proti trgovini z ljudmi določa pravne obveznosti za podjetja, in sicer odgovornost in sankcije za pravne osebe za kazniva dejanja, povezana s trgovino z ljudmi (člen 5). Čeprav lahko poslovna dejavnost ohranja trgovino z ljudmi in tudi prispeva k njeni odpravi, večina podjetij ni seznanjena s povezavami, le nekaj držav članic pa je kazensko preganjalo pravne osebe v skladu s členom 5.

V.Odkrivanje, zaščita in pomoč

Zakonodaja in politika o boju proti trgovini z ljudmi EU temeljita na pristopu, ki se osredotoča na žrtve. To pomeni vzpostavljanje ustreznih mehanizmov za zgodnje odkrivanje žrtev ter zagotavljanje pomoči in podpore v sodelovanju z ustreznimi organizacijami za podporo.

Za večino držav članic je še vedno izziv zagotavljanje brezpogojnega dostopa do pomoči in podpore žrtvam ter njihove zaščite. Trgovina z ljudmi je še vedno „nevidno kaznivo dejanje“, saj je število odkritih žrtev še vedno majhno. Mnoge žrtve trgovine z ljudmi niso odkrite, zato ne morejo uveljavljati svojih pravic. Izraženi so bili pomisleki glede obravnave žrtev med kazenskim postopkom, saj so lahko žrtve ustrahovanja in sekundarne viktimizacije.

Posebna pomoč in podpora glede na spol in starost sta še vedno neustrezni in premalo je storitev za žrtve trgovine z ljudmi moškega spola. Zatočišča in nastanitev niso vedno opremljeni za izpolnjevanje vseh potreb žrtev, mnogi otroci in odrasli pa izginejo iz zatočišč, ki ne zagotavljajo ustrezne oskrbe.

Čeprav države članice poročajo o ukrepih, prilagojenih otrokom, je stopnja napotitve otrok še vedno nizka, postopki za iskanje trajnih rešitev pa neustrezni. Težave so še vedno prisotne tudi pri imenovanju skrbnikov za otroke, ki so žrtve trgovine z ljudmi, in številne različne prakse v EU pomenijo dodatno raven zapletenosti, zlasti v čezmejnih primerih.

Poseben ukrep iz strategije EU, ki ga je Svet potrdil v svojih sklepih 38 , poziva države članice, naj razvijejo ali posodobijo nacionalne mehanizme za napotitev za usklajevanje akterjev, vključenih v odkrivanje, pomoč, zaščito in reintegracijo. Po informacijah, ki so na voljo Komisiji, je več kot polovica držav članic 39 formalizirala svoje nacionalne mehanizme za napotitev. Čeprav strategija EU poziva k pristopu, ki temelji na celostnem sistemu za zaščito otrok, je sodelovanje služb za zaščito otrok pri mehanizmih za napotitev še vedno omejeno. Države članice poročajo, da se je kakovost zagotavljanja storitev žrtvam od uvedbe mehanizmov izboljšala. Vendar je merjenje njihovega splošnega učinka še vedno oteženo.

Nadnacionalno sodelovanje, vključno z nadnacionalnimi mehanizmi za napotitev, je prav tako bistveno za žrtve, ki jih trgovci z ljudmi odpeljejo iz izvornih držav. Ob upoštevanju navedenega ima schengenski informacijski sistem veliko vlogo pri čezmejni izmenjavi informacij o žrtvah trgovine z ljudmi in njihovih izkoriščevalcih, saj je to glavna zbirka podatkov za registracijo pogrešanih oseb po Evropi. Prihodnji sistem vstopa/izstopa bo v pomoč pri odkrivanju in identifikaciji državljanov tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi, saj se bodo shranjevali podatki o vstopu in izstopu oseb, ki ne potrebujejo vizuma, in imetnikov vizuma.

Vse žrtve se morajo obravnavati enako in države članice bi si morale v enaki meri prizadevati za odkrivanje in zaščito žrtev vseh oblik izkoriščanja ter pomoč žrtvam. Žrtve morajo biti središče politike o boju proti trgovini z ljudmi. Ne sme se zanemariti nobena oblika izkoriščanja, za potrebe žrtev pa bi bilo treba poskrbeti na podlagi individualne ocene.

VI.Preprečevanje

Preiskovanje, kazenski pregon in obsodba trgovcev z ljudmi so ključna orodja za obravnavo trgovine z ljudmi. Vendar se navedena orodja lahko uporabijo šele, ko je bilo kaznivo dejanje že zagrešeno, žrtve pa so že utrpele hudo kršitev temeljnih pravic. Trgovina z ljudmi se lahko odpravi le, če se prepreči, da bi se kaznivo dejanje sploh zagrešilo, tako da se uporabijo vsa razpoložljiva orodja na ravni EU in nacionalni ravni.

