Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Spreminjajoči se svet dela in dolga življenjska doba/staranje prebivalstva – Pogoji za aktivno udeležbo starejših delavcev v novem svetu dela

(raziskovalno mnenje na zaprosilo finskega predsedstva)

(2020/C 14/08)

Poročevalec: Irinel Eduard FLORIA

Soporočevalec: Vladimír BÁLEŠ

Zaprosilo	finsko predsedstvo Sveta, 7.2.2019
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije, raziskovalno mnenje
Sklep predsedstva	19.2.2019
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	10.9.2019
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	25.9.2019
Plenarno zasedanje št.	546
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	131/0/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja dejstvo, da finsko predsedstvo poudarja ekonomijo dobrega počutja prebivalstva, vključno s starejšimi, ter meni, da je to pozitiven korak k večjemu ravnotežju med demografskimi trendi, trgom dela in družbo.

1.2

Države članice se zavedajo problema staranja prebivalstva in so v zadnjih letih sprejele določene ukrepe, vendar se zdi, da se ti izvajajo ločeno od drugih, pa tudi njihov vpliv ni bil ocenjen. Poleg tega postaja to vprašanje še bolj zapleteno zaradi vpliva tehnološkega napredka in spreminjajoče se narave dela.

1.3

Socialni partnerji v sodelovanju z vlado so ključni za spodbujanje izvajanja ukrepov na različnih ravneh. Civilna družba in evropski socialni partnerji bi morali imeti pomembno vlogo pri spodbujanju daljše aktivne delovne dobe.

1.4

Ovire bi lažje premagovali s političnimi ukrepi in financiranjem na ravni EU, vendar je treba pri tem upoštevati razlike med državami v demografiji, gospodarstvu, zaposlovanju in delovnih pogojih. Države članice bi morale za financiranje ukrepov uporabljati evropska sredstva, medtem ko bi si morali odgovornost za podpiranje daljše delovne dobe deliti vlade, podjetja in posamezniki.

1.5

Komisija z različnimi pobudami in programi (1) podpira ukrepe držav članic za učinkovito obravnavo izziva staranja prebivalstva.

1.6

Za razvoj nacionalnih politik za aktivno staranje so potrebne celovite strategije, saj je mogoče demografske izzive in izzive pri zaposlovanju obravnavati le celostno. Predlagajo se naslednja posebna priporočila za obravnavo izzivov aktivnega staranja:

1.6.1

krepitev socialnega dialoga in vključevanje vseh deležnikov v razvoj celostnih strategij in nacionalnih politik za aktivno staranje;

1.6.2

povečanje zaposljivosti ter znanj in spretnosti z vseživljenjskim učenjem;

1.6.3

spodbujanje dinamičnih poklicnih poti in dela;

1.6.4

spodbujanje podjetništva starejših;

1.6.5

boj proti vsem vrstam diskriminacije, zlasti diskriminacije na podlagi starosti in spola;

1.6.6

izvajanje pobud za prenos/izmenjavo znanja;

1.6.7

vzpostavitev prožne ureditve dela in boljših delovnih pogojev;

1.6.8

spodbujanje medgeneracijske solidarnosti in spreminjanje odnosa do staranja.

1.7

Izvajanje vseh ukrepov bi bilo treba stalno spremljati in primerno oceniti njihov vpliv na udeležbo starejših delavcev na trgu dela. Jasna slika vpliva takih ukrepov bi dodatno spodbudila države članice k širjenju in izmenjavi dobrih praks na področju aktivnega staranja.

2.   Ozadje

2.1

Najpomembnejši prispevek EU na področju zaposlovanja starejših delavcev je direktiva o enakem obravnavanju (2), ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi starosti na večini področij zaposlovanja. Direktiva pa ni uspešno odpravila prikrite diskriminacije na podlagi starosti na trgu dela, ki mnoge starejše odvrača od tega, da bi sploh iskali delo.

