SPORAZUM

med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda

EVROPSKA UNIJA,

EVROPSKA SKUPNOST

in

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA,

v nadaljnjem besedilu „pogodbenice“,

SO SE –

OB UPOŠTEVANJU, da si je z začetkom veljavnosti Amsterdamske pogodbe Evropska unija zastavila za cilj ohranjati in razvijati Unijo kot območje svobode, varnosti in pravice, v katerem je zagotovljen prosti pretok oseb v povezavi z ustreznimi ukrepi glede kontrole na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu;

OB UPOŠTEVANJU, da schengenski pravni red, vključen v okvir Evropske unije, predstavlja del določb, katerih namen je doseči območje svobode, varnosti in pravice, kolikor te določbe ustvarjajo območje brez kontrole na notranjih mejah in predvidevajo nadomestne ukrepe za zagotavljanje visoke ravni varnosti;

OB UPOŠTEVANJU geografske lege Švicarske konfederacije;

OB UPOŠTEVANJU, da bo udeleženost Švicarske konfederacije v schengenskem pravnem redu in pri njegovem nadaljnjem razvoju po eni strani omogočila odpravo nekaterih ovir pri prostem pretoku oseb, ki izhajajo iz geografske lege Švicarske konfederacije, po drugi strani okrepila sodelovanje med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo na področjih, ki jih zajema schengenski pravni red;

KER sta se s sporazumom, ki ga je Svet Evropske unije dne 18. maja 1999 sklenil z Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško (1), ti dve državi pridružili k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda;

OB UPOŠTEVANJU, da je zaželeno, da je Švicarska konfederacija enakopravno pridružena Islandiji in Norveški pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda;

OB UPOŠTEVANJU, da je treba med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo skleniti sporazum, ki predvideva pravice in obveznosti, podobne tistim iz sporazuma med Svetom Evropske unije na eni strani in Islandijo in Norveško na drugi strani;

V PREPRIČANJU, da je med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo treba organizirati sodelovanje v zvezi z izvajanjem, praktično uporabo in nadaljnjim razvojem schengenskega pravnega reda;

OB UPOŠTEVANJU, da je za pridružitev Švicarske konfederacije k dejavnostim Evropske unije na področjih, ki jih zajema ta sporazum, in za njeno sodelovanje v teh dejavnostih treba ustanoviti odbor v skladu z institucionalnim modelom, predvidenem za pridružitev Islandije in Norveške;

OB UPOŠTEVANJU, da schengensko sodelovanje temelji na načelih svobode, demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, kakršne zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950;

OB UPOŠTEVANJU, da se določbe naslova IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in aktov, sprejetih na podlagi tega naslova, za Kraljevino Dansko skladno s Protokolom o položaju Danske, ki je bil z Amsterdamsko pogodbo priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne uporabljajo, ter glede na to, da sklepi, namenjeni razvoju schengenskega pravnega reda v skladu s tem naslovom, katere je Danska prenesla v svoje nacionalno pravo, ustvarjajo samo mednarodnopravne obveznosti med Dansko in drugimi državami članicami;

OB UPOŠTEVANJU, da Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske in Irska sodelujeta pri nekaterih določbah schengenskega pravnega reda, v skladu s sklepi, sprejetimi na podlagi Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je bil z Amsterdamsko pogodbo priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (2);

OB UPOŠTEVANJU, da je treba zagotoviti, da države, s katerimi se je Evropska unija dogovorila o pridružitvi za namene izvajanja, uporabe in razvoja schengenskega pravnega reda, ta pravni red uporabljajo tudi v svojih medsebojnih odnosih;

OB UPOŠTEVANJU, da potrebno za nemoteno delovanje schengenskega pravnega reda sočasno uporabljati ta sporazum ter sporazume, ki urejajo odnose med različnimi pogodbenicami, ki so pridružene ali sodelujejo pri izvajanju in razvoju schengenskega pravnega reda;

