Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Mednarodna trgovina in turizem – svetovna agenda za trajnostni razvoj

(mnenje na lastno pobudo)

(2020/C 14/05)

Poročevalec: Alfred GAJDOSIK

Sklep plenarne skupščine	24.1.2019
Pravna podlaga	člen 32(2) poslovnika mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za zunanje odnose
Datum sprejetja mnenja strokovne komisije	5.9.2019
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	26.9.2019
Št. plenarnega zasedanja	546
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	134/0/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) izrecno opozarja na večplastne povezave med turizmom in mednarodno trgovino na splošno. Ker je stopnja rasti turizma višja od stopnje rasti gospodarstva na splošno, lahko turizem brez dvoma štejemo za pomembno gonilo zaposlovanja in gospodarske rasti. Tako sta turizem in mednarodna trgovina odločilna dejavnika pri doseganju ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030 (1). Zato Odbor pristojne akterje v zadevnih gospodarskih sektorjih spodbuja, da se z izjavami o zavezi, na primer z ustvarjanjem dostojnih in trajnih delovnih mest v okviru cilja trajnostnega razvoja 8, izrecno zavežejo k sodelovanju pri uresničitvi ciljev trajnostnega razvoja.

1.2

EESO opozarja na pomen finančnega načrtovanja za izvajanje političnih prednostnih nalog in poudarja pomen proračuna kot verjetno najučinkovitejšega sredstva za doseganje političnih ciljev. Zato poziva, naj se pomen turizma ne nazadnje upošteva tudi tako, da se z revizijo nedavnega predloga večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 uvede ločena proračunska postavka za turizem.

1.3

EESO obžaluje, da turizem v uredbah o evropskih strukturnih in investicijskih skladih do zdaj ni bil vključen kot ločen cilj, ampak je bil upoštevan le kot sredstvo ali sektor. Pozdraviti je sicer treba, da uredbe predvidevajo možnosti za naložbe v pametni turizem, vendar po mnenju EESO pri tem ni upoštevan celoten makroekonomski, socialni in kulturni pomen turizma v smislu njegovega zunanjega vpliva. EESO zato poziva, naj se turizem vključi v okvir evropskih strukturnih in investicijskih skladov kot tematski cilj.

1.4

Sorazmerno majhne ovire pri vstopu na trg v turističnem sektorju ne bi smele imeti negativnih gospodarskih in socialnih posledic za zaposlene v turizmu.

1.5

EESO spodbuja prizadevanja za usklajevanje oziroma priznavanje izobrazbe, poklicnih standardov in poklicnih kvalifikacij v turizmu, povečanje prizadevanj za evropski potni list poklicnih kvalifikacij in spodbujanje vseživljenjskega učenja v turizmu.

1.6

Nesporno je, da mednarodni turizem poleg svojega gospodarskega pomena veliko prispeva tudi k razumevanju med narodi in odpravi predsodkov. S tem Unijo močno podpira pri njenem zunanjem delovanju, zato bi bilo treba posebne oblike turizma, kot sta kulturni in socialni turizem, podpreti s posebnimi ukrepi. Poleg tega Odbor opozarja, da je med drugim nujno treba spodbujati zdravstveni, športni, kmetijski in ekološki turizem.

1.7

Izjemno pomembno in nujno je, da se v tem sektorju zagotovijo dostojna in trajna delovna mesta, in sicer s kolektivnimi pogodbami in v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 8. EESO poziva k odpravi vseh oblik nezakonite in prekarne zaposlitve v sektorju turizma.

1.8

Trajnost turizma je močno odvisna tudi od izbire okolju čim bolj prijaznih oblik prevoza; posebno pozornost je zato treba nameniti preudarni in odgovorni uporabi prevoznih sredstev.

2.   Uvod

2.1

Odbor želi s tem mnenjem opozoriti na tesno povezavo med turizmom in mednarodno trgovino ter njun skupen pomen za doseganje ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

2.2

Mednarodna trgovina ima dolgo tradicijo, njen socialni in politični pomen pa se je skozi zgodovino bistveno povečal. Medtem ko so mednarodno trgovino tradicionalno urejali dvostranski sporazumi, so od druge svetovne vojne to področje vse bolj zaznamovali večstranski sporazumi. Od ustanovitve Svetovne trgovinske organizacije mednarodno trgovino ureja trgovinska struktura, znotraj katere Evropska komisija od leta 2011 z novo generacijo trgovinskih sporazumov, ki naj bi okrepili gospodarske in trgovinske odnose z določenimi trgovinskimi partnericami, podpira zunanje gospodarstvo Skupnosti.

