23.3.2016

SL

Uradni list Evropske unije

C 108/18

---

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2016/C 108/08)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„ISTARSKO EKSTRA DJEVIČANSKO MASLINOVO ULJE“

EU št.: HR-PDO-0005-01358 – 30.7.2015

ZOP ( X ) ZGO ( )

1.   Ime

2.   Država članica ali tretja država

Hrvaška

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.5 Olja in masti (maslo, margarina, olje itn.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Ekstra djevičansko maslinovo ulje“ je ekstra deviško oljčno olje, pridobljeno izključno po mehanskih postopkih neposredno iz plodov oljke (Olea europaea, L.).

Ko se proizvod daje na trg, mora imeti naslednje fizikalno-kemijske in organoleptične značilnosti:

—   masni delež prostih maščobnih kislin, izraženih kot oleinska kislina: ≤ 0,4 %,

—   peroksidno število: ≤ 6 mmol O2/kg,

—   K232: ≤ 2,25,

—   K270: ≤ 0,20,

—   Delta-K: ≤ 0,01,

—   vonj: vsaj srednje do intenzivno občuten vonj po svežem plodu oljke, sadju, zelenjavi ali drugih zelenih rastlinah, kot je zeleno listje, zelena trava ipd. (mediana sadežnosti na neprekinjeni linearni lestvici > 3,0),

—   okus: po zdravem in svežem plodu oljke, prisotni sta grenkost in pikantnost, in sicer v naslednjih vrednostih:

—   grenkost: blago, srednje ali intenzivno občutna (mediana na neprekinjeni linearni lestvici ≥ 2,0),

—   pikantnost: blago, srednje ali intenzivno občutna (mediana na neprekinjeni linearni lestvici ≥ 2,0).

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Oljčno olje „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“ se sme proizvajati iz plodov naslednjih sort oljk: istarska belica, buža, karbonaca, črnica, žižolera, rošinjola, puntoža, leccino, frantoio, moraiolo, pendolino in picholine. Te sorte morajo biti posamezno ali v različnih deležih zastopane v oljčnem olju „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“ vsaj v 80-odstotnem deležu.

V oljčnem olju „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“ so lahko zastopane tudi sorte, ki niso navedene, vendar do največ 20 %.

Olje, ki je proizvedeno samo iz ene sorte, mora vsebovati najmanj 80 % zadevne sorte.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje oljčnega olja „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“ od gojenja do predelave oljk se morajo izvajati znotraj geografskega območja iz točke 4.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Pakiranje olja v embalažo mora potekati na geografskem območju iz točke 4, da se ohranijo posebne značilnosti in kakovost olja. Namreč, s pakiranjem olja znotraj območja proizvodnje se najmanj tvega, da bi se kakovost med prevozom in večkratnim pretakanjem poslabšala, do česar bi lahko prišlo zaradi izpostavljenosti olja temperaturnim nihanjem, atmosferskemu kisiku in svetlobi. Poleg tega se z omejevanjem pakiranja olja znotraj območja proizvodnje zagotavlja, da pristojen nadzorni organ izvede preverjanje skladnosti v prisotnosti zainteresiranih proizvajalcev, ki tradicionalno sami pakirajo olje. Potrjevanje skladnosti in pridobitev pravice do uporabe označbe porekla sta za njih zelo pomembna, ker omogočata krepitev zaupanja potrošnikov, pridobitev konkurenčne prednosti ter ne nazadnje povečanje prihodkov.

Pakiranje znotraj območja proizvodnje znatno olajša nadzor sledljivosti oziroma kakovosti, kar bi bilo težko izvedljivo zunaj območja proizvodnje.

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Ime proizvoda „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“ se mora po velikosti, tipu in barvi črk (tipografiji) jasneje razlikovati od katerega koli drugega napisa Napisi proizvajalcev ne smejo biti večji od 70 % velikosti označbe porekla.

Uporaba imen kmetijskih gospodarstev, družinskih kmetij (stancij) ipd. ter navajanje njihovih posebnih lokacij, navajanje zemljepisnih lastnih imen kot tudi sklicevanje na polnjenje na gospodarstvu ali v združenju gospodarstev na območju proizvodnje so dovoljeni samo, če je proizvod pridobljen izključno iz plodov oljke, obranih v oljčnih nasadih na zadevnem gospodarstvu oziroma v oljčnih nasadih na zadevni lokaciji.

Ob označbi porekla „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“ ni dovoljeno navajati drugih izrazov razen tistih, ki so določeni v specifikaciji proizvoda. Dovoljeno je navesti resnične in dokumentirani trditve, katerih namen je poudariti posebne postopke, ki jih uporabljajo posamezni proizvajalci, na primer: „sortno“, „ročno obrano“ in podobno.

Pri označevanju proizvoda je treba navesti tudi leto obiranja.

Ob dajanju na trg mora nositi vsako pakiranje tudi nalepko, ki vsebuje skupni simbol in enotno številko pakiranja, ki potrošniku zagotavlja sledljivost in skladnost s specifikacijo proizvoda.