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju pravnega reda Skupnosti glede vzpostavitve meril in mehanizmov za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v eni od držav članic, in v zvezi z vzpostavitvijo sistema „Eurodac“;

OB UPOŠTEVANJU povezanosti schengenskega pravnega reda in pravnega reda Skupnosti;

OB UPOŠTEVANJU, da ta povezanost zahteva sočasno uporabo schengenskega pravnega reda ter pravnega reda Skupnosti glede vzpostavljanja meril in mehanizmov za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v eni od držav članic, in glede vzpostavljanja sistema „Eurodac“ –

SO SE DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

1.   Švicarska konfederacija, v nadaljnjem besedilu „Švica“, se pridruži dejavnostim Evropske skupnosti in Evropske unije na področjih, ki jih zajemajo določbe iz prilog A in B tega sporazuma, in k njihovemu nadaljnjemu razvoju.

2.   Ta sporazum vzpostavlja vzajemne pravice in obveznosti v skladu s postopki, ki jih predvideva.

Člen 2

1.   Švica izvaja in uporablja določbe schengenskega pravnega reda, naštete v prilogi A tega sporazuma, kakor se uporabljajo za države članice Evropske unije, v nadaljnjem besedilu „države članice“.

2.   Švica izvaja in uporablja določbe aktov Evropske unije in Evropske skupnosti, naštetih v prilogi B tega Sporazuma, kolikor so te zamenjale in/ali pomenijo razvoj ustreznih določb Konvencije, podpisane v Schengnu dne 19. junija 1990, o uporabi Sporazuma o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, v nadaljnjem besedilu „Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma“, ali so bile sprejete na njeni podlagi.

3.   Brez vpliva na člen 7 Švica sprejme, izvaja in uporablja tudi akte in ukrepe Evropske unije in Evropske skupnosti, ki spreminjajo ali nadgrajujejo določbe iz Prilog A in B, za katere se uporabijo postopki, določeni s tem sporazumom.

Člen 3

1.   Ustanovi se mešani odbor, ki ga sestavljajo predstavniki švicarske vlade, predstavniki Sveta Evropske unije, v nadaljnjem besedilu „Sveta“, in predstavniki Komisije Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu „Komisije“.

2.   Mešani odbor soglasno sprejme svoj poslovnik.

3.   Mešani odbor se sestane na pobudo svojega predsednika ali na zahtevo katerega koli člana.

4.   Ob upoštevanju člena 4(2) se mešani odbor glede na okoliščine sestaja na ravni ministrov, visokih uradnikov ali strokovnjakov.

5.   Funkcijo predsednika mešanega odbora opravlja:

—	na ravni strokovnjakov: predstavnik Evropske unije,

—	na ravni visokih uradnikov in ministrov: izmenično po šest mesecev predstavnik Evropske unije in predstavnik švicarske vlade.

Člen 4

1.   Mešani odbor v skladu s tem sporazumom obravnava vse zadeve iz člena 2, in poskrbi, da se ustrezno upoštevajo vsi pomisleki, ki jih izrazi Švica.

2.   V mešanem odboru na ministrski ravni imajo predstavniki Švice možnost:

—	obrazložiti probleme, s katerimi se srečujejo ob posameznemu aktu ali ukrepu, ali se odzvati na probleme drugih delegacij,

—	izraziti se o vseh vprašanjih v zvezi z razvojem določb, ki jih zadevajo, ali v zvezi z njihovim izvajanjem.

3.   Sestanke mešanega odbora na ministrski ravni pripravlja mešani odbor na ravni visokih uradnikov.

4.   Predstavnik švicarske vlade ima v okviru mešanega odbora pravico predstavljati predloge v zvezi z zadevami iz člena 1. Komisija ali država članica lahko po razpravi te predloge preuči, da bi v skladu s pravili Evropske unije oblikovala predlog ali prevzela pobudo za sprejetje akta ali ukrepa Evropske skupnosti ali Evropske unije.

Člen 5

Brez vpliva na člen 4 se mešani odbor obvesti o pripravi vsakega akta ali ukrepa v okviru Sveta, ki bi bil lahko pomemben za ta sporazum.