Preprečevanje je treba umestiti v širši okvir kaznivega dejanja, ki temelji na dobičku in povpraševanju. Pristop na podlagi človekovih pravic bi moral zagotavljati, da se osebe, ki imajo korist od kaznivega dejanja in izkoriščajo žrtve, privedejo pred sodišče.

Države članice so poročale o obsežnih dejavnostih na področju ukrepov za preprečevanje v skladu s členom 18 direktive o boju proti trgovini z ljudmi, kot so na primer usposabljanja in ozaveščanje. Poročajo, da se je po usposabljanju osebja na prvi črti število odkritih primerov trgovine z ljudmi povečalo. Vendar ni veliko podatkov o dejanskem učinku takih dejavnosti na povpraševanje in preprečevanje.

Prejete informacije obravnavajo tudi začasno naravo dejavnosti usposabljanja ter pomanjkanje specializiranega usposabljanja, posebnega pristopa glede na spol in pristopa, ki se osredotoča na otroke. Poudariti je treba tudi, da so potrebne posebej prilagojene dejavnosti usposabljanja, ki obravnavajo zlasti posebnosti različnih oblik trgovine z ljudmi.

Poleg tega države članice izpostavljajo vlogo zasebnega sektorja pri preprečevanju trgovine z ljudmi.

Inkriminacija uporabe storitev žrtev

Razsežnost, na katero se države članice manj osredotočajo, je sprememba zakonodaje na področju oseb, ki uporabljajo storitve žrtev trgovine z ljudmi, kot priporoča člen 18(4) direktive o boju proti trgovini z ljudmi. Doslej približno polovica držav članic obravnava uporabo storitev, ki jih zagotavljajo žrtve trgovine z ljudmi, ob zavedanju, da so žrtve trgovine z ljudmi, kot kaznivo dejanje 40 .

Direktiva o sankcijah zoper delodajalce 41 , ki ima podobno, vendar ožje področje uporabe, že določa, da morajo države članice naložiti kazenske sankcije delodajalcem, ki koristijo delo ali uporabljajo storitve nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, pri čemer se zavedajo, da so žrtve trgovine z ljudmi. Zato je jasno, da je treba zagotoviti doslednost in zapolniti vse obstoječe pravne vrzeli, ki lahko privedejo do nekaznovanja.

Pogosto se inkriminacija uporabe storitev žrtev trgovine z ljudmi nanaša na prostitucijo. V primeru otroške prostitucije direktiva o boju proti spolni zlorabi otrok 42 prav tako posredno pomaga pri boju proti trgovini z otroki, saj morajo države članice zagotoviti, da je spolni odnos z otrokom s pomočjo prostitucije kazniv in je zanj določena najnižja raven zaporne kazni.

VII.Finančna podpora za obravnavo trgovine z ljudmi in izvajanje pravnih obveznosti

Eden najpomembnejših izzivov pri obravnavi trgovine z ljudmi, ki so ga odkrile tako države članice kot nevladne organizacije, je, da so za ukrepe za boj proti trgovini z ljudmi, pomoč žrtvam in ukrepe za preprečevanje na nacionalni ravni na voljo omejena sredstva. Tudi svetovna gospodarska kriza je imela negativen učinek na dodelitev takih finančnih sredstev.

V večini državi članic praktične pomoči žrtvam ne zagotavljajo država ali lokalni organi, temveč nevladne organizacije. Zato je treba tem organizacijam zagotoviti finančna sredstva, ki jim bodo omogočila zagotavljanje učinkovite in trajnostne kratkoročne in dolgoročne pomoči žrtvam trgovine z ljudmi.

SKLEPI

Na podlagi prispevkov držav članic in drugih deležnikov k temu poročilu se lahko izpostavijo številni ključni izzivi, ki jih morajo EU in države članice z ustreznimi prizadevanji in viri obravnavati kot prednostne naloge.

Zato bi morale države članice tudi obravnavati in prednostno razvrstiti odpravljanje vseh oblik izkoriščanja, povečati število in učinkovitost preiskav in kazenskih postopkov, izboljšati zbiranje podatkov na področju trgovine z ljudmi, se osredotočati na zgodnje odkrivanje vseh žrtev, tudi z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov za zgodnje odkrivanje, zagotavljati zaščito in pomoč vsem žrtvam, sprejeti ukrepe glede na spol in pri vseh ukrepih uporabljati pristop, ki se osredotoča na otroke, se osredotočati na najbolj ranljive žrtve, vključno z otroki, za katere obstaja tveganje, zagotoviti ustrezno podporo otrokom, ki so žrtve, preprečiti trgovino z ljudmi z obravnavanjem povpraševanja, ki spodbuja vse oblike izkoriščanja, sistematično vrednotiti nacionalne strategije in akcijske načrte, dodeliti zadostna sredstva za obravnavo trgovine z ljudmi in smiselno sodelovati s civilno družbo.