2.3

Nasprotje med prosto trgovino in protekcionizmom tudi ponazarja, da je mednarodna trgovina lahko tudi element političnega vplivanja.

2.4

Turizem je tretji največji sektor v mednarodni trgovinski bilanci; njegov prispevek k svetovnemu BDP je 10,4 % (EU: 10,3 %), po vsem svetu pa zagotavlja 313 milijonov delovnih mest. Na svetovni ravni je vsako enajsto delovno mesto povezano s turizmom. Za tretjino držav v razvoju je turizem glavni izvozni dejavnik, ki pomembno vpliva na njihov gospodarski položaj.

2.5

Zato turizem odločilno prispeva k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, vendar je pri tem treba upoštevati, da svetovni turizem ustvari 8 % emisij toplogrednih plinov.

2.6

Turizem po vsem svetu prispeva h gospodarskemu in socialnemu povezovanju na podeželskih območjih in v najbolj oddaljenih regijah. Ob tem je treba vseeno upoštevati in čim bolj preprečiti neželene stranske učinke turizma, kot so izguba kmetijskih površin, ogrožanje varstva narave, onesnaževanje zraka itd.

2.7

Leta 2017 je bilo v okviru mednarodnega turizma zabeleženih 1,32 milijarde prihodov (+ 7 %) na svetovni ravni in 671 milijonov prihodov v Evropi, kar pomeni tržni delež Evrope v višini 51 % (+ 8 %). Vendar študija Svetovne turistične organizacije (UNWTO) o dolgoročnih perspektivah kaže, da bo rast turizma v Evropi do leta 2030 manj intenzivna, saj bo po ocenah takrat 744 milijonov turistov (+ 1,8 %), tržni delež turizma pa bo znašal 41,1 %.

2.8

Z Lizbonsko pogodbo (1. decembra 2009) je bila oblikovana lastna pravna podlaga Unije za turizem (2). V skladu s tem je Komisija leta 2010 objavila sporočilo Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (3). Vendar niti v sedanjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 niti v najnovejšem predlogu za obdobje 2021–2027 za turizem ni predvidena ločena proračunska postavka.

2.9

Če pa upoštevamo, da je bila rast zaposlovanja in s tem gospodarska rast turizma v Uniji v zadnjih letih ves čas izrazitejša kot v drugih sektorjih, so ustrezni proračunski ukrepi na ravni Skupnosti – poleg nadaljnje poglobitve turistične politike do tretjih držav – glede na razpoložljive podatke ne le upravičeni, temveč tudi nujno potrebni.

2.10

Odbor izrecno pozdravlja sklepe Sveta z dne 27. maja 2019 (4), v katerih ta glede na izzive turističnega sektorja (digitalizacija, trajnost ter znanja in spretnosti, značilna za ta sektor) navaja konkretne predloge v zvezi z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in poziva k sprejetju primernih ukrepov za podporo turizma, da bi EU v tem sektorju ohranila vodilni položaj na svetu.

2.11

Turizem ima velik potencial za ustvarjanje delovnih mest. Za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, zlasti ciljev 5 in 10, je pomembno tudi dejstvo, da je na svetovni ravni v turističnem sektorju v povprečju zaposlenih več žensk in mladih kot v drugih sektorjih.

2.12

Plače v turizmu in gostinstvu so v večini držav nižje od mediane plače, zato je treba za vse zaposlitvene kategorije v sektorju sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje primernega plačila. To je še toliko bolj pomembno, ker so delovni pogoji v turističnem sektorju pogosto izredno težki, dogovori socialnih partnerjev o minimalni plači in maksimalnem delovnem času ter določbe o varnosti in zdravju pri delu pa se v praksi pogosto ne upoštevajo. Zato je treba v tem sektorju v smislu cilja trajnostnega razvoja 8 nujno ustvariti dostojna in trajna delovna mesta. Poleg tega je po mnenju Odbora nujno, da se okrepijo okvirni pogoji, sklenejo jasne kolektivne pogodbe in podpre digitalizacija sektorja.

3.   Turizem in gospodarstvo

3.1

Pomen turizma kot glavnega gonila gospodarske rasti tako močno presega področje turističnega gospodarstva ter zadeva mednarodno trgovino in distribucijo, pa tudi vse javne in zasebne sektorje, na primer v kmetijstvu in prometu.

3.2

Poleg tega je za številne regije, kot so majhni otoki in odročna gorska območja, turizem ena redkih in v mnogih primerih edina gospodarska dejavnost v sedanji mednarodni delitvi dela.

