Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52020AE4256

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Agenda in akcijski načrt EU za boj proti drogam za obdobje 2021–2025 (COM(2020) 606 final)

EESC 2020/04256

UL C 56, 16.2.2021, p. 47–52 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

16.2.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

C 56/47

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Agenda in akcijski načrt EU za boj proti drogam za obdobje 2021–2025

(COM(2020) 606 final)

(2021/C 56/06)

Glavni poročevalec:

Ákos TOPOLÁNSZKY

Zaprosilo

Evropska komisija, 23. 9. 2020

Pravna podlaga

člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Sklep predsedstva

15. 9. 2020

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

3. 12. 2020

Št. plenarnega zasedanja

556

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

246/1/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

 V strategiji EU na področju drog, ki bo kmalu nehala veljati, sta poudarjena in dokazana vloga in pomen uravnoteženega in z dokazi podprtega načrtovanja ter spremljanja in ocenjevanja politike za boj proti drogam.

1.2

 V zunanjem poročilu o oceni strategije EU na področju drog je bilo ugotovljeno, da je EU le delno dosegla svoje cilje glede zmanjšanja povpraševanja in ponudbe, je bil pa znaten napredek dosežen na področju mednarodnega sodelovanja ter spremljanja, ocenjevanja in raziskav. V poročilu so bila ugotovljena neravnovesja pri uporabi finančnih virov, zlasti v škodo ukrepov za zmanjšanje povpraševanja.

1.3

 V pregledu, ki ga je opravil forum civilne družbe o drogah, ki ga je ustanovila Evropska komisija, so bile izpostavljene pomembne pomanjkljivosti pri izvajanju zdravstvenih in socialnih ukrepov na ravni držav članic ter na lokalni ravni. V večini držav članic številnih z dokazi podprtih ukrepov za preprečevanje ali zmanjševanje škode sploh ni ali pa imajo le majhen obseg.

1.4

 Evropska komisija je 24. julija 2020 objavila novo strategijo za varnostno unijo za obdobje 2020-2025, ki vključuje agendo za boj proti drogam. Po mnenju EESO agenda v sedanji obliki predstavlja očitno nazadovanje in opustitev dosedanjega sporazumnega, uravnoteženega in z dokazi podprtega pristopa k boju proti drogam, ki je bil pozitivno ocenjen.

1.5

 EESO pozdravlja odločitev horizontalne delovne skupine Evropskega sveta za droge s seje 28. septembra, da pozove nemško predsedstvo Sveta, naj do decembra prenovi dokument, ki ga je pripravila Evropska komisija. EESO je trdno prepričan, da bi bilo treba tehnični pristop in javne politike, ki so tvorili sporazumno podlago za prejšnjo strategijo EU na področju drog, ohraniti in še dodatno okrepiti tudi v okviru desete strategije EU na tem področju.

1.6

 EU bi morala dosledno spoštovati in odločno braniti temeljne vrednote, določene v njeni sedanji strategiji, in se k temu zavezati v svojem strateškem dokumentu.

1.7

 EESO priporoča, da se z novo strategijo in novimi akcijskimi načrti EU na področju drog bistveno izboljša ravnovesje med ukrepi za zmanjševanje povpraševanja in ukrepi za zmanjšanje škode, tako glede števila strateških ukrepov kot glede dodeljevanja sredstev.

1.8

 V agendi je treba pojave, povezane z drogami obravnavati z resnično uravnoteženim, celostnim in multidisciplinarnim pristopom na podlagi okvira, ki temelji na človekovih pravicah in mednarodnem sodelovanju, upošteva vidike javnega zdravja in razvoj znanstvenih spoznanj ter predvideva stalno ocenjevanje. Strategija EU na področju drog bi morala priznavati temeljne pravice uživalcev drog pri zdravljenju in negi, kot to velja za vse druge kategorije bolezni.

1.9

 EESO meni, da je treba tudi na tem področju, v skladu z zahtevami po uskladitvi, dolgoročneje uskladiti prakso glede izvajanja zakonodaje držav članic, saj trenutno obstajajo razlike v praksah držav članic, ki nedvomno ogrožajo človekove pravice.