Člen 6

Pri pripravi nove zakonodaje na katerem od področij, ki jih zajema ta sporazum, se Komisija neformalno posvetuje s švicarskimi strokovnjaki na isti način, kakor se pri pripravi svojih predlogov posvetuje s strokovnjaki držav članic.

Člen 7

1.   Nove akte ali ukrepe v zvezi z zadevami iz člena 2 sprejemajo pristojne institucije Evropske unije. Ob upoštevanju odstavka 2 začnejo ti akti ali ukrepi veljati istočasno za Evropsko unijo, Evropsko skupnost in njene zadevne države članice ter za Švico, razen če ti akti in ukrepi izrecno določajo drugače. V tej zvezi se ustrezno upošteva rok, ki ga v okviru mešanega odbora določi Švica, da bi lahko izpolnila svoje ustavne zahteve.

2.

(a) Svet nemudoma uradno obvesti Švico o sprejetju aktov ali ukrepov iz odstavka 1, za katere se uporabijo postopki, predvideni v tem sporazumu. Švica se odloči, ali je njihova vsebina zanjo sprejemljiva in ali jih bo prenesla v svoj notranji pravni red. O odločitvi se Svet in Komisija uradno obvestita v tridesetih dneh po sprejetju zadevnih aktov ali ukrepov. (b) Če vsebina takšnih aktov ali ukrepov lahko za Švico postane zavezujoča šele, ko so izpolnjene njene ustavne zahteve, Švica o tem obvesti Svet in Komisijo ob uradnem obvestilu. Švica takoj pisno obvesti Svet in Komisijo o izpolnitvi ustavnih zahtev. Če se referendum ne zahteva, se uradno obvestilo opravi takoj po izteku referendumskega roka. Če pa se referendum zahteva, ima Švica za svoje uradno obvestilo na voljo največ dve leti od uradnega obvestila Sveta. Od datuma, ko naj bi za Švico začel veljati akt ali ukrep, do takrat, ko Švica izda uradno obvestilo, da so ustavne zahteve izpolnjene, Švica, če je to mogoče, zadevni akt ali ukrep uporablja začasno.

Če Švica zadevnega akta ali ukrepa ne more uporabljati začasno in če to povzroča težave, ki ovirajo potek schengenskega sodelovanja, položaj preuči mešani odbor. Evropska unija in Evropska skupnost lahko v zvezi s Švico sprejmeta sorazmerne, primerne ukrepe in tako zagotovita nemoten potek schengenskega sodelovanja.

3.   S tem, ko Švica sprejme vsebino aktov in ukrepov iz odstavka 2, so ustvarjene pravice in obveznosti med Švico na eni strani ter Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in državami članicami, kolikor jih ti akti in ukrepi zavezujejo, na drugi strani.

4.   V primeru da :

(a)	Švica z uradnim obvestilom sporoči svojo odločitev, da ne sprejema vsebine akta ali ukrepa iz odstavka 2, pri katerem so se uporabili postopki, predvideni v tem sporazumu; ali

(b)	Švica ne opravi uradnega obvestila v roku tridesetih dni iz odstavka 2(a) ali odstavka 5(a); ali

(c)	Švica ne opravi uradnega obvestila po izteku referendumskega roka oziroma v primeru referenduma v roku dveh let iz odstavka 2(b), ali ne zagotovi začasne uporabe, predvidene v istem pododstavku, od datuma, ki je določen za začetek veljavnosti zadevnega akta ali ukrepa,

se za ta sporazum šteje, da se preneha uporabljati, razen če mešani odbor po natančni preučitvi možnosti za ohranitev Sporazuma v roku 90 dni odloči drugače. Prenehanje veljavnosti tega sporazuma začne učinkovati tri mesece po izteku roka devetdesetih dni.

5.

