Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52019AE1506

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu – Učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v okviru energetske in podnebne politike EU (COM(2019) 177 final)

EESC 2019/01506

UL C 14, 15.1.2020, p. 105–111 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

15.1.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 14/105

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu – Učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v okviru energetske in podnebne politike EU

(COM(2019) 177 final)

(2020/C 14/15)

Poročevalka: Baiba MILTOVIČA

Soporočevalec: Dumitru FORNEA

Zaprosilo

Evropska komisija, 3. 6. 2019

Pravna podlaga

člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

11. 9. 2019

Datum sprejetja na plenarnem zasedanju

26. 9. 2019

Št. plenarnega zasedanja

546

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

136/39/11

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Sklepi

1.1.1

 Sporočilo dopolnjuje četrto poročilo o stanju energetske unije. Osredotoča se na zakonodajni okvir za bolj demokratično odločanje v energetski in podnebni politiki EU ter vsebuje predlog, naj se odločitve o davčnih zadevah na področju energije sprejemajo s kvalificirano večino (s spremljajočim rednim zakonodajnim postopkom) in ne več soglasno.

1.1.2

 EESO pozdravlja predlog za uporabo premostitvenih klavzul za odločanje s kvalificirano večino v Svetu in vzpostavitev sistema soodločanja z Evropskim parlamentom. V tej novi ureditvi bi imel EESO lahko pomembno vlogo pri podpiranju trialoga in bi moral biti vanjo vključen.

EESO podpira sporočilo, vendar meni, da bi bilo treba za učinkovito upravljanje podnebne in energetske strategije ter večjo usklajenost zakonodaje EU na področju obdavčitve energije upoštevati pomisleke evropskih podjetij, delavcev in drugih deležnikov, vključno s potrošniki. Za uspeh tega procesa so pomembni vključenost in angažma civilne družbe, podpora držav članic ter soglasje in zavezanost socialnih partnerjev.

1.1.3

 EESO poziva EU, naj pri uporabi glasovanja s kvalificirano večino ostane zavezana spoštovanju načela subsidiarnosti in se na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, osredotoča na tiste dele, na katerih skupnih ciljev ni mogoče učinkoviteje doseči na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.

1.1.4

 EESO se zaveda morebitne sporne narave nekaterih obravnavanih vrst obdavčitve energije. Zato Komisiji močno priporoča, naj razjasni, da tukaj velja podoben pristop, kot je predstavljen v sporočilu COM(2019) 8 Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU, v skladu s katerim se najprej opredelijo in preverijo najmanj sporna področja obdavčitve.

1.1.5

 EESO obžaluje, da v sporočilu COM(2019) 177 niso podrobneje obravnavane možne vrste posebnih davčnih odločitev, o katerih bi se lahko razpravljalo v okviru glasovanja s kvalificirano večino, in poziva Komisijo, naj to popravi.

1.1.6

 Potreben je previden pristop, ki bo ustrezal lokalnim razmeram, prav tako pa je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovili pravičen prehod, pri katerem delavci in skupnosti ne bodo zapostavljeni. V takšnih primerih bi EU pri novih ukrepih za obdavčitev energije morda morala zagotoviti nadomestna sredstva za odpravo povzročene socialne in gospodarske škode.

1.2   Priporočila

1.2.1

 Sporočilo o davčnih postopkih na področju energije bi moralo biti:

—

predmet poglobljene analize ciljev, osnove obdavčitve energije in z njo povezane infrastrukture ter temeljite ocene učinka na socialnem in gospodarskem področju, v kateri bi se preučile posledice ukrepov iz sporočila,

—

vključeno v širši in jasen načrt, ki bi bil skladen z razvojem na drugih področjih energetske unije in bi obsegal ciljne, dosledne ukrepe – vključno s spodbudami in nadomestili – za podpiranje prehoda na bolj trajnostno proizvodnjo energije in energetsko strategijo.