1.10

 Pandemija COVID-19 je pokazala, da so ranljive skupine uživalcev drog še posebej izpostavljene negativnim posledicam epidemioloških razmer, ki lahko povzročijo izjemno povečanje tveganj, povezanih z uživanjem drog.

1.11

 Na podlagi modela, ki se že uporablja za zmanjšanje povpraševanja, bi bilo treba čim prej določiti kazalnike za oceno učinkov ukrepov za zmanjšanje ponudbe in standarde kakovosti.

2.   Ozadje

2.1

 Prvi skupni akcijski načrt EU na področju boja proti drogam je leta 1990 pripravil Evropski odbor za boj proti drogam (CELAD), ki je bil ustanovljen na pobudo francoskega predsednika Françoisa Mitterranda. Evropska komisija je leta 1995 prevzela nalogo opredeljevanja evropskih strategij na področju drog. Zadnja strategija EU na področju drog, ki jo je Evropski svet sprejel 7. decembra 2012 za sedemletno obdobje (2013-2020), je temeljila na „uravnoteženem, celostnem in na dokazih utemeljenem pristopu“. Za to obdobje so bile zadolžitve in kratkoročni cilji določeni v dveh akcijskih načrtih (2013–2016 in 2017–2020).

2.2

 Strategija EU na področju drog sicer ni pravno zavezujoča, vendar izraža skupno politično zavezanost in težnje EU in držav članic. Določa ukrepe evropskih institucij in agencij, vpliva na politične pristope držav članic na tem področju, opredeljuje skupne smernice in prednostne naloge ter omogoča zagovarjanje enotnih stališč na mednarodnem prizorišču. EU je slednje odlično opravila, med drugim na izrednem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov leta 2016 in na zasedanju Komisije ZN za droge leta 2019 (1).

2.3

 V strategiji EU na področju drog sta poudarjena in dokazana vloga in pomen uravnoteženega in z dokazi podprtega načrtovanja ter spremljanja in ocenjevanja politike za boj proti drogam.

2.4

 V zunanjem poročilu o oceni te strategije (2) je bilo ugotovljeno, da je EU le delno dosegla svoje cilje glede zmanjšanja povpraševanja in ponudbe, čeprav je bil dosežen znaten napredek na področju mednarodnega sodelovanja ter spremljanja, ocenjevanja in raziskav. V poročilu so bila ugotovljena neravnovesja pri uporabi finančnih virov, zlasti v škodo ukrepov za zmanjšanje povpraševanja. Sklenjeno je bilo, da je treba za učinkovitejšo uporabo omejenih virov oblikovati prednostni seznam ukrepov in skrajšati obdobje uporabe strategije, ki trenutno traja osem let.

2.5

 Forum civilne družbe o drogah, ki ga je vzpostavila Evropska komisija, je skupaj s 169 organizacijami civilne družbe iz 32 držav preučil doseganje ciljev akcijskega načrta za obdobje 2017–2020 na ravni držav članic in lokalni ravni (3). V poročilu so bile izpostavljene pomembne pomanjkljivosti pri izvajanju zdravstvenih in socialnih ukrepov na ravni držav članic ter na lokalni ravni. V večini držav članic številnih z dokazi podprtih ukrepov za preprečevanje ali zmanjševanje škode sploh ni ali pa imajo le majhen obseg. To je predvsem posledica nezadostnega financiranja in pomanjkanja politične odgovornosti.

2.6

 Strategija je prvič ustvarila skupni okvir za razlago ukrepov za zmanjšanje povpraševanja, ki zajema „vrsto enakovrednih ukrepov, ki se vzajemno dopolnjujejo, med drugim preventivne ukrepe (okoljske, splošne, izbirne in indikativne), zgodnje odkrivanje in posredovanje, zmanjšanje tveganja in škode, zdravljenje, rehabilitacijo ter ponovno vključitev v družbo, vključno z okrevanjem“.