(a) Če določbe novega akta ali ukrepa učinkujejo tako, da državam članicam v zvezi z zaprosili za medsebojno pomoč v kazenskih zadevah ali priznavanjem nalogov drugih držav članic za preiskavo prostorov in/ali zaseg dokaznega gradiva ni več dopuščeno, da bi ravnale v skladu s pogoji iz člena 51 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, lahko Švica v roku tridesetih dni iz odstavka 2(a) Svet in Komisijo uradno obvesti, da vsebine teh določb, če se te nanašajo na zahteve za preiskavo in zaseg za namene preiskav ali na naloge za preiskavo ali pregon kršitev na področju neposredne obdavčitve, ki bi, če bi bili storjeni v Švici, po Švicarskem pravu ne bili kaznovani z odvzemom prostosti, ne bo sprejela niti jih izvajala v svojem notranjem pravnem redu. V tem primeru se v nasprotju z določbami odstavka 4 ta sporazum ne preneha uporabljati. (b) Na zahtevo enega od članov mešanega odbora se ta sestane v roku dveh mesecev od takšne zahteve in ob upoštevanju dogajanj na mednarodnem prizorišču razpravlja o položaju, ki izhaja iz uradnega obvestila iz točke (a). Kakor hitro mešani odbor soglasno doseže dogovor, po katerem Švica popolnoma sprejme in prenese zadevne določbe novega akta ali ukrepa, se uporabijo točka (b) odstavka 2 ter odstavka 3 in 4. Podatki iz prvega stavka točke (b) odstavka 2, se zagotovijo v tridesetih dneh od dogovora, ki ga je dosegel mešani odbor.

Člen 8

1.   Z namenom doseči cilj pogodbenic čim bolj enotne uporabe in razlage določb iz člena 2, mešani odbor stalno spremlja razvoj sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu „Sodišča“, kot tudi razvoj sodne prakse pristojnih švicarskih sodišč v zvezi s temi določbami. V ta namen se vzpostavi mehanizem, s katerim se poskrbi za redno medsebojno obveščanje o takšni sodni praksi.

2.   Švica ima v primerih, ko sodišče države članice Sodišču v predhodno odločanje preda vprašanje, ki zadeva razlago določb iz člena 2, pravico Sodišču predložiti navedbe o zadevi ali pisne izjave.

Člen 9

1.   Švica mešanemu odboru vsako leto predloži poročilo o načinu, po katerem so njeni upravni in sodni organi uporabljali in razlagali določbe iz člena 2, kot jih je, kjer je to primerno, razlagalo Sodišče.

2.   Če mešani odbor v roku dveh mesecev po tem, ko je bil uradno obveščen o bistvenih razhajanjih med sodno prakso Sodišča in švicarskih sodišč, ali o bistvenih razhajanjih pri uporabi določb iz člena 2 med organi zadevnih držav članic in švicarskimi organi, ne more zagotoviti enotne uporabe in razlage, se sproži postopek iz člena 10.

Člen 10

1.   V primeru spora glede uporabe tega sporazuma ali v primeru, da nastopi položaj iz člena 9(2), se zadeva uradno uvrsti kot sporna na dnevni red mešanega odbora, ki se sestane na ministrski ravni.

2.   Mešani odbor ima za rešitev spora na voljo 90 dni od datuma sprejetja dnevnega reda, na katerega je bil uvrščen spor.

3.   V primeru, da mešani odbor spora ne more rešiti v roku 90 dni, kot je določeno v odstavku 2, se ta rok podaljša za trideset dni z namenom doseči dokončno rešitev. Če dokončna rešitev ni dosežena, se ta sporazum preneha uporabljati šest mesecev po izteku tridesetih dni.

Člen 11

1.   Kar zadeva upravne stroške, povezane z uporabo tega sporazuma, prispeva Švica v splošni proračun Evropskih skupnosti letni prispevek, v višini 7,286 % zneska 8 100 000 eurov, s pridržkom letne prilagoditve zaradi upoštevanja stopnje inflacije v Evropski uniji.