1.2.2

 Komisija lahko sprejme ukrepe na podlagi svojih sedanjih pooblastil (z uporabo posebne ali splošne premostitvene klavzule), ne da bi se države članice morale za to odpovedati svoji suverenosti, in sicer lahko:

—

razvija bolj specifične instrumente v skladu s členom 194(1) PDEU za povečanje zmogljivosti čezmejnih povezovalnih daljnovodov v EU, kar je prednostna naloga Unije,

—

preoblikuje sedanji mehanizem spodbud za razvoj zmogljivosti proizvodnje/povezovanja; spodbuja nacionalne razlike in jih izkorišča, namesto da jih le pasivno prenaša; učinkoviteje umesti energetsko unijo v industrijsko bazo EU; krepi uporabo prostega pretoka in državnih pomoči,

—

zagotavlja večjo preglednost nacionalne obdavčitve energije in v skladu s členom 194(2) PDEU nevtralizira učinke nacionalnih odločitev, ki lahko vplivajo na splošne interese Unije, ob hkratnem upoštevanju dejstva, da ima tudi javna intervencija lahko pozitivne učinke,

—

preoblikuje trge energije EU za boljše reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj ter vprašanj s področja mednarodne trgovine, ki jih prehod prinaša za potrošnike, delavce in podjetja; sodelovanje s tretjimi državami mora temeljiti na enotni politiki za trgovanje z energijo, da se države članice zaščiti pred neravnovesji na gospodarskem trgu in prepreči povečanje energetske odvisnosti EU od tretjih držav.

1.2.3

 Industrijski politiki EU bi bilo treba dati novo spodbudo, in sicer z izkoriščanjem naložb v čisto energijo, ki so bile izvedene v zadnjih nekaj letih. S podporo podjetjem EU na tem področju bi prispevali k nadaljnjemu povečevanju bruto domačega proizvoda, ustvarjanju delovnih mest in prihodkov ter s tem k učinkovitejšemu obvladovanju pričakovanih zvišanj stroškov energije.

1.2.4

 Komisija bi morala izboljšati ukrepe za oblikovanje trga, na primer z dodatno podporo za zadruge odjemalcev energije ali morebitnim vračanjem lokalnih distribucijskih omrežij v pristojnost občin. Poleg tega bi morala pregledati organizacijo svojega dela, na primer premisliti o strukturi in številu agencij EU, ki so vključene v oblikovanje energetske politike.

EESO bi lahko pri tem pomagal ugotoviti, ali so evropski potrošniki, skupnosti, podjetja in delavci že ustrezno opremljeni za prevzem odgovornosti za energetski prehod, da se tako okrepijo cilji energetske unije. To bi lahko storil na primer s pripravo mnenja na lastno pobudo o preoblikovanju trga energije.

1.2.5

 Stroški energije imajo neposreden in takojšen vpliv na vsa podjetja, delavce, potrošnike in na življenje ljudi, zato je treba skrbno preveriti posledice neuravnotežene pobude za obdavčitev energije. V zvezi s tem EESO pozdravlja napoved nove predsednice Komisije o uvedbi davka na meji na ogljik, da se zagotovi konkurenčnost evropskih podjetij na svetovnem trgu in prepreči selitev virov CO2. Potrebni so ukrepi za podporo prehoda na bolj trajnostno proizvodnjo energije in za pomoč mnogim skupinam prebivalstva pri soočanju z energetskim prehodom. V primeru izgube delovnih mest je treba prizadetim delavcem ponuditi nove perspektive, med drugim poklicne prekvalifikacije in druge rešitve, o katerih se je treba pogajati.