Ratifikacija vseh ustreznih mednarodnih in regionalnih instrumentov držav članic lahko spodbudi učinkovitost in doslednost skupnih prizadevanj. V tem okviru je treba spodbujati krepitev mednarodnega sodelovanja pri izmenjavi informacij, zbiranju podatkov, raziskavah, spremljanju in vrednotenju, da se čim bolj poveča učinek ukrepov in prepreči podvajanje prizadevanj ter zmanjša upravno breme za države članice.

Komisija si bo še naprej prizadevala za usklajen in dosleden odziv za obravnavo trgovine z ljudmi. Do konca leta 2016 bo Komisija objavila dve dodatni poročili o skladnosti in inkriminaciji, kot to določa člen 23 direktive o boju proti trgovini z ljudmi, skupaj s strategijo za boj proti trgovini z ljudmi po letu 2016.

(1)   http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX:32011L0036

(2)   https://ec.europa.eu/anti-trafficking/eu-anti-trafficking-coordinator_en  

(3)  SWD(2016) 159.

(4)   http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX:52012DC0286

(5) http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/european-agenda-migration/background-information/docs/communication_on_the_european_agenda_on_migration_sl.pdf

(6)   http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52015DC0185&rid=1  

(7)   http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/e-library/documents/policies/asylum/general/docs/eu_action_plan_against_migrant_smuggling_sl.pdf

(8)   http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52015JC0016&from=SL  

(9)   http://ec.europa.eu/europeaid/sites/devco/files/staff-working-document-gender-2016-2020-20150922_en.pdf  

(10) http://ec.europa.eu/europeaid/sites/devco/files/staff-working-document-gender-2016-2020-20150922_en.pdf  

(11)  Vse informacije o platformi civilne družbe EU so na voljo na namenskem spletnem mestu Komisije: http://ec.europa.eu/anti-trafficking/ .

(12)  Decembra 2015 je bila državam članicam poslana posebna zahteva, naj predložijo statistične podatke za leti 2013 in 2014.

(13)   https://ec.europa.eu/anti-trafficking/sites/antitrafficking/files/eurostat_report_on_trafficking_in_human_beings_-_2015_edition.pdf  

(14)  Podatki za to poročilo so bili zbrani kot del vmesnega in poenostavljenega zbiranja podatkov po objavi dveh delovnih dokumentov Eurostata o trgovini z ljudmi in pred katerim koli drugim zbiranjem uradnih podatkov v prihodnosti. Za več informacij o tem, kako Komisija zbira podatke o trgovini z ljudmi, glej statistični delovni dokument Eurostata „Trafficking in human beings“ (Trgovina z ljudmi) iz leta 2015.

(15) V skladu z opredelitvijo iz direktive o boju proti trgovini z ljudmi se izraz „odkrita žrtev“ nanaša na osebo, ki so jo ustrezni organi uradno identificirali za žrtev trgovine z ljudmi. Izraz „domnevna žrtev“ se uporablja za žrtev trgovine z ljudmi, ki izpolnjuje merila iz navedene direktive EU, vendar je pristojni organi niso uradno identificirali kot žrtev ali pa ni želela biti uradno in pravno identificirana kot žrtev trgovine z ljudmi. Nekatere države članice so v zbrane podatke vključile obe kategoriji, nekatere pa le eno od obeh kategorij.

(16)  Podatki temeljijo na delno razčlenjenih podatkih glede na starost, ki so jih predložile države članice.

(17)  Ti podatki lahko vključujejo osebe, za katere je obstajal sum, da so zagrešile kaznivo dejanje, ter ki so bile aretirane ali opozorjene zaradi kaznivega dejanja, na nacionalni ravni. Za opredelitev glej metapodatke o kaznivih dejanjih in kazenskem pravosodju Eurostata v standardnemu sistemu za izmenjavo podatkov in metapodatkov Euro SDMX (ESMS) na povezavi http://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/crim_esms.htm .

(18)  Podatkov o procesu kazenskega pravosodja niso predložile vse države članice. Čeprav se je večina držav članic sklicevala na število posameznikov, so se nekatere države članice sklicevale na primere ali kazniva dejanja in ne na število posameznikov.

(19)  Te ugotovitve se odražajo tudi v poročilu Europola o stanju trgovine z ljudmi v EU „ Europol Situation Report: Trafficking in human beings in the EU “ iz februarja 2016.