2.2

Na evropski ravni je strategija Evropa 2020 močno osredotočena na ustvarjanje delovnih mest in določa cilj, da se do leta 2020 doseže polna zaposlenost. Omenjena strategija, ki se že izteka, pa ni bila dovolj osredotočena na starejše delavce kot posebno kategorijo. Evropski steber socialnih pravic je spremenil pristop k aktivnemu staranju, saj navaja številne vidike, ki so pomembni za zaposlovanje starejših delavcev. Ne vsebuje pa mehanizma za izvajanje.

2.3

Komisija je v okviru naslednjega dolgoročnega proračuna EU predlagala program za digitalno Evropo, ki je osredotočen na krepitev strateških digitalnih zmogljivosti EU in omogočanje obsežne uvedbe digitalnih tehnologij. Z njim bi oblikovali in podprli digitalno preobrazbo evropske družbe in gospodarstva ter evropskim državljanom zagotavljali potrebna znanja in spretnosti za spopadanje z izzivi digitalne preobrazbe.

2.4

Struktura prebivalstva EU se spreminja in bo v naslednjih desetletjih postala vse bolj „siva“. Skupno število prebivalstva EU se bo s 511 milijonov leta 2016 povečalo na 520 milijonov leta 2070, število delovno sposobnega prebivalstva (15–64 let) (3) pa se bo zaradi sprememb v rodnosti, pričakovane življenjske dobe in dinamike migracijskih tokov znatno zmanjšalo, in sicer s 333 milijonov leta 2016 na 292 milijonov leta 2070 (4). Po napovedih se bo skupna ponudba delovne sile v starostni skupini 20–64 let po letu 2070 močno zmanjšala, in sicer v EU za 9,6 %. Povečanja deleža starejših v populaciji ne bi smeli nepremišljeno enačiti s prav takim povečanjem obremenitve sistemov socialne varnosti, kar na primer vodi do zaključka, da obstoječi pokojninski sistemi v prihodnje ne bodo učinkoviti.

2.5

Ključni dejavnik pri financiranju sistemov socialne varnosti ni koeficient demografske odvisnosti, ampak koeficient ekonomske odvisnosti. Poleg tega ima odločilen pomen tudi rast makroekonomske produktivnosti dela, saj omogoča povečanje „pogače“, ki si jo delijo ne le zaposleni med seboj, ampak tudi z nezaposlenimi (5).

2.6

Demografski izziv je lahko tudi priložnost za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Zaradi staranja prebivalstva se bodo pojavili novi trgi za blago in storitve, kar bi morala podjetja upoštevati v svojih strategijah za inovacije, da bi ponudila inovativne storitve in izdelke (srebrno gospodarstvo).

2.7

Za EU kot celoto se pričakuje, da se bo do leta 2070 pričakovana življenjska doba ob rojstvu podaljšala za 7,8 leta za moške in za 6,6 leta za ženske (6). Vendar pozitiven razvoj v smislu daljšega in bolj zdravega življenja ljudi ni usklajen s trajanjem njihovih poklicnih poti. Pomanjkanje delovnih mest ter ustreznih aktivnih politik in ukrepov trga dela, zdravstvene težave, pomanjkanje ustreznih znanj in spretnosti ter nezadovoljivo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja so pomembni razlogi za prezgodnji odhod s trga dela, k odločitvi za to pa pripomore tudi izpostavljenost diskriminaciji na podlagi starosti ali negativnim stereotipom.

2.8

Pri delovnih mestih in pogojih za starejše delavce bi bilo treba upoštevati vidik spola. V zadnjem desetletju se je trend delne upokojitve razširil med moškimi, še vedno pa je pogostejši pri ženskah (7).

2.9

Zaradi velike obremenitve aktivnih posameznikov bi lahko prišlo do stigmatizacije starejših, saj bi se jih lahko dojemalo kot breme. Stigmatizacija pa ni omejena le na družbene skupine, saj tudi nekateri delodajalci morda menijo, da starejši delavci in upokojenci nimajo dovolj energije, jih je težko usposabljati in so nezaposljivi.

2.10

Treba je odpravljati diskriminacijo in negativne stereotipe v zvezi s starejšimi delavci. Ti niso nujno manj produktivni kot mlajši, vendar imajo drugačne sposobnosti in kompetence, njihove glavne prednosti pa so strokovno znanje in izkušnje.