Vsi uporabniki označbe porekla, ki dajejo na trg proizvod v skladu s specifikacijo proizvoda, imajo pravico do uporabe nalepk pod enakimi pogoji.

Skupni simbol je prikazan spodaj.

Skupni simbol je navpično postavljena elipsa, ki na zunanjem obodu vsebuje napis „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“. Znotraj elipse je prikazan istrski polotok z označenimi mejami območja proizvodnje. Iz spodnjega konca polotoka priteče stilizirana kaplja olja.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Proizvodnja oljčnega olja „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“ se dovoli samo v okviru upravnih meja Istrske županije in dela Primorsko-goranske županije. V Istrski županiji se proizvodnja lahko izvaja na ozemlju naslednjih mest in občin: Buje, Buzet, Labin, Novigrad, Pazin, Poreč, Pulj, Rovinj, Umag, Vodnjan, Bale, Barban, Brtonigla, Cerovlje, Fažana, Funtana, Gračišće, Grožnjan, Kanfanar, Karojba, Kaštelir-Labinci, Kršan, Lanišće, Ližnjan, Lupoglav, Marčana, Medulin, Motovun, Oprtalj, Pićan, Raša, Sveta Nedjelja, Sveti Lovreč, Sveti Petar u Šumi, Svetvinčenat, Tar-Vabriga, Tinjan, Višnjan, Vižinada, Vrsar, Žminj. V Primorsko-goranski županiji se proizvodnja lahko izvaja na ozemlju naslednjih mest in občin: Mošćenička Draga, Lovran, Opatija, Matulji in Kastav.

5.   Povezava z geografskim območjem

Posebnost geografskega območja

Istra je glede na svoje geološke, reliefne in do neke mere podnebne posebnosti razdeljena na tri različna območja: na majhen del hribovitega severnega in severovzhodnega roba polotoka, na osrednji flišni del in na apnenčasto planoto vzdolž morske obale na južnem in zahodnem delu polotoka. Za pridelavo oljk so pomembni južni, zahodni in osrednji del, za katere je značilno sredozemsko podnebje. Ne glede na to, da se istrski polotok nahaja na mejni zemljepisni širini, ki je ugodna za pridelavo oljk, njegova oblika in smer raztezanja povzročita, da uživa milejše podnebje glede na druga območja iste geografske širine. Tako ima južni del Istre značilnosti evro-mediteranskega podnebja z močnim morskim vplivom, zelo sušnim poletjem, s povprečno letno temperaturo okrog 16 °C in skupno letno količino padavin približno 820 mm. Zahodni in severozahodni del ima značilnosti submediteranskega podnebja z manj sušnimi poletjem, povprečno letno temperaturo okrog 14 °C in skupno letno količino padavin okoli 1 000 mm.

Ugodne talne in podnebne razmere za pridelavo oljk na območju Istre so prepoznali že stari Rimljani. Tako oljke in oljčno olje že več kot dva tisoč let pomenijo ne le pomemben gospodarski dejavnik, temveč so tudi zaščitni znak Istre. Na nekaterih amforah so ostali ohranjeni napisi „Olei histrici“ (Istrsko olje) in „Olei flos“ (olje prvega stiskanja), ki pričajo, da se je že v takratni dobi posebej označevala kakovost olja. Istrsko oljčno olje je po trgovskih poteh prispelo do severne Italije, Norika in Panonije.

V drugi polovici 20. stoletja se je istrsko oljkarstvo začelo hitreje razvijati, in sicer so se ob pomoči znanstvenih in strokovnih institucij zasadili novi nasadi, razširil se je izbor sort in uvedle so se nove tehnologije proizvodnje in predelave oljk. Tisočletna tradicija gojenja oljk in pojav novih trendov sta postopoma privedla do vse večje specializacije istrskih gojiteljev oljk in predelovalcev. Zaradi njihove velike radovednosti ter zanimanja za inovacije in tekmovalnosti so hitro izkoristili nove ugodne možnosti za izboljšanje znanja in spretnosti, ki so jih prejeli od prednikov.

Posebnosti proizvoda

Oljčno olje „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“ je cenjeno in prepoznavno po svoji visoki kakovosti in organoleptičnih značilnostih, na katerih nastanek vplivajo številni dejavniki. Za to olje je značilen srednje do intenzivno izražen in značilen vonj po svežem plodu oljk, ki se najpogosteje meša z bolj ali manj izraženimi sadnimi notami, oziroma aromami zelenjave ali zelenega rastlinja (zeleni listi, zelena trava ipd.). Okus oljčnega olja „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“ je skladen in spominja na zdrav in svež plod oljke s pretežno srednje izraženo grenkostjo in pikantnostjo.

Oljčno olje „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“ je bogato s hlapnimi snovmi C6 in C5, ki vplivata na njegovo zeleno aromo ter grenak in pikanten okus. Grenkost in pikantnost oljčnega olja „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“ nista vezani le na znatno vsebnost hlapnih snovi, temveč tudi velik delež fenolnih snovi, ki poleg tega, da pozitivno vplivajo na organoleptične značilnosti olja, vplivajo tudi na prehranske lastnosti olja in njegovo stabilnost, s čimer ga naredita odpornega proti oksidaciji.