2.   Uvod

2.1

 V sporočilu se obravnavata obdavčitev energije in preoblikovanje Pogodbe Euratom – vprašanji, ki sta tesno povezani s suverenostjo. To je sporna tema in zahteve za prenos suverenosti na tako občutljivem področju, kot je obdavčitev, v tem času zahtevajo preudaren pristop. Kot je Komisija poudarila v svojem dokumentu – v besedilu pod naslovom Reforma davka na energijo mora odražati vidike socialne pravičnosti (točka 2.3) – bi vsakršna obdavčitev bolj „onesnažujoče“ energije lahko neposredno prizadela šibkejše dele družbe. Mnogi Evropejci bi takšen ukrep lahko občutili kot dodatno breme, zato EESO pozdravlja, da Komisija priznava občutljivost te teme, in opozarja na številna mnenja, v katerih je Komisiji podal predloge, kako se spoprijeti s tem problemom

Glede na nujnost učinkovitejšega upravljanja podnebne in energetske strategije ter večje skladnosti zakonodaje EU je treba veliko intenzivnejše kot doslej razpravljati o načinu sprejemanja odločitev o obdavčitvi energije, in sicer na vseh ravneh družbe, pri tem pa upoštevati pomisleke podjetij, delavcev in drugih deležnikov v EU, tudi potrošnikov. Ustrezno orodje za to je učinkovit dialog o energiji z organizirano civilno družbo na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

2.2

 Upoštevati je treba tudi, da bo energetska politika EU, ki je bila zadnjih 20 let tesno povezana z okoljsko politiko EU, do leta 2020 prešla v novo fazo s širšimi cilji, ki jih je treba obravnavati z vidika ciljev trajnostnega razvoja. Energija je tudi temelj industrijske politike in naložbe EU v čisto energetsko gospodarstvo, izvedene v zadnjih nekaj letih, zdaj lahko obrodijo sadove in podjetjem EU pomagajo k vodilnemu položaju v različnih inovativnih sektorjih po svetu.

3.   Sporočilo Komisije

3.1

 Komisija je s tem sporočilom pozvala, naj se odločitve o davčnih zadevah na področju energije sprejemajo s kvalificirano večino (po spremljajočem rednem zakonodajnem postopku) in ne več soglasno.

3.2

 Cilj sporočila je tudi doseči večjo demokratično odgovornost v okviru Pogodbe Euratom, ki Evropskemu parlamentu ne zagotavlja enakih pooblastil kot Lizbonska pogodba.

3.3

 V sporočilu je opisan ustrezen veljavni okvir: poleg običajnega odločanja s kvalificirano večino (člen 194(1) in prvi pododstavek člena 194(2) PDEU) in izrecne pravice držav članic, da določijo nekatere energetske politike (drugi pododstavek člena 194(2) PDEU), se na področju energije za sprejetje določb, ki so predvsem davčnega značaja, zahteva soglasje Sveta (člen 194(3) PDEU), podobno kot za okoljske ukrepe, povezane z davki (člen 192(2) PDEU).

3.4

 Komisija meni, da je prehod na odločanje s kvalificirano večino ključnega pomena za dokončanje prehoda na čisto energijo ter doseganje energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030, pa tudi glede na pomemben in vse večji vpliv, ki ga imajo davki in dajatve na cene energije. V zvezi s tem Komisija trdi, da je zahteva po soglasnem sprejemanju odločitev doslej onemogočala pregled okvirne direktive o obdavčitvi energije iz leta 2003 (1), ki večinoma temelji na zastarelih predpostavkah in ne na ciljih glede čiste energije:

—

davki temeljijo na prostornini/teži porabljenih energentov in ne na njihovi energijski vrednosti,

—

nespremenjene najnižje stopnje dajejo neučinkovite signale in ustvarjajo nepošteno konkurenco.

Poleg tega Komisija meni, da sektorske oprostitve/znižanja davkov (v letalskem in pomorskem sektorju, sektorju cestnega prevoza ter kmetijskem/ribiškem sektorju in za energetsko intenzivne panoge) slabijo spodbude za večjo energijsko učinkovitost.