3.   Splošne ugotovitve o uporabi tehnologije med starejšimi

3.1

Četrta industrijska revolucija ter hiter razvoj novih tehnologij in njihovo vključevanje v družbo in industrijo imajo neprimerljiv vpliv na svet dela. Najrazličnejše fizične in kognitivne naloge v vse večji meri opravljajo stroji in algoritmi, v nekaterih primerih pa so celo popolnoma avtomatizirane. Obenem zaradi vključevanja novih tehnologij v poslovne modele v različnih panogah nastajajo številna delovna mesta, naloge mnogih drugih pa se spreminjajo. Te spremembe kažejo, da bodo globalni in regionalni trgi dela v prihodnjih letih neizbežno doživeli veliko preobrazbo.

3.2

Tehnološki napredek znatno vpliva na gospodarstvo na splošno in izvaja precejšen pritisk na trg dela, saj bodo delodajalci lahko nekaj sedanjih delavcev nadomestili s tehnologijo (kadar bo to mogoče), nekaj delavcev pa bodo prekvalificirali za nova delovna mesta ter iskali visoko kvalificirane delavce, ki bodo uvajali, uporabljali in prilagajali tehnologije. V takšnih razmerah bodo starejši delavci še ranljivejši.

3.3

Sprejemanje tehnologij starejšim omogoča, da najdejo svoje mesto v spletnem svetu in izkoristijo vse, kar ponuja. V EU 87 % ljudi, starih 75 let ali več, nikoli ni bilo na spletu (8). Starejši državljani niso nujno seznanjeni z izrazi in pojmi, povezanimi z digitalnimi mediji. Pogosto imajo fizične težave, kot so okvare vida in sluha, tehnologijo pa slabo razumejo in jim ni blizu. E-izključenost je lahko ena glavnih ovir za povečanje stopnje zaposlenosti starejših in treba bi bilo izvajati posebne pobude za razvoj znanj in spretnosti starejših na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (9).

4.   Ukrepi držav članic za spodbujanje aktivnega staranja

4.1

Nekaj evropskih držav je oblikovalo strategije, ki vsebujejo ukrepe politike za spodbujanje daljših delovnih dob (10). Ker se te nacionalne pobude običajno oblikujejo po posvetovanju s socialnimi partnerji ter zagotavljajo večletne okvire za predvidevanje in obvladovanje staranja prebivalstva, bi bile lahko ključne za razvoj in izvajanje celostnega pristopa k aktivnemu staranju.

4.2

Raziskave Eurofounda (11) kažejo, da imajo številne države nacionalne strategije za aktivno staranje, ki so prispevale k večji ozaveščenosti o demografskih izzivih. Iz pregleda nacionalnih poročil je razvidno, da države z aktivnimi politikami trga dela spodbujajo pridobivanje znanj in spretnosti ter zaposlovanje starejših delavcev, čeprav informacije o kakovosti in trajnosti teh delovnih mest niso na voljo ali jih je le malo. Doslej je bila večina pobud namenjena popravnim ukrepom, kot so subvencije za plače v primeru zaposlovanja starejših delavcev, dvig povprečne upokojitvene starosti in omejitev zgodnjega upokojevanja. Pri teh ukrepih je treba skrbno preučiti in analizirati gospodarski in socialni učinek, saj morda ne zadostujejo za to, da bi lahko starejši delavci uspešno podaljšali svojo poklicno pot.

4.3

Ti ukrepi in programi na splošno veljajo za uspešne, vendar v večini primerov njihova učinkovitost ni bila formalno ocenjena. V zvezi s tem Odbor poudarja pomembnost analize in ocene učinka ukrepov na udeležbo starejših delavcev na trgu dela.

5.   Posebna priporočila za obravnavo izzivov aktivnega staranja

5.1

V nadaljevanju je opredeljenih več ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče podpreti program aktivnega staranja v Evropski uniji.