2.   Kar zadeva stroške razvoja schengenskega informacijskega sistema II, Švica v splošni proračun Evropskih skupnosti od proračunskega leta 2002 za ustrezna proračunska leta prispeva letno vsoto, ki se izračunava sorazmerno z njenim bruto domačim proizvodom v primerjavi z bruto domačim proizvodom vseh udeleženih držav.

Prispevek za proračunska leta pred začetkom veljavnosti tega sporazuma se izplača ob začetku veljavnosti Sporazuma.

3.   Kadar stroški delovanja, ki so povezani z uporabo tega sporazuma, ne bremenijo splošnega proračuna Evropskih skupnosti, ampak gredo neposredno v breme udeleženih držav članic, Švica k tem stroškom prispeva sorazmerno z deležem svojega bruto domačega proizvoda v primerjavi z bruto domačim proizvodom vseh udeleženih držav.

Če stroški delovanja bremenijo splošni proračun Evropskih skupnosti, Švica v ta proračun prispeva letni prispevek sorazmerno z deležem svojega bruto domačega proizvoda v primerjavi z bruto domačim proizvodom celote udeleženih držav.

4.   Švica ima pravico prejemati dokumente, ki jih pripravlja Komisija ali Svet in se nanašajo na ta sporazum, na sestankih mešanega odbora pa zahtevati tolmačenje v enega od uradnih jezikov institucij Evropskih skupnosti po lastni izbiri.

Člen 12

1.   Ta sporazum v ničemer ne posega v sporazume, sklenjene med Evropsko skupnostjo in Švico, niti v sporazume, sklenjene med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švico na drugi strani.

2.   Ta sporazum ne posega v sporazume, ki zavezujejo Švico na eni strani in eno ali več držav članic na drugi strani, kolikor so ti združljivi s tem sporazumom. V primeru nezdružljivosti med temi sporazumi in tem sporazumom, slednji prevlada.

3.   Ta sporazum v ničemer ne posega v sporazume, ki bi jih v prihodnosti Evropska skupnost sklenila s Švico, niti v sporazume, sklenjene med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švico na drugi strani, ali sporazume, ki se sklepajo na podlagi členov 24 in 38 Pogodbe o Evropski uniji.

Člen 13

1.   Švica bo s Kraljevino Dansko sklenila sporazum o vzpostavitvi pravic in obveznosti med Dansko in Švico glede določb iz člena 2, ki izhajajo iz naslova IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in na katere se od tedaj nanaša Protokol o stališču Danske, ki je bil z Amsterdamsko pogodbo priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti.

2.   Švica bo z Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško sklenila sporazum o vzpostavitvi vzajemnih pravic in obveznosti na podlagi udeležbe teh dveh držav pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda.

Člen 14

1.   Ta sporazum začne veljati en mesec po datumu, ko generalni sekretar Sveta, ki nastopa kot njegov depozitar, ugotovi, da so s strani pogodbenic ali v njihovem imenu izpolnjeni vsi formalni pogoji v zvezi s privolitvijo, da jih ta sporazum zavezuje.

2.   Členi 1, 3, 4, 5, 6 in prvi stavek člena 7(2)(a) se začasno uporabljajo od datuma podpisa tega Sporazuma.

3.   Kar zadeva akte ali ukrepe, sprejete po podpisu tega sporazuma, vendar pred začetkom njegove veljavnosti, začne tridesetdnevni rok iz zadnjega stavka člena 7(2)(a) teči z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 15

1.   Določbe iz prilog A in B ter tiste, ki so že sprejete v skladu s členom 2(3), začne Švica uporabljati z datumom, ki ga bo določil Svet s soglasjem tistih svojih članov, ki predstavljajo vlade držav članic, ki uporabljajo vse določbe iz prilog A in B, po posvetovanju z mešanim odborom in po tem, ko se prepriča, da je Švica izpolnila predpogoje za izvajanje zadevnih določb in da je kontrola na njenih zunanjih mejah učinkovita.