3.5

 Po mnenju Komisije je sporočilo namenjeno utiranju poti za pregled direktive iz leta 2003, ki je namenjen:

—

zagotavljanju večje podpore za prehod na čisto energijo v obliki okoljsko skladnih davčnih stopenj in nadomestitve subvencij za fosilna goriva z davkom na ogljikov dioksid,

—

zagotavljanju trajnostne in socialno pravične rasti s prehodom na davek na potrošnjo in okoljski davek, naklonjena rasti, ter uskladitvijo stopenj obdavčitve v državah članicah, ki bo pozitivno vplivala na maloprodajne cene, ter

—

uveljavljanju vidikov socialne pravičnosti z oblikovanjem ustreznih spremljajočih ukrepov v okviru socialne politike in sistemov socialnega varstva, ki bodo ublažili učinke preusmerjanja davkov za doseganje čiste energije in zagotovili, da bodo družbeno sprejemljivi (ukrepi, kot so podpora za ranljive potrošnike, dajanje prednosti prehodu gospodarskih sektorjev in/ali regij, znižanje obdavčitve dela).

3.6

 Za dosego cilja, tj. odločanja s kvalificirano večino, Komisija predstavlja dve možnosti, ki ne zahtevata spremembe PDEU in ne vplivata na sedanjo delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami, in sicer uporabo bodisi posebne premostitvene klavzule iz naslova, ki zadeva okolje (člen 192(2) PDEU), ki bi omogočila uresničitev postopkovnega cilja za ukrepe obdavčitve energije, ki so pretežno okoljske narave, bodisi splošne premostitvene klavzule v skladu s členom 48(7) PDEU za davčne ukrepe, ki so splošneje zasnovani za energetske cilje. V obeh primerih bi moral Svet sprejeti odločitev o prehodu s soglasnega sprejemanja odločitev na sprejemanje odločitev s kvalificirano večino.

3.7

 Nazadnje je cilj sporočila tudi spodbuditi razvoj demokratične odgovornosti v okviru Pogodbe Euratom, ki zajema občutljive zadeve splošnega interesa, zlasti s predlagano vključitvijo Evropskega parlamenta (ki ima trenutno samo posvetovalno vlogo, vendar ne pri sklenitvi mednarodnih pogodb) in nacionalnih parlamentov.

3.8

 Vsebina Pogodbe Euratom bi ostala nespremenjena, le razširile bi se pravice civilne družbe do obveščenosti, zagotovila bi se čezmejno posvetovanje med državami članicami, kadar obstaja možnost čezmejnih učinkov, in večja vključenost skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG) v takih primerih ter povečala zmogljivost odzivanja na jedrske nesreče. Zato jo bo treba pregledati po rednem postopku za spremembo Pogodb v skladu s členom 48 PEU.

4.   Splošne ugotovitve

4.1

 EESO pozdravlja sporočilo Evropske komisije, s katerim se uvaja glasovanje s kvalificirano večino na področju obdavčitve energije, da bi se spopadli z izzivi podnebnih sprememb. Podpira tudi močnejšo vlogo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov v postopku odločanja v okviru Euratoma (v tem postopku sedaj ne sodelujejo) ter predlog Komisije za večjo vključenost civilne družbe v oblikovanje politik o jedrski energiji, čeprav Komisija v sporočilu navaja, da je za to potreben dolgoročen pristop. EESO poziva k vzpostavitvi tesnejše povezave med prihodnjimi poročili o stanju energetske unije ter srednjeročno (do leta 2030) in dolgoročno strategijo, predlagano za obdobje do leta 2050.

4.2

 EESO se zaveda, da je treba sprejeti takojšnje ukrepe (saj precej več kot četrtina emisij CO2 nastane zaradi proizvodnje in porabe energije), vendar poziva EU, naj pri glasovanju s kvalificirano večino ostane zavezana načelu subsidiarnosti in naj se na področjih, na katerih nima izključne pristojnosti, osredotoči na tista, na katerih ni mogoče učinkoviteje doseči skupnih ciljev na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Enako velja za načelo sorazmernosti, v skladu s katerim ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne smejo presegati ciljev Pogodb (2).