5.2

Okrepitev socialnega dialoga in vključenosti vseh deležnikov v razvoj celostnih strategij in nacionalnih politik za aktivno staranje: vlade, delodajalci, nevladne organizacije, sindikati in delavci morajo skupaj prevzeti odgovornost in si prizadevati za daljšo aktivno delovno dobo. Deležniki na vseh ravneh morajo imeti ključno vlogo pri oblikovanju ukrepov za prilagoditev delovnega okolja, da bi lahko starejši dlje časa ostali aktivni na trgu dela, pa tudi pri pogajanjih o teh ukrepih ter njihovem izvajanju in ocenjevanju. Vseeno starejši zaradi tega ne bi smeli čutiti večjega pritiska, ljudi, ki niso več zmožni delati, pa se ne bi smelo spraviti v stisko.

5.3

Izboljšanje zaposljivosti ter razvoj znanj in spretnosti z vseživljenjskim učenjem sta ključni orodji politike za zadržanje starejših delavcev na trgu dela, saj se udeležba delavcev na usposabljanjih zmanjšuje z njihovo starostjo, pri čemer starejši delavci, ki ostanejo brez zaposlitve, težje najdejo novo službo. Izkazalo se je, da je z vseživljenjskim učenjem in izobraževanjem odraslih mogoče okrepiti gospodarsko udeležbo, hkrati pa izboljšati kakovost življenja in zdravja ter povečati prilagodljivost. Vseživljenjsko učenje in aktivno staranje ne bi smela biti namenjena le današnji starejši delovni sili, temveč bi bilo treba ciljno usmerjene pobude nasloviti tudi na mlade, študente in celo otroke, da bi povečali njihovo ozaveščenost o prihodnosti delovnega okolja in pomen vseživljenjskega učenja.

5.3.1

Izboljšanje zaposljivosti ter razvoj znanj in spretnosti s pomočjo vseživljenjska učenja bi bilo mogoče doseči, tako da:

5.3.1.1

se zagotovijo javne finance in dodelijo potrebni viri za proaktivno politiko trga dela, vključno s svetovanjem in podporo za iskalce zaposlitve, s katero bi starejše brezposelne delavce ponovno vključili na trg dela ter zmanjšali nevarnost dolgotrajne brezposelnosti;

5.3.1.2

se okrepi vloga javnih zavodov za zaposlovanje, da se iskalcem zaposlitve zagotovijo celovite svetovalne in podporne storitve, pa tudi prilagojena podpora pri posredovanju delovnih mest (npr. zaposlovanje z državnimi subvencijami, prehodna podpora in vodenje, neprofitni socialni projekti) ter po potrebi preventivni ukrepi in ukrepi zaposlitvene rehabilitacije v podporo dolgoročnega ponovnega vključevanja;

5.3.1.3

se podpirajo ukrepi, ki jih določijo podjetja s kolektivnimi pogodbami ali v skladu z zakonom za zagotavljanje večje udeležbe starejših v vseživljenjskem usposabljanju (npr. spodbude za povečanje stopnje udeležbe v internem usposabljanju, zlasti nizko usposobljenih delavcev, zagotovitev potrebnih sredstev za izboljšanje znanj in spretnosti starejših od 45 let ter izboljšanje zakonodajnega okvira za dopuste zaradi usposabljanja);

5.3.1.4

se okrepi vloga nevladnih organizacij pri podpiranju programov za izobraževanje odraslih in se jim omogoči partnerstvo z vlado za izvajanje obsežnih izobraževalnih pobud za starejše;

5.3.1.5

se izboljša dostop starejših do digitalne tehnologije, tudi s prilagajanjem opreme in programske opreme njihovim posebnim potrebam (npr. večjezična programska oprema), ter zagotovi dostop do interneta kot pravica do univerzalne storitve, ki mora biti cenovno dostopna;

5.3.1.6

se z Evropskim socialnim skladom omogoči več priložnosti za usposabljanje s poudarkom na pridobivanju prečnih znanj in spretnosti, sposobnosti učenja ter znanj in spretnosti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij za starejše od 45 let;

5.3.1.7

se nova, formalno ali priložnostno pridobljena znanja in spretnosti priznajo s certifikati in kvalifikacijami;

5.3.1.8

se izvajajo kampanje za ozaveščanje mladih, študentov in otrok o pomenu vseživljenjskega učenja v luči prihodnosti dela in aktivnega staranja;

5.3.1.9

se razvijejo zmogljivosti držav članic EU za zbiranje, analizo in razlago statističnih podatkov o trendih na trgu dela, stopnji zaposlenosti starejših delavcev, vrzelih v znanjih in spretnostih ter drugih spremembah v družbi.

