—

doseči kibernetsko odpornost s povečanjem zmogljivosti, pripravljenosti, sodelovanja, izmenjave informacij in ozaveščenosti na področju varnosti omrežij in informacij za javni in zasebni sektor ter na nacionalni ravni in na ravni EU;

—

standardizirati zaporedja postopkov kibernetske obrambe po vsej Uniji in vzpostaviti podatkovno zbirko, ki bo vsebovala ustrezne informacije za zagotavljanje obveščevalnih podatkov o grožnjah v podporo prizadetemu sektorju ali gospodarstvu;

—

močno zmanjšati kibernetsko kriminaliteto s krepitvijo strokovnega znanja tistih, ki so odgovorni za njeno preiskovanje in pregon, in sicer s sprejetjem bolj usklajenega pristopa med organi pregona po vsej Uniji in s krepitvijo sodelovanja z drugimi akterji;

—

vzpostaviti izobraževanje in izdajanje certifikatov po vsej EU za strokovnjake, ki izpolnjujejo zahteve za kvalificirane strokovnjake na področju kibernetskega kriminala, kar se bo razvilo v usklajena znanja in spretnosti po vsej Uniji;

—

razviti politiko in zmogljivosti kibernetske obrambe EU v okviru skupne varnostne in obrambne politike;

—

spodbujati industrijske in tehnološke vire, potrebne za zagotavljanje koristi enotnega digitalnega trga, kar bo v pomoč pri spodbujanju vzpostavitve evropske industrije in trga za varne IKT, prispevalo k rasti in konkurenčnosti gospodarstva EU ter povečalo javno in zasebno porabo za raziskave in razvoj na področju kibernetske varnosti;

—

okrepiti mednarodno politiko EU na področju kibernetskega prostora za spodbujanje temeljnih vrednot EU, opredeliti standarde odgovornega vedenja, zagovarjati uporabo obstoječega mednarodnega prava v kibernetskem prostoru in pomagati državam zunaj EU pri izgradnji zmogljivosti za kibernetsko varnost;

—

razviti in izvajati varnostni pečat EU za odobritev izdelkov, storitev in tehnologij, ki izpolnjujejo standarde in zahteve za rešitve kibernetske varnosti.

—

izgubo intelektualne lastnine in zaupnih poslovnih informacij;

—

spletne prevare in gospodarski kriminal, pogosto izvršen na podlagi ukradenih informacij o identiteti;

—

finančno manipulacijo, uporabo ukradenih občutljivih poslovnih informacij o potencialnih združitvah ali predhodno poznavanje poročil o uspešnosti podjetij, ki kotirajo na borzi;

—

oportunitetne stroške, vključno z motnjami v proizvodnji ali storitvah, in manjše zaupanje v spletne dejavnosti;

—

stroške varovanja omrežij, na primer nakup kibernetskega zavarovanja (4), in plačilo za obnovo po kibernetskem napadu;

—

tveganje za ugled in tveganje odgovornosti za podjetje, ki je žrtev vdora, in njegovo blagovno znamko, vključno z začasnim zmanjšanjem vrednosti delnic.