4.3

 EESO z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v sporočilu COM(2019) 177 ni omenjen postopni pristop iz sporočila COM(2019) 8 Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU, v katerem se Komisija za nekatera področja skupne davčne politike EU zavzema za postopen prehod na glasovanje s kvalificirano večino v štirih fazah po rednem zakonodajnem postopku (3). EESO se zaveda morebitne sporne narave nekaterih obravnavanih vrst obdavčitve energije. Zato Komisiji močno priporoča, naj razjasni, da tukaj velja podoben pristop, v skladu s katerim se najprej opredelijo in preverijo najmanj sporna področja obdavčitve.

4.4

 EESO obžaluje, da v sporočilu COM(2019) 177 niso podrobneje obravnavane vrste morebitnih posebnih davčnih odločitev, o katerih bi se lahko razpravljalo v okviru glasovanja s kvalificirano večino, in poziva Komisijo, naj to popravi. Po mnenju EESO bi bilo zaskrbljujoče, če bi bile na ravni EU sprejete odločitve o obdavčitvi energije, ki bi imele negativne distribucijske učinke, kot je povečanje energijske revščine, na primer z odpravo subvencij za račune za energijo za najrevnejše potrošnike. Obstajajo občutljiva vprašanja, ki različno vplivajo na države članice glede na njihovo odvisnost od fosilnih goriv in razpoložljivost alternativ. Potreben je previden pristop, ki bo ustrezal lokalnim razmeram, prav tako pa bo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovili pravičen prehod, pri katerem delavci in skupnosti ne bodo zapostavljeni. V takšnih primerih bi EU pri novih ukrepih za obdavčitev energije morda morala zagotoviti sredstva za nadomestitev povzročene socialne in gospodarske škode.

4.5

 Cene energije, ki rastejo hitreje kot proračuni gospodinjstev, dohodkovna neenakost v Evropi in stroški, nastali zaradi energetskega prehoda (decentralizacija in digitalizacija trgov električne energije in plina), določajo stopnjo energijske revščine v družbi (4). Evropski indeks energijske revščine (EEPI) ocenjuje in razvršča napredek držav članic pri odpravljanju energijske revščine v gospodinjstvih in prometu (5). Sporočilo bi moralo upoštevati ugotovitve evropske opazovalnice za spremljanje energijske revščine ter biti povezano z evropskim akcijskim načrtom, namenjenim izkoreninjanju energijske revščine z odpravljanjem njenih temeljnih vzrokov (6). Kot je navedeno v prejšnjih mnenjih EESO (7), „učinkovitost in neraba energije ne pomenita vira energije“, zato zgolj s tem ni mogoče rešiti problemov, povezanih s podnebnimi spremembami, zanesljivostjo oskrbe in energijsko revščino.

4.6

 Zaradi ločevanja veleprodajnega in maloprodajnega trga potrošniki niso deležni koristi, ki izhajajo iz prizadevanj EU na področju energije (8): zaradi številnih dejavnikov (kot so zamuda pri ločevanju distribucije, breme subvencij in visoka neuspešnost novih ponudnikov na maloprodajnem trgu) se zgodovinsko nizke cene na veleprodajnih trgih po liberalizaciji ne prenašajo na maloprodajne trge.

Ravni uporabnine za energijo so v EU že zdaj zelo visoke (9). Glede na to, da približno 40 % končne cene električne energije, ki jo plačujejo evropski potrošniki, predstavljajo davki in dajatve, mora Komisija izvesti oceno morebitnih učinkov cen energije, tudi ob upoštevanju učinkov davčnega usklajevanja na najrevnejša gospodinjstva.

4.7

 S tesnejšim usklajevanjem s širšo industrijsko politiko, ne da bi pri tem prekinili povezavo z okoljsko politiko, bi dosegli gospodarski razvoj, ki bi lahko prispeval:

—

na eni strani k boljšemu obvladovanju morebitnih družbenih napetosti (višji dohodki delavcev bi izravnali rastoče stroške energije) (10) in

—

na drugi strani k boljšemu upravljanju sedanje evropske energetske raznolikosti: različne nacionalne energetske politike, ki so se izvajale doslej, lahko postanejo prednost, če se bodo dobro upravljale na evropski ravni z izkoriščanjem različnih in dopolnilnih alternativ v okviru politik energetske unije.