Z večletnimi raziskavami istrskih ekstra deviških oljčnih olj je bila znanstveno dokazana tudi njihova hranilna vrednost in bilo je ugotovljeno, da poleg tega, da so bogata s fenolnimi snovmi, vsebujejo tudi visok delež oleinske kisline. Povprečni delež oleinske kisline v oljčnem olju „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“ je visok, običajno presega 74 %, medtem ko je povprečni delež linolenske kisline manj kot 10 %. Te posebna kemijska sestava oljčnega olja „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“, tj. visok delež oleinske in linolenske kisline (> 7) v kombinaciji z veliko fenolnimi snovmi, prispeva k njegovi oksidacijski stabilnosti.

Pomembna značilnost oljčnega olja „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“ je tudi zelo nizka vrednost deleža prostih maščobnih kislin kot tudi nizka vrednost peroksidnega števila.

Vzročna povezava med geografskim območjem in proizvodom

Istrski polotok leži na sami severni meji gojenja oljk, zato bi bilo mogoče pomisliti, da so pogoji za gojenje oljk neugodni. To območje je bilo že v rimski dobi prepoznano kot idealno za gojenje oljk in proizvodnjo visokokakovostnega olja. O veliki prednosti istrskega polotoka za gojenje oljk posredno priča veliko število sort, ki se tu pridelujejo. Ker ne glede na sortno sestavo oljčno olje „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“ izpolnjuje senzorične in kemijske parametre iz točke 3.2, se sklene, da imajo talne in podnebne značilnosti istrskega polotoka velik vpliv na kakovost in značilnosti proizvedenih oljk, oziroma na kemijske in organoleptične značilnosti olja.

Rezultat posebnih podnebnih razmer v Istri je predvsem visok delež enkrat nenasičene oleinske kisline v skupni sestavi vseh maščobnih kislin v oljčnem olju „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“, ker se oljka na hladnejše razmere gojenja odzove tako, da veča sintezo oleinske kisline (Pannelli in sodelavci, 1993 iz O. Koprivnjak, I. Vrhovnik, T. Hladnik; Ž. Prgomet, B. Hlevnjak, V. Majetić Germek. Obilježja prehrambene vrijednosti djevičanskih maslinovih ulja sorti Buža, Istarska bjelica, Leccino i Rosulja, Hrvatski časopis za prehrambenu tehnologiju, biotehnologiju i nutricionizam 7, (2012), str. 174).

Bogata kemijska sestava hlapnih snovi v oljčnem olju „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“, ki vpliva na zelene arome, nekatere od njih pa tudi na grenak in pikanten okus, je odvisna ne le od sortnega izbora in podnebnih razmer, temveč tudi od proizvodnih postopkov, ki jih uporabljajo oljkarji: z obiranjem oljk v zgodnjih fazah zrelosti in dobrimi proizvodnimi praksami pri skladiščenju in predelavi ploda ter skladiščenju olja. Na kakovost proizvoda torej pomembno vplivajo tudi lokalni oljkarji in predelovalci, ki so skozi več rodov pridobili in izpopolnjevali znanja in veščine gojitve oljk ter proizvodnje in skladiščenja olja.

Proizvodni postopek zgodnjega obiranja, ki poteka v času, ko so plodovi še zeleni ali deloma zeleni ter čvrste konsistence, odločilno vpliva na značilnosti olja in je postal običajni tehnični ukrep istrskih oljkarjev. Namreč, z zgodnjim obiranjem se dejansko izogne temu, da so oljke izpostavljene negativnim temperaturam, ki bi lahko povzročile zmrznjenje plodov, prepreči pa se tudi napad druge ali tretje generacije oljčne muhe, ki lahko povzročita znatno zmanjšanje kakovosti olja. Poleg tega ima zgodnejše obiranje neposreden pozitiven vpliv na kemijske kazalnike kakovosti ter posebne značilnosti okusa in vonja istrskih olj, oziroma vpliva na nizek delež prostih maščobnih kislin, nizko vrednost peroksidnega števila in števil K ter visoke intenzivnosti pozitivnih organoleptičnih značilnosti okusa in vonja (K. Brkić Bubola, O. Koprivnjak, B. Sladonja, D. Škevin, I. Belobrajić, Chemical and sensorial changes of Croatian monovarietal olive oils during ripening. European Journal of Lipid Science and Technology. 114 (2012), str. 1400).

Rezultat medsebojnega vplivanja vseh navedenih lokalnih naravnih in človeških dejavnikov so prepoznavne lastnosti proizvoda z označbo porekla „Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje“, oziroma je njihov rezultat skladen okus in uravnotežena nota sadežnosti, grenkosti in sadne arome ploda oljke.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

http://www.mps.hr/UserDocsImages/HRANA/ISTARSKO%20ED%20MASLINOVO%20ULJE/2015-12-23-IEDMU%20-%20IzmIjenjena%20Specifikacija%20proizvoda.pdf

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

---