5.4

Osredotočiti bi se bilo treba tudi na spodbujanje dinamičnih poklicnih poti in dela. Zaradi vseživljenjskega učenja in daljše pričakovane življenjske dobe se bodo ljudje v življenju odločali za več kot le eno poklicno pot. Pričakuje se, da bodo ljudje vse življenje delali, pri čemer bodo večkrat vzeli študijski dopust ali premor za učenje, prekvalificiranje ali potovanje.

5.4.1

Glede na to bi morale glavne pobude za spodbujanje dinamičnih poklicnih poti in dela vključevati:

5.4.1.1

predvidevanje nastajajočih delovnih mest in poklicnih poti, na katere bi lahko delavci prešli;

5.4.1.2

izboljšanje poklicnega svetovanja, ki ga ponujajo javni zavodi za zaposlovanje, za usmerjanje delavcev v težavnem procesu stalnega izpopolnjevanja in prekvalificiranja;

5.4.1.3

davčne spodbude za podjetja za naložbe v programe vseživljenjskega usposabljanja in razvoja za zaposlene, pa tudi za privabljanje in zaposlovanje starejših zaposlenih;

5.4.1.4

zaposlitvene in karierne sejme, forume za starejše od 50 let in središča za zaposlovanje, namenjena starejšim;

5.4.1.5

oblikovanje delovnih skupin starejših delavcev za pripravo strategij, s katerimi bi lahko privabili in obdržali izkušene starejše ljudi na trgu dela.

5.5

Spodbujanje podjetništva med starejšimi je učinkovit način za podaljšanje delovne dobe, zmanjšanje brezposelnosti starejših in izboljšanje njihove socialne vključenosti. Številni starejši morda želijo ostati gospodarsko aktivni in se bodo namesto za organizirano zaposlitveno razmerje odločili za samozaposlitev. S spodbujanjem podjetništva starejših se stalno ukvarja tudi Evropska komisija, ki je na tem področju pripravila več pobud (12).

5.5.1

Tako podjetništvo bi bilo mogoče spodbujati s politikami s poudarkom na naslednjih vidikih:

5.5.1.1

zagotavljanju usposabljanja, mentorstva in svetovanja za razvoj podjetniških znanj in spretnosti, spodbujanju starejših, ki želijo ustanoviti podjetje, ter podpiranju tistih, ki so na tem področju že dejavni;

5.5.1.2

podpiranju ustanavljanja poslovnih mrež, tako da se zagotovi fizičen in virtualni prostor, kjer se lahko starejši podjetniki, institucije in mladi podjetniki srečujejo ter preverjajo možnosti za sodelovanje in podpiranje medgeneracijskih izmenjav;

5.5.1.3

zagotavljanju dostopa do shem financiranja in posojil z nižjimi obrestnimi merami za ustanovitev podjetja;

5.5.1.4

vzpostavitvi evropskih programov podpore za spodbujanje podjetništva starejših;

5.5.1.5

izvajanju kampanj za ozaveščanje o koristih podjetništva starejših za družbo in gospodarstvo na splošno, pa tudi za starejše same.

5.6

Delodajalci na starejše vse pogosteje gledajo kot na zveste, izkušene in zanesljive ljudi, močno navezane na svoje delo, vendar se še vedno pojavljajo predsodki, da starejših delavcev pridobivanje znanj in spretnosti ne zanima ter da niso odprti za spremembe. Predpostavka, da so starejši delavci manj uspešni od mladih, se je izkazala za neresnično. Če so starejši manj produktivni, je to običajno zato, ker nimajo možnosti usposabljanja. Starejši delavci morebitne šibkejše fizične ali kognitivne sposobnosti nadomeščajo z izkušnjami, ki so jih pridobili z leti. Raziskave so prav tako pokazale, da je verjetnost diskriminacije na podlagi starosti v primeru žensk malo večja kot pri moških.