2.7

 Strateški akcijski načrt in njegova zadnja ocena poudarjata potrebo po znanstveno utemeljenem spremljanju ukrepov za zmanjšanje ponudbe in uporabi alternativnih kazni za uživalce drog ter tudi vlogo civilne družbe pri razvoju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju strategij na evropski in nacionalni ravni.

3.   Sporočilo Evropske komisije

3.1

 Evropska komisija je 24. julija 2020 objavila novo strategijo za varnostno unijo za obdobje 2020–2025, ki jo sestavljajo trije elementi: strategija za boj proti spolni zlorabi otrok, agenda za boj proti drogam (v nadaljnjem besedilu: agenda) in strategija za boj proti nedovoljenemu prometu z orožjem. V uvodnem delu agende je izrecno poudarjena potreba po spremembi paradigme v evropski politiki na področju drog in izraženo mnenje, da bi bilo treba ukrepom za zmanjšanje ponudbe nameniti večjo težo in jih okrepiti. Med tremi stebri agende (okrepljena varnost/zmanjšanje ponudbe, preprečevanje in zmanjševanje škode) je največ pozornosti namenjene prvemu stebru.

3.2

 V prilogi k agendi je osnutek akcijskega načrta za boj proti drogam. Šestindvajset ukrepov, ki jih vsebuje, sodi v steber „zmanjšanje ponudbe“, le pet pa v steber „preprečevanje“ in 13 v steber „zmanjšanje škode“. V zadnjem stebru so našteti štirje ukrepi, katerih uvrstitev na to mesto je vprašljiva (ukrepa 40 in 41: vožnja pod vplivom drog; ukrep 42: alternative prisilnim kaznim; in ukrep 43: izmenjava strokovnih informacij v zvezi s kaznivimi dejanji). Na splošno se v akcijskem načrtu pojavljajo velika neravnovesja v korist stebra „zmanjšanje ponudbe“.

3.3

 Po mnenju EESO agenda predstavlja očitno nazadovanje in opustitev dosedanjega sporazumnega, uravnoteženega in z dokazi podprtega pristopa k boju proti drogam, ki je bil pozitivno ocenjen.

3.4

 Na seji horizontalne delovne skupine Evropskega sveta za droge 28. septembra so agendo močno kritizirali tudi predstavniki večine držav članic. Nasprotovali so pogojem v zvezi s pripravo, usmeritvijo in vsebino agende ter sklenili, da naj nemško predsedstvo Sveta do decembra prenovi dokument, ki ga je pripravila Evropska komisija.

3.5

 Tudi posvetovalni organ civilne družbe Evropske komisije (forum civilne družbe o drogah) je bil kritičen do številnih vidikov agende in menil, da je nesprejemljiva:

(a)

V postopku priprave so se akterji civilne družbe in države članice z ugotovitvami zunanje ocene lahko seznanili šele po objavi agende, zato o njenem osnutku niso mogli podati predhodnega mnenja.

(b)

Agenda ne odraža prednostnih nalog, ki so jih predlagali akterji civilne družbe, temveč še dodatno zmanjšuje težo zdravstvenih in socialnih ukrepov v okviru politike na področju boja proti drogam, ki že sedaj daje nesorazmerno velik pomen ukrepom za zmanjšanje ponudbe.

(c)

Varnostni okvir in jezik agende krepita zastarel in stigmatizirajoč pristop.

(d)

Neravnovesje, ki je značilno za izbrani pristop v akcijskem načrtu, in njegov pričakovani učinek na dodeljevanje sredstev sta zaskrbljujoča, prav tako pa tudi pomanjkanje merljivih kazalnikov in posledice tega v smislu prevzemanja odgovornosti.

3.6

 Organizacije civilne družbe, ki oblikujejo javno mnenje na tem področju, so soglasno kritizirale splošni duh dokumenta in njegove podrobnosti ter pozvale k njegovi temeljiti reviziji.