4.8

 V skladu s členom 192(2) PDEU o posebni premostitveni klavzuli in/ali členom 48(7) PDEU o splošni premostitveni klavzuli mora razvoj resnične energetske unije spremljati prenos suverenosti.

4.9

 Kljub napredku, ki je bil na področju energije dosežen v zadnjih letih, deloma zaradi politik EU (kot je povečanje zmogljivosti proizvodnje energije iz obnovljivih virov) in deloma zaradi mednarodnih dejavnikov (kot so prožnejši pogoji oskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom, indeksacija na podlagi premoga in nižje cene), nekatere težave (vključno z najpomembnejšimi, ki so navedene v točki 4.11) še vedno ovirajo nadaljnji razvoj resničnega enotnega trga energije in onemogočajo, da bi potrošniki prejeli pravičen delež doseženih koristi.

4.10

 Med največjimi ovirami sta omejen razvoj zmogljivosti čezmejnega povezovanja, zlasti v sektorju električne energije, zaradi nacionalnih odločitev in zamud pri ukrepanju Evropske unije za doseganje cilja glede 10-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti do leta 2010 in 15-odstotne do leta 2030 (cilja, ki sta že sama po sebi zelo omejena, nezadostna in nezavezujoča) (11).

4.11

 Med glavnimi prednostnimi nalogami bi moralo biti družbeno soglasje, saj najnovejši podatki kažejo, da gospodinjstva na severu in zahodu EU za energijo porabijo 4–8 % svojega proračuna, družine v osrednjem in vzhodnem delu EU pa zanjo porabijo 10–15 % svojega proračuna (12). Velike posledice ima tudi energijska revščina, ki je navedena kot nova socialna prednostna naloga, proti kateri se je treba boriti na nacionalni in evropski ravni, kljub temu pa je še vedno prisotna.

5.   Posebne ugotovitve

5.1

 Energetika je tog sistem, v katerem je za popolno izvedbo sprememb v infrastrukturi in predpisih potrebno desetletje, medtem ko konkurenca ne počiva (kot se je jasno izkazalo s kitajskimi sončnimi paneli in rastjo industrije električnih vozil). Potreben je povsem nov, širši model energetske politike, ki bi na primer vključeval ustvarjanje dodane vrednosti za podjetja EU na podlagi raziskav na področju stalnosti oskrbe z energijo v povezavi z energijo iz obnovljivih virov ali podpiranje podjetij na področjih, kot so e-avtomobili, električni akumulatorji zadnje generacije, vodikove ali vetrne turbine, če obstaja konkurenčna prednost.

5.2

 Ob tem mora Komisija pripraviti in izvajati energetsko politiko v obliki načrta, saj energetska politika niso le davki, v vsakem primeru pa vključuje davke na dejavnosti, povezane z energijo, in na energente. Pretekle izkušnje na drugih področjih kažejo, da lahko prenos suverenosti brez vzpostavitve resnične, popolne unije privede do velikih nesoglasij (kot v primeru ekonomske in monetarne unije).

5.3

 Stroški energije imajo neposreden in takojšen vpliv na vsa podjetja in življenje ljudi, zato je treba natančno preučiti posledice neuravnotežene pobude za obdavčitev energije. V zvezi s tem in na podlagi nujne ocene učinka na socialnem in gospodarskem področju EESO pozdravlja napoved nove predsednice Komisije o uvedbi davka na meji na ogljik, da se zagotovi konkurenčnost evropskih podjetij na svetovnem trgu in prepreči selitev virov CO2. V primeru izgube delovnih mest je treba prizadetim delavcem ponuditi nove perspektive, med drugim poklicne prekvalifikacije in druge rešitve, o katerih se je treba pogajati.