5.6.1

Rešitve za boj proti diskriminaciji na podlagi starosti ali spola bi morale zajemati naslednje vidike:

5.6.1.1

sprejetje strožje zakonodaje za boj proti vsem vrstam diskriminacije;

5.6.1.2

raziskave o tem, ali je majhna stopnja zaposlenosti starejših posledica diskriminacije na trgu dela;

5.6.1.3

načrtovanje pobud in kampanj za izpopolnjevanje znanj in spretnosti žensk, da se jim omogoči vrnitev na delo po odsotnosti;

5.6.1.4

spodbujanje zaposlovanja na podlagi potrebnih znanj in spretnosti ter izbora delavcev na podlagi dosežkov;

5.6.1.5

sprejemanje odločitev o odpuščanju na podlagi objektivnih, z delovnim mestom povezanih meril, da se obdržijo potrebna znanja in spretnosti ter zagotovi pravična uporaba pokojninskih shem.

5.7

Še eno področje, na katerega se je treba osredotočiti, je izvajanje pobud za izmenjavo in prenos znanja. Zaradi demografskih sprememb pomeni izziv tudi prepoznavanje učinkovitih načinov za prenos znanja in izkušenj med generacijami. Prenos znanja z mlajše na starejšo generacijo ima ključno vlogo pri spodbujanju medgeneracijskega razumevanja in prekvalifikacije starejših delavcev. Prav tako pa lahko starejši delavci na mlajšo generacijo prenesejo svoje znanje, kar starejšim in upokojenim delavcem pomaga pri ohranjanju občutka pomembnosti in koristnosti, s čimer se preprečuje njihova socialna izključenost.

5.7.1

Pobude za izmenjavo/prenos znanja bi morale zajemati naslednje vidike:

5.7.1.1

spodbujanje stalnega in povratnega mentorstva med starejšimi in mlajšimi delavci s poudarkom na računalniških in digitalnih znanjih in spretnostih, prečnih znanjih in spretnostih ter znanjih in spretnostih na področju odnosov s strankami, kakor je ustrezno;

5.7.1.2

vzpostavitev programov usposabljanja s starejšimi delavci v vlogi inštruktorjev, kot so usposabljanje na delovnem mestu, učenje v razredu, simulatorji in e-učenje, podprtih s prakso pridobivanja znanj in spretnosti mlajših delavcev ter povratnimi informacijami;

5.7.1.3

vzpostavitev mrež znanja in izkustvenih skupnosti;

5.7.1.4

uporabo sistemov za upravljanje znanja za dokumentiranje in ohranjanje znanja starejših delavcev;

5.7.1.5

izvajanje ukrepov za ozaveščanje o pomembnosti izkušenj starejših delavcev ter spodbujanja prenosa znanja in spretnosti, pridobljenih v njihovem poklicnem življenju, na mlajše delavce, vključno z različnimi možnostmi za starostno uravnoteženost v delovnih skupinah;

5.7.1.6

sodelovanje z izobraževalnimi institucijami ali javnimi zavodi za zaposlovanje, da se olajša prehod na trg dela ali znotraj njega.

5.8

Starejše delavce je mogoče k nadaljevanju aktivnosti na trgu dela spodbuditi tudi s prožnimi ureditvami dela in boljšimi delovnimi pogoji za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Prožne ureditve dela je kljub vsemu treba uvajati previdno, da se preprečijo zlorabe.

5.8.1

Ta vprašanja bi bilo treba reševati s socialnim dialogom in kolektivnimi pogajanji na ravni, ki je najbližja določenemu vprašanju. Zagotoviti bi bilo treba pravico do vrnitve k prvotni razporeditvi delovnega časa ter pri tovrstnih ureditvah upoštevati potrebe delodajalcev in delavcev (13).

5.8.2

Za povečanje stopnje udeležbe starejših je treba omogočiti, da ljudje delajo dlje, vendar stopnje zaposlenosti starejših ni mogoče povečati samo z ohranjanjem njihovega zdravja in fizične zmožnosti za delo ter s povečanjem privlačnosti njihovega dela pri delodajalcih. Delovna mesta, ki so na voljo starejšim, morajo dejansko postati privlačnejša, zato ima kakovost delovnih mest ključno vlogo pri tem, ali bodo starejši delavci ostali na trgu dela oziroma se vrnili nanj.