3.3

Mnogim regijam je tudi pomagal ponovno oživiti zapuščena območja.

4.   Turizem in trajnost

4.1

Konkurenčnost turizma je tesno povezana z njegovo trajnostjo, saj sta privlačnost in kakovost turističnih destinacij močno odvisni od njihovega naravnega in kulturnega okolja ter vključenosti v lokalno infrastrukturo.

4.2

Trajnost turizma temelji na različnih dejavnikih, kot so: — odgovorno ravnanje z naravnimi viri (zlasti vodo), — uporaba čistih virov energije, — upoštevanje vpliva turističnih dejavnosti na okolje (npr. odstranjevanje odpadkov, večja obremenitev tal in vode), — ohranjanje biotske raznovrstnosti, — varstvo kulturne dediščine, — ohranjanje kakovosti in trajnosti delovnih mest, ustvarjenih s turizmom, — upoštevanje posledic za lokalno prebivalstvo, — razvoj človeških virov, — promet.

4.3

Trajnostni turizem je bil opredeljen kot ključni sektor desetletnega okvira programov o trajnostni potrošnji in proizvodnji. Zato bi lahko kot sektor prihodnosti postal standard za celotno industrijo, poleg tega pa vključeval nacionalna gospodarstva po vsem svetu (5). Odbor meni, da bi pristojni za trgovino in turizem morali ta potencial izkoristiti in poskrbeti za učinkovit prispevek k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti ciljev 3, 6, 7, 12, 14 in 15, in si v smislu cilja 17 prizadevati za ustrezna partnerstva.

4.4

Turizem zaradi svojega gospodarskega pomena – 17-odstotni delež zaposlovanja (od tega 44 % zaposlenih žensk) v svetovnem merilu – močno vpliva na številna področja politike trajnosti.

4.5

Turizem ima kot medsektorska gospodarska dejavnost poleg ekonomske tudi ekološko, socialno in kulturno razsežnost, zato je ključni dejavnik pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Prihodki iz tega sektorja imajo lahko zato ključno vlogo pri podpori trajnostnega upravljanja turističnih območij.

4.6

Eden od pristopov, ki ga bo treba izvajati, vključuje ne le analizo negativnih učinkov turizma, temveč tudi preučevanje njegovih pozitivnih vplivov na različne dejavnike (okolje, socialne razmere itd.). Ta oblika „turizma z učinkom“(impact tourism), ki je bila razvita v Sloveniji in temelji na 10+1 kazalnikih učinka, upošteva tudi pozitiven vpliv turizma na vseh pomembnih življenjskih področjih (6).

4.7

Nove tehnologije so tudi v gospodarstvu privedle do strukturnih sprememb, ki jih občutijo zlasti majhni akterji. V okviru turizma to poleg ponudbe storitev zadeva tudi trženje in trende rezervacij.

4.8

Poseben problem za celotni turistični sektor predstavlja porast rezervacij prek različnih zasebnih platform po vsem svetu. Nesporno je, da ta nova oblika trženja zagotavlja koristi za neprofesionalne ponudnike in turistično slabo razvita ali nerazvita območja. Z makroekonomskega vidika pa ni sprejemljivo, da imajo zasebni ponudniki konkurenčno prednost, ker morda ne plačujejo nobenih dajatev ali plačujejo le minimalne dajatve ter ker jih ne zavezujejo običajna stroga določila v zvezi s higieno in varnostjo v turizmu. Zato bi na primer morale obveznosti prijave in merila za ocenjevanje, ki veljajo za komercialne ponudnike prenočišč, veljati tudi za te ponudnike.

5.   Turizem in okolje

5.1

Trajnostno uspešna turistična politika in učinkovito varstvo okolja si v osnovi ne nasprotujeta, temveč ju je treba razumeti in uporabljati kot vzajemno dopolnilna in podporna ukrepa.

5.2

Eden od problemov, povezanih z rastjo mednarodnega turizma, je nedvomno uporaba prevoznih sredstev (ladij, letal, avtobusov in avtomobilov) ter njihov vpliv na okolje.

5.3

Velike organizatorje potovanj je treba opozoriti na njihovo vlogo v odgovorni politiki trajnosti in jih spodbujati k izpolnjevanju te vloge; zaposliti bi morali osebje, ki bo odgovorno za okoljska vprašanja ter bo pri svetovanju in načrtovanju upoštevalo cilje trajnostnega razvoja.