(20)  Glej prejšnjo opombo.

(21)  Po podatkih držav članic se žrtve moškega spola izkoriščajo zlasti v kmetijskem in gradbenem sektorju, sektorju hotelskih storitev in storitev priprave in dostave hrane, proizvodnem sektorju ter sektorju dela v gospodinjstvu. Žrtve ženskega spola so izkoriščane zlasti v sektorju dela v gospodinjstvu.

(22)  Kot poroča Europol v poročilu o stanju trgovine z ljudmi v EU „Situation Report – Trafficking in human beings in the EU“ iz februarja 2016.

(23)  Upoštevati je treba, da države članice termine uporabljajo na različne načine, vendar ti pogosto pomenijo podobne pojave, zlasti pri navideznih sklenitvah zakonske zveze in zakonih iz koristoljubja. Za opredelitve pojmov, ki se uporabljajo v skladu s pravom EU o prostem gibanju državljanov EU, glej Priročnik o reševanju problematike domnevnih navideznih sklenitev zakonske zveze med državljani EU in državljani tretjih držav v okviru prava EU o prostem gibanju državljanov EU, SWD(2014) 284, na povezavi http://ec.europa.eu/justice/citizen/files/swd_2014_284_sl.pdf.

(24)  Poročilo Europola o stanju trgovine z ljudmi v EU „Situation Report: Trafficking in human beings in the EU“ iz februarja 2016.

(25)  Informacije o starosti so bile na voljo le za 13 841 od 15 846 zabeleženih žrtev. Njihovo dejansko število je zato lahko večje.

(26)   „Europol, Intelligence Notification, Child trafficking for exploitation in forced criminal activities, 2014“ (Europol, Obvestilo obveščevalne službe, Trgovina z otroki za izkoriščanje pri prisilnih kriminalnih dejavnostih, 2014) .

(27)  UNHCR, http://data.unhcr.org/mediterranean/regional.php , 22. december 2015.

(28)  Glej prejšnjo opombo.

(29)  Za več informacij glej študijo Komisije o skupinah, za katere obstaja veliko tveganje, dostopno na http://ec.europa.eu/anti-trafficking/sites/antitrafficking/files/study_on_children_as_high_risk_groups_of_trafficking_in_human_beings_0.pdf .

(30)  Poročilo Europola o stanju trgovine z ljudmi v EU „Situation Report: Trafficking in human beings in the EU“ iz februarja 2016.

(31)  Glej prejšnjo opombo.

(32)  http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/european-agenda-migration/proposal-implementation-package/docs/managing_the_refugee_crisis_state_of_play_20160210_sl.pdf

(33)  IOM Italija, http://www.italy.iom.int/index.php?option=com_content&task=view&id=341&Itemid=46 .

(34)

     Glej „Guidelines for the identification of victims of trafficking in human beings, Especially for Consular Services and Border Guards“ (Smernice za identifikacijo žrtev trgovine z ljudmi, zlasti za konzularne službe in mejne policiste) , Evropska komisija, 2013.

(35)  To vprašanje je podrobno opisano v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije.

(36)

     Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) je medvladni organ, ki so ga leta 1989 ustanovili pristojni ministri držav članic.

(37)  Vse države članice EU so bile med letoma 2008 in 2011 ovrednotene na področju finančnega kriminala in finančnih preiskav v okviru petega kroga medsebojnega ocenjevanja EU, ki ga je opravil Svet.

(38)

     Svet Evropske unije je v svojih sklepih, v katerih je pozdravil strategijo EU, pozval države članice, naj razvijejo ali posodobijo nacionalne mehanizme za napotitev, kot je bilo dogovorjeno v ciklu politik EU, ki opisujejo postopke za boljše odkrivanje, napotitev in zaščito žrtev ter pomoč žrtvam in vključujejo vse ustrezne javne organe in civilno družbo ( http://ec.europa.eu/anti-trafficking/eu-policy/council-conclusions-new-eu-strategy_en ).

(39)  Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Grčija, Madžarska, Irska, Latvija, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija, Združeno kraljestvo.

(40)  Cilj tega poročila ni proučiti skladnosti držav članic z obveznostmi iz člena 18 Direktive, saj bo proučena v ločenem poročilu, kot to določa člen 23. Informacije v tem poročilu niso popolne in na noben način ne posegajo v ugotovitve Evropske komisije.

(41)   http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:168:0024:0032:SL:PDF .

(42)   Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ.

(43)  Doslej je 26 od 27 držav članic, za katere velja Direktiva, Komisijo obvestilo o njenem popolnem prenosu v nacionalno pravo.