4.   Politični vidiki

4.1

 EESO je trdno prepričan, da bi bilo treba tehnični pristop in javne politike, ki so tvorili sporazumno podlago za prejšnjo strategijo EU na področju drog, ohraniti in še dodatno okrepiti tudi v okviru desete strategije EU na tem področju. Odbor zato pozdravlja zavezo Evropskega sveta, da se razvije uravnotežena, celostna in z dokazi podprta evropska strategija za boj proti drogam. Nemško vlado, ki predseduje Svetu Evropske unije, poziva, naj pri pripravi nove strategije na področju boja proti drogam upošteva sledeče vidike.

4.2

 EESO priporoča, naj se ohrani jezik, ki se uporablja v agendi, pa tudi strokovno in znanstveno izrazoslovje, ter naj se na vsebinski ravni še naprej razvija sedaj uporabljani strateški pristop, ki naj se ga prilagodi upravni rabi, hkrati pa omogoči tudi stalno spremljanje in kritično ocenjevanje njegove uporabe.

4.3

 EU bi morala dosledno spoštovati in odločno braniti temeljne vrednote (4), določene v njeni sedanji strategiji (5), in se k temu zavezati v svojem strateškem dokumentu.

4.4

 Odbor predlaga, da se dokument, ki bo sprejet, izrecno sklicuje na mednarodne konvencije in politična priporočila, na katerih temelji njegova vsebinska in pravna veljavnost (6), ter jih nadgrajuje. EESO spodbuja organe odločanja EU, naj ohranijo vodilni položaj EU in njene zgledne zaveze v mednarodnih forumih o boju proti drogam.

4.5

 EESO meni, da bi morala nova agenda povzeti tudi vodilne elemente prejšnje strategije in ob upoštevanju znanstvenega razvoja še naprej razvijati okvir za preprečevanje, zdravljenje, zmanjšanje škode, načine zdravljenja in procese okrevanja.

4.6

 Pri oceni prejšnje strategije in akcijskega načrta za boj proti drogam so bila, kar zadeva prednostno razvrščanje in dodeljevanje sredstev politikam na tem področju, ugotovljena znatna neravnovesja v korist ukrepov kazenskega pravosodja. Zdravstveni in socialni ukrepi predstavljajo le majhen delež v primerjavi s sredstvi, ki jih države članice namenjajo ukrepom za zmanjšanje ponudbe. To je v nekaterih državah povzročilo prekinitev ustreznih storitev ali izjemno nizko pokritost z njimi, kar ima včasih resne posledice glede višanja stopnje umrljivosti in obolevnosti. EESO priporoča, da se z novo strategijo in novimi akcijskimi načrti za boj proti drogam bistveno poveča delež ukrepov zmanjševanje povpraševanja, tako glede števila strateških ukrepov kot glede dodeljevanja sredstev. Odbor poleg tega upa, da si bo Komisija po najboljših močeh prizadevala zagotoviti, da bodo države članice znatno povečale razširjenost storitev in njihovo kakovost.

4.7

 Okrepiti bi bilo treba tudi mandat in orodja Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) ter v postopek odločanja neposredno vključiti znanstvene ugotovitve.

4.8

 V agendi je treba pojave, povezane z drogami obravnavati z resnično uravnoteženim, celostnim in multidisciplinarnim pristopom na podlagi okvira, ki temelji na človekovih pravicah in mednarodnem sodelovanju, upošteva vidike javnega zdravja in razvoj znanstvenih spoznanj ter predvideva stalno ocenjevanje.

4.9

 EESO poudarja, da je uživanje drog zapleten biološko-psihološko-socialni pojav, zato morebitni neprimerni ukrepi za boj proti drogam, kot je enostranska kriminalizacija uživalcev drog, povzročajo resno zdravstveno in socialno škodo ter tako le zaostrujejo težave pri zagotavljanju družbene varnosti, namesto da bi jih rešili. Zato EESO Evropskemu svetu priporoča, naj:

(a)

ohrani svoj prejšnji pristop in agendo za boj proti drogam odstrani iz svežnja ukrepov, povezanih z varnostno unijo;

(b)

zagotovi, da se pojavi, povezani z različnimi vidiki problema, obravnavajo različno;

(c)

sprejme večdisciplinarni pristop k odzivanju na te pojave;

(d)

predvidi uporabo kazni in kazenskega pregona le kot zadnjo možnost, če je mogoče dokazati, da drugih instrumentov politike ni mogoče učinkovito uporabiti.