5.4

„Čezmerni turizem“(overtourism) je v nekaterih regijah že problem, ki ogroža kakovost življenja lokalnega prebivalstva in tudi okolje. Pojem „čezmernega turizma“še nima enotne opredelitve, zato ni konkreten in v zvezi z njim ni mogoče jasno ukrepati. Vendar to ni nov problem. Že med letoma 1980 in 1990 so bili v okviru izraza „učinek Majorke“obravnavani koncepti, kako bi lahko plažo uporabljalo čim več turistov brez prevelikih stranskih učinkov. Mednarodne turistične organizacije želijo predvsem predstaviti primere najboljše prakse, da bi zadevnim regijam zagotovile referenčne točke in smernice.

5.5

EESO predlaga tudi, naj se glavne mednarodne turistične zveze dogovorijo tudi o kodeksu ravnanja pri trženju turističnih destinacij, ki bo upošteval okolje in trajnost, pa tudi preprečeval „čezmerni turizem“, saj ima ta poleg drugih posledic tudi učinke na okolje in trajnost.

6.   Turizem in etika

6.1

Turizem je povezan z nacionalnim ter transnacionalnim in mednarodnim potniškim prometom in storitvami ter ima poleg gospodarskega pomena tudi vpliv na socialno in kulturno življenjsko okolje v izvornih in ciljnih državah, in sicer za vse prebivalce, ne le tiste, ki so dejavni v turizmu.

6.2

Te okoliščine je upoštevala Svetovna turistična organizacija (UNWTO), ki deluje kot mednarodni forum za turistično politiko in vezni člen za mednarodno komunikacijo pristojnih organov javnega sektorja. Leta 1999 je objavila globalni etični kodeks za turizem (7), ki v 10 načelih in 49 odstavkih podrobno ureja zelo raznolike vidike svetovnega turizma (8). Imenuje se tudi pravilnik za etično ravnanje v turizmu.

6.3

Etični kodeks v svojih smernicah upošteva kompleksnost tega sektorja, saj ne obravnava le gospodarskih, socialnih in kulturnih vidikov, temveč tudi spoštovanje temeljnih in človekovih pravic (glej ukrepe proti zlorabi otrok, delu otrok, spolnemu izkoriščanju otrok v turizmu).

6.4

Ker je etični kodeks le priporočilo in ni zavezujoč niti za podpisnike, je UNWTO septembra 2017 predložila okvirni sporazum o etiki v turizmu (International Framework Convention on Tourism Ethics) (9), ki ga je podpisala več kot polovica njenih članic. Ta sporazum vsebinsko temelji na etičnem kodeksu in ne vsebuje nobenih bistvenih sprememb, njegova prednost pa je, da je za podpisnice zavezujoč.

7.   Turizem in kultura

7.1

Eno najpomembnejših gonil turizma so kulturne dobrine ciljne države.

7.2

Kulturni turizem povečuje zanimanje za tuje kulture, spodbuja mednarodno razumevanje in prispeva tudi k odpravi predsodkov.

8.   Turizem in demografija

8.1

Na turizem vpliva tudi demografski razvoj: starostna piramida s precejšnjim deležem čedalje večjega števila še mobilnih starejših, ki imajo večinoma dobre prihodke, je povzročila razmah potovanj za starejše. Tovrstna potovanja so sedaj nezanemarljiv delež, zlasti skupinskega turizma, na nekaterih področjih pa so povzročila tudi spremembo v strukturi ponudbe turističnih podjetij, kar je tudi posledica dejstva, da starejši pogosto rezervirajo daljše počitnice in so le delno odvisni od sezone. To dejstvo je bilo upoštevano tudi na vrhu Svetovne turistične organizacije, kjer je bila posebna pozornost namenjena turizmu starejših.

8.2

Evropska komisija je s pobudo Calypso – turizem za vse trajnostno prispevala k rasti socialnega turizma, in sicer tako, da je podprla ukrepe za razvoj turizma za starejše, pa tudi za prikrajšane skupine. Posledica tega so nove turistične ponudbe in večje izkoriščanje obdobij zunaj sezone. V zvezi s tem bi bilo smiselno te izkušnje deliti s partnerji zunaj Evropske unije in spodbujati obojestranski turizem.

8.3

Poleg običajnih demografskih parametrov so se nadalje razvile tudi druge posebne oblike turizma, kot so romanja.

9.   Turizem in izobraževanje

9.1

Turizem ima v svoji raznolikosti v zvezi z razvojem trga in vse večjimi pričakovanji potrošnikov posebne potrebe glede izobraževanja, ki segajo vse od ustreznega jezikovnega in računalniškega znanja do znanja na področju ekonomije in gastronomije.