5.4

 Med preučevanjem morebitnega izkrivljanja notranjega trga zaradi različnih stopenj obdavčitve energije iz fosilnih goriv bi Komisija morala upoštevati, da imajo prostotrgovinski sporazumi lahko podoben vpliv zaradi dampinških učinkov različnih pravnih okvirov tretjih držav na področju energije in konkurence. Prizadeti so lahko sektorji dejavnosti EU, kot so zračni, vodni in cestni promet, kmetijstvo in ribištvo ter energetsko intenzivne panoge, za katere se bodo uporabljali predlagani ukrepi obdavčitve. Zato bi morala EU v okviru dvostranskih ali večstranskih trgovinskih pogajanj sistematično zahtevati, da njene zahteve socialne in okoljske zakonodaje enako veljajo tudi za uvožene proizvode (13).

V Bruslju, 26. septembra 2019

Predsednik

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1)  UL L 283, 31.10.2003, str. 51.

(2)  SOC/626: Premostitvena klavzula (glej stran 87 tega Uradnega lista).

(3)  UL C 353, 18.10.2019, str. 90.

(4)  UL C 198, 10.7.2013, str. 1.

(5)  Evropski indeks energijske revščine (EEPI): https://www.openexp.eu/sites/default/files/publication/files/european_energy_poverty_index-eepi_en.pdf.

(6)  UL C 341, 21.11.2013, str. 21.

(7)  UL C 345, 13.10.2017, str. 120.

(8)  UL C 383, 17.11.2015, str. 84.

(9)  COM(2019) 1 final.

(10)  Evropski parlament je v preteklih resolucijah opozoril, da bi lahko strategija za razogljičenje povzročila tudi „veliko povečanje energijske revščine“ (14. marec 2013, resolucija o energetskem načrtu za leto 2050), in zato pozval Komisijo, naj vzpostavi povezavo med socialno in energetsko politiko (14. april 2016, resolucija o uresničevanju cilja o zmanjšanju revščine glede na vse večje gospodinjske stroške).

(11)  Po navedbah strokovne skupine Komisije se ta stopnja postopoma znižuje in nekatere države članice leta 2020 ne bodo dosegle cilja glede 10-odstotne povezanosti; Towards a sustainable and integrated Europe, Report of the Commission Expert Group on electricity interconnection targets (Za trajnostno in povezano Evropo. Poročilo strokovne skupine Komisije o ciljih glede čezmejne elektroenergetske povezanosti), november 2017, stran 25. Glej tudi UL C 383, 17.11.2015, str. 84.

(12)  COM(2019) 1 final.

(13)  UL C 283, 10.8.2018, str. 83.

PRILOGA

Naslednji amandmaji, ki so bili med razpravo zavrnjeni, so prejeli vsaj četrtino glasov:

Točka 4.5

Besedilo se črta:

V skladu s členom 192(2) PDEU o posebni premostitveni klavzuli in/ali členom 48(7) PDEU o splošni premostitveni klavzuli mora razvoj resnične energetske unije spremljati prenos suverenosti.

Za

:

73

Proti

:

91

Vzdržani

:

11

Točka 1.1.2

Spremeni se tako:

EESO pozdravlja razpravo o uporabi predlog za uporabo premostitvenih klavzul za odločanje s kvalificirano večino v Svetu in vzpostavitev sistema soodločanja z Evropskim parlamentom. V tej novi ureditvi bi imel EESO lahko pomembno vlogo pri podpiranju trialoga in bi moral biti vanjo vključen.

EESO podpira številna stališča iz sporočila sporočilo, vendar meni, da bi bilo treba za učinkovito upravljanje podnebne in energetske strategije ter večjo usklajenost zakonodaje EU na področju obdavčitve energije upoštevati pomisleke evropskih podjetij, delavcev in drugih deležnikov, vključno s potrošniki. Za uspeh tega procesa so pomembni vključenost in angažma civilne družbe, podpora držav članic ter soglasje in zavezanost socialnih partnerjev.

Za

:

65

Proti

:

105

Vzdržani

:

9
Top