5.8.3

Prožne ureditve dela in boljše delovne pogoje bi bilo mogoče doseči:

5.8.3.1

s spodbujanjem razvoja modelov delovnega časa, dogovorjenih s socialnimi partnerji na sektorski ravni in na ravni podjetja, ki so ugodni za zdravje skozi celotno delovno aktivno življenjsko obdobje (npr. izredni dopusti in dopusti zaradi usposabljanja) ter omogočajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

5.8.3.2

z uvedbo prožnih ureditev za starejše delavce, kot so prožni delovni čas, krajši delovni teden, delo na daljavo, delo s krajšim delovnim časom in program postopnega opuščanja dela;

5.8.3.3

z oblikovanjem evropskega programa podpore pri uporabi prožnih ureditev za starejše delavce;

5.8.3.4

z zagotavljanjem, da imajo delodajalci, ki so uvedli prožne ureditve dela za starejše delavce na določenih delovnih mestih, besedo pri oblikovanju politik;

5.8.3.5

s prilagoditvijo sedanjih sistemov zdravstvenega varstva in oskrbe za soočanje s prihodnjimi zahtevami. Nacionalne politike in pobude socialnih partnerjev so osredotočene na spodbujanje koncepta delovne sposobnosti;

5.8.3.6

s prilagoditvijo delovnih mest, pogojev in okolij delavcem različnih starosti (zlasti v primeru nevarnih delovnih mest), pri čemer je treba upoštevati, da so zaradi zahtevne narave dela morda potrebne omejitve, ter zagotavljati, da se te omejitve ustrezno spremljajo in upravljajo;

5.8.3.7

z uvedbo učinkovitih preventivnih strategij in ocene tveganja ob upoštevanju obstoječih zakonodajnih obveznosti.

5.9

Spodbujanje medgeneracijske solidarnosti in spreminjanje odnosa do staranja je mogoče doseči na naslednje načine:

5.9.1

z razvijanjem in izvajanjem nacionalnih kampanj obveščanja in ozaveščanja o demografskih spremembah in praksah za preprečevanje diskriminacije, da se spremeni odnos do starejših delavcev in poudari pomembnost daljše delovne dobe. Te kampanje bi morali podpirati vsi deležniki, vključno s podjetji, državnimi uradi, nevladnimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki;

5.9.2

s spodbujanjem koncepta srebrnega gospodarstva ter priložnosti in koristi, povezanih z njim.

---

(1)  2012 European Year for Active Ageing and Solidarity between Generations (evaluation report) (Evropsko leto 2012 za aktivno staranje in medgeneracijsko solidarnost (ocenjevalno poročilo)), Evropska komisija, 2014.

(2)  Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).

(3)  https://data.oecd.org/pop/working-age-population.htm

(4)  Poročilo o staranju prebivalstva za leto 2018 z gospodarskimi in proračunskimi projekcijami za države članice EU (2016–2070), Evropska komisija, 2018.

(5)  Future of work: a lifecycle approach (Prihodnost dela: pristop na podlagi življenjskega cikla), Evropska komisija, 2018.

(6)  Poročilo o staranju prebivalstva za leto 2018 z gospodarskimi in proračunskimi projekcijami za države članice EU (2016–2070), Evropska komisija, 2018.

(7)  A gender perspective on older workers’ employment and working conditions (Vidik spola pri zaposlovanju starejših delavcev in delovnih pogojih zanje), Patricia Vendramin in Gerard Valenduc, 2014.

(8)  Statistični podatki o digitalnem gospodarstvu in družbi – gospodinjstva in posamezniki, Eurostat, 2018.

(9)  UL C 228, 22.9.2009, str. 24.

(10)  https://www.oecd.org/els/emp/ageingandemploymentpolicies.htm

(11)  Role of governments and social partners in keeping older workers in the labour market (Vloga vlade in socialnih partnerjev pri zadrževanju starejših delavcev na trgu dela), Eurofound, 2013.

(12)  https://ec.europa.eu/growth/smes/promoting-entrepreneurship/we-work-for/seniors_sl

(13)  UL C 129, 11.4.2018, str. 44.