4.10

 V zadnjih desetletjih se je kultura spremljanja in ocenjevanja ukrepov za zmanjšanje povpraševanja in tveganj znatno izboljšala. Za spodbujanje politike na področju drog, ki temelji na dokazih, EESO priporoča, naj se:

(a)

zagotovi, da bosta nova strategija in akcijski načrt za boj proti drogam namenila velik poudarek znatnemu izboljšanju razširjenosti in kakovosti socialnih in zdravstvenih storitev, namenjenih uživalcem drog, pri čemer naj se pregledajo kazalniki, ki so bili že uporabljeni v prejšnjem akcijskem načrtu;

(b)

v sodelovanju z Evropskim centrom za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami in forumom civilne družbe o drogah razvije enoten sistem, ki bo v različnih državah članicah omogočal stalno spremljanje in ocenjevanje razvoja obsega in kakovosti ukrepov, predvidenih v akcijskem načrtu EU za boj proti drogam;

(c)

na podlagi modela, ki se že uporablja za zmanjšanje povpraševanja, čim prej vzpostavijo kazalniki za ocenjevanje učinkov ukrepov za zmanjšanje ponudbe, pa tudi standardi kakovosti, saj se namreč omenjeni ukrepi le redko ocenjujejo na podlagi dokazov, četudi lahko neposredno in resno vplivajo na življenjske razmere in svoboščine posameznikov;

(d)

razširi mandat Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti, da bo vključeval oceno učinka politike na področju boja proti drogam na človekove pravice. S pomočjo te ocene bi lahko na primer izmerili negativne učinke kriminalizacije in institucionalne diskriminacije na uživalce drog iz ranljivih skupin prebivalstva.

4.11

 EESO meni, da je treba tudi na tem področju, v skladu z zahtevami po uskladitvi, dolgoročneje uskladiti prakso glede izvajanja zakonodaje držav članic, saj trenutno obstajajo razlike v praksah držav članic, ki nedvomno ogrožajo človekove pravice (7).

4.12

 EESO je zato prepričan, da mora Evropska unija poiskati in razviti načine, kako bi lahko države članice v prihodnosti znatno zbližale svoje pristope k politiki na področju boja proti drogam, in to ne le s političnimi priporočili.

4.13

 Po mnenju EESO je tudi pomembno, da so inovativni, znanstveno utemeljeni ukrepi priznani, zagotovljeni in podprti v strateških programih EU in njenih držav članic.

4.14

 Odvisnosti, ki veljajo za zakonite (odvisnost od alkohola, kajenje, večina vedenjskih odvisnosti itd.), in tiste, ki veljajo za nezakonite, z vidika družbene realnosti tvorijo medosebni sistem znotraj družin in skupnosti, zato EESO priporoča, naj EU in njene države članice teh tveganj ne ocenjujejo in obravnavajo več ločeno, temveč kot medsebojno povezane sestavne dele enega samega sistema in naj bolj pogosto predlagajo skupne politike ukrepanja.

4.15

 Na podlagi načela primul nil nocere („ne škoduj“) sta potrebni odkrita in temeljita ocena in polemična razprava, da bi lahko obravnavali negativne posledice politik in regulativnega okolja, učinke družbene stigmatizacije in neupravičene kriminalizacije, socialno izključenost in ovire pri dostopu do zdravljenja. EESO priporoča, da se upošteva tudi vsebinska ocena skupnega stališča, ki ga je leta 2019 sprejelo 32 agencij ZN (8).

4.16

 Strategija EU na področju drog bi morala priznavati temeljne pravice uživalcev drog pri zdravljenju in negi, kot to velja za vse druge kategorije bolezni.

4.17

 Dodeljevanje proračunskih sredstev v državah članicah bi bilo treba oceniti na podlagi razpoložljivosti in zmogljivosti priznanih in priporočenih storitev na tem področju.