9.2

V številnih državah Unije so na voljo različne oblike izobraževanja in različno dolgi izobraževalni programi, kar otežuje vzajemno priznavanje. Z oblikovanjem nekaterih standardov izobraževanja bi lahko povečali poklicne možnosti pripadnikov različnih poklicev tako doma kot v tujini. Pomanjkanje kvalificirane delovne sile, ki je prizadelo ta sektor, bo mogoče dolgoročno zmanjšati le s splošno zavezujočimi zahtevami za izobraževanje ter zgoraj opisanim izboljšanjem okvirnih pogojev v sektorju.

9.3

Povečanje vrednosti turističnih poklicev kot možnosti za dolgoročno poklicno pot bi bilo prav tako koristno, saj so delovne razmere v turizmu pogosto težje kot v drugih sektorjih.

10.   Turizem in digitalizacija

10.1

Digitalizacija močno vpliva na področje turizma, in sicer ne le na vedenje turistov, temveč tudi na turistične ponudnike.

10.2

Spletni turizem je čedalje bolj priljubljen, prav tako tudi spletne ocene; leta 2017 je bilo samo v Nemčiji 40 % vseh potovanj rezerviranih na spletu. S tem se odpirajo novi trgi za MSP, ki pa jih je treba pri tej inovaciji finančno podpreti.

10.3

Hkrati sta elektronska povezanost in digitalizacija pomembno vplivala tudi na notranje procese turističnih podjetij; tako morajo danes tudi mala podjetja obiskovalcem običajno ponuditi vsaj dostop do interneta.

10.4

Digitalizacija bo imela pomembno vlogo tudi pri inovativnih oblikah sodelovanja, kar lahko spet pomembno vpliva na razvoj turističnih destinacij. S pomočjo sodobnih tehnologij (kot so umetna inteligenca, navidezna resničnost, razširjena resničnost, tehnologija veriženja podatkovnih blokov) lahko večina odročnih krajev postane zanimiv cilj. Za izkoriščanje novih možnosti je treba turistični sektor močneje usmeriti v raziskave in razvoj.

10.5

Digitalizacija lahko prinese koristi tudi za kulturni turizem, saj je lahko navidezna resničnost tudi spodbuda za potovanje.

---

(1)  Cilji trajnostnega razvoja:

Cilj 1: odprava revščine

Cilj 2: odprava lakote

Cilj 3: zdravje in dobro počutje

Cilj 4: kakovostno izobraževanje

Cilj 5: enakost spolov

Cilj 6: čista voda in sanitrarna ureditev

Cilj 7: cenovno dostopna in čista energija

Cilj 8: dostojno delo in gospodarska rast

Cilj 9: industrija, inovacije in infrastruktura

Cilj 10: zmanjšanje neenakosti

Cilj 11: trajnostna mesta in skupnosti

Cilj 12: odgovorna poraba in proizvodnja

Cilj 13: podnebni ukrepi

Cilj 14: življenje v vodi

Cilj 15: življenje na kopnem

Cilj 16: mir, pravičnost in močne institucije

Cilj 17: partnerstva za doseganje ciljev

(2)  Člen 195 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3)  COM(2010) 352 final.

(4)  Dokument Sveta 9707/19 z dne 27. maja 2019 Konkurenčnost turističnega sektorja kot gonilo trajnostne rasti, ustvarjanja delovnih mest in socialne kohezije v EU v prihodnjem desetletju.

(5)  Glej poročilo Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) 2017 z naslovom Tourism for Transformative and Inclusive Growth (Turizem kot vir transformativne in vključujoče rasti).

(6)  https://www.impact-tourism.net/

(7)  https://www.tourism-watch.de/en/node/4597

(8)  Načela globalnega etičnega kodeksa:

Člen 1: Prispevek turizma k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju med narodi in družbami

Člen 2: Turizem kot pot do individualne in kolektivne izpolnitve

Člen 3: Turizem, dejavnik trajnostnega razvoja

Člen 4: Turizem, uporaba kulturne dediščine človeštva in prispevek k njenemu spodbujanju

Člen 5: Turizem, koristna dejavnost za države gostiteljice in njihove skupnosti

Člen 6: Dolžnosti akterjev razvoja turizma

Člen 7: Pravica do turizma

Člen 8: Svoboda gibanja turistov

Člen 9: Pravice zaposlenih in podjetnikov v turističnem gospodarstvu

Člen 10: Izvajanje načel globalnega etičnega kodeksa za turizem

(9)  UNWTO Framework Convention on Tourism Ethics.