4.18

 Za izvajanje temeljnih načel je bistveno okrepljeno strokovno sodelovanje civilne družbe, zato bi bilo treba okrepiti evropski mandat foruma civilne družbe o drogah ter sodelovanje strokovnjakov civilne družbe v državah članicah. V ta namen je treba redno ocenjevati odprtost držav članic in njihovo pripravljenost za sodelovanje ter njihovo prakso v zvezi z vključevanjem strokovnih organizacij v postopek odločanja.

4.19

 Odbor meni, da so ukrepi za zmanjšanje ponudbe pomembni, vendar vztraja, da jih je treba vedno usklajevati z ukrepi za zmanjšanje povpraševanja. Čeprav imajo učinkovita orodja kazenskega in sodnega pregona v boju proti trgovini s prepovedanimi drogami bistveno vlogo, je v zadnjih desetletjih postalo jasno, da politike enostranske kriminalizacije negativno vplivajo na zdravje ljudi in skupnosti ter na vključevanje uživalcev drog v družbo.

4.20

 Pandemija COVID-19 je pokazala, da so ranljive skupine uživalcev drog še posebej izpostavljene negativnim posledicam epidemioloških razmer, ki lahko povzročijo izjemno povečanje tveganj, povezanih z uživanjem drog (omejen dostop do zdravljenja, bolj tvegano kupovanje drog, večja nevarnost kupljenih drog, hujše posledice kriminalizacije in stigmatizacije, negativne posledice za javno zdravje, nadaljnje krčenje osnovnih življenjskih sredstev itd.). Zaradi nastalih razmer ob pandemiji bodo v številnih državah ravno storitve, ki so edini vmesnik med temi skupinami in možnostmi zdravljenja, najbrž najbolj prizadete in bodo prisiljene zmanjšati svoje zmogljivosti.

V Bruslju, 3. decembra 2020.

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1)  Izjava EU na 62. zasedanju Komisije ZN za droge na Dunaju, ki je potekalo od 14. do 22. marca 2019: „Evropska unija in njene države članice odločno podpirajo praktično izvajanje sklepnega dokumenta izrednega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov za resnično uravnoteženo politiko na področju drog na mednarodni ravni, ki daje večji poudarek preprečevanju, javnemu zdravju in človekovim pravicam, da bi pospešili našo skupno zavezanost k učinkovitemu izboljšanju stanja na področju drog na svetovni ravni. […] [Obravnavati moramo] zmanjšanje povpraševanja po drogah v vseh pogledih: preprečevanje, zmanjšanje tveganj in škode, zdravljenje ter vključevanje v družbo in družbena rehabilitacija.“

(2)  SWD(2020) 150.

(3)  https://drogriporter.hu/wp-content/uploads/2018/12/2018_CSF-report_final.pdf

(4)  „Ta strategija je v prvi vrsti zasnovana na temeljnih načelih zakonodaje EU in v vseh pogledih podpira temeljne vrednote Unije: spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, solidarnosti, pravne države in človekovih pravic. Njen cilj je zaščititi in izboljšati blaginjo družbe in posameznika, varovati javno zdravje, zagotoviti visoko raven varnosti prebivalstva ter vzpostaviti uravnotežen, celosten in na dokazih utemeljen pristop k fenomenu drog.“

(5)  https://www.consilium.europa.eu/media/30727/drugs-strategy-2013_content.pdf

(6)  https://www.unodc.org/documents/postungass2016//outcome/V1603301-E.pdf

https://www.unodc.org/documents/ungass2016/Contributions/IO/EU_COMMON_POSITION_ON_UNGASS.pdf

(7)  Enako ravnanje bo v nekaterih državah privedlo do kazenskega pregona in strogega izvajanja zakonodaje, v drugih pa do nudenja storitev zdravstvenega in socialnega varstva, torej gre za različno obravnavo, ki temelji zgolj na državljanstvu ali kraju prebivališča uživalca drog. Podobno se nudenje določenih storitev v nekaterih državah članicah šteje za temeljno pravico, druge države pa to zamisel zavračajo.

(8)  CEB/2018/2, str. 12–14.

Top