Člani Sveta, ki predstavljajo vlado Irske in vlado Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, sodelujejo pri sprejemanju te odločitve, kolikor se ta navezuje na določbe schengenskega pravnega reda in akte, sprejete na njegovi podlagi ali ki se navezujejo nanj, pri katerih so te države članice udeležene.

Člani Sveta, ki predstavljajo vlade držav članic, za katere se v skladu s Pogodbo o pristopu uporablja le del določb iz prilog A in B, sodelujejo pri sprejemanju te odločitve, kolikor se ta navezuje na določbe schengenskega pravnega reda, ki se zanje že uporabljajo.

2.   Izvajanje določb iz odstavka 1 ustvarja pravice in obveznosti med Švico na eni strani in, odvisno od primera, Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in državami članicami, kolikor jih te določbe zavezujejo, na drugi strani.

3.   Ta sporazum se uporabi le, če se izvajajo tudi sporazumi iz člena 13.

4.   Poleg tega se ta sporazum uporabi le, če se izvaja tudi Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švico v zvezi z merili in mehanizmi za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici.

Člen 16

1.   Lihtenštajn lahko pristopi k temu sporazumu.

2.   Pristop Lihtenštajna se uredi s protokolom k temu sporazumu, v katerem se predvidijo vse posledice pristopa, vključno z vzpostavitvijo pravic in obveznosti med Lihtenštajnom in Švico kot tudi med Lihtenštajnom na eni strani ter Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in državami članicami, kolikor jih določbe schengenskega pravnega reda zavezujejo, na drugi strani.

Člen 17

1.   Ta sporazum se lahko odpove s strani Švice ali s sklepom Sveta, ki ga soglasno sprejmejo njegovi član. O tej odpovedi se uradno obvesti depozitar; odpoved začne učinkovati šest mesecev po uradnem obvestilu.

2.   Šteje se, da je ta sporazum prenehal, če Švica odpove enega od sporazumov iz člena 13 ali sporazum iz člena 15(4).

Člen 18

1.   Ta sporazum se sestavi v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litvanskem, nemškem, nizozemskem, madžarskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

2.   Različico v malteškem jeziku bodo pogodbenice overile na podlagi izmenjave pisem. Ta različica bo enako verodostojna kot različice v jezikih, ki so našteti v prejšnjem odstavku.

---

(1)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(2)  UL L 131, 1.6.2000, str. 43, in UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

SKLEPNA LISTINA

Pooblaščenci so sprejeli naslednje skupne izjave, ki so navedene v nadaljevanju in priložene k tej sklepni listini:

1.	Skupno izjavo pogodbenic o parlamentarnem posvetovanju;

2.	Skupno izjavo pogodbenic glede zunanjih odnosov;

3.	Skupno izjavo pogodbenic o členu 23(7) Konvencije z dne 29. maja 2000 o medsebojni sodni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije.

Pooblaščenci so prav tako upoštevali izjave, navedene v nadaljevanju in priložene k tej sklepni listini :

1.	Izjavo Švice o medsebojni sodni pomoči v kazenskih zadevah;

2.	Izjavo Švice v zvezi s členom 7(2)(b) o roku za sprejetje novosti v razvoju schengenskega pravnega reda;

3.	Izjavo Švice o uporabi Evropske konvencije o medsebojni sodni pomoči v kazenskih zadevah in Evropske konvencije o izročitvi;

4.	Izjavo Evropske komisije o sporočanju predlogov;

5.	Izjavo Evropske komisije o odborih, ki pomagajo Evropski komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil.

SPORAZUM

v obliki izmenjave pisem med Svetom Evropske unije in Švicarsko konfederacijo glede odborov, ki pomagajo Evropski komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil

Spoštovani,

Svet se sklicuje na pogajanja glede Sporazuma o sodelovanju Švicarske konfederacije pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in je vzel na znanje prošnjo Švicarske konfederacije, da bi bila v duhu njenega sodelovanja pri postopku odločanja na področjih, ki jih pokriva Sporazum, in z namenom spodbujanja njegovega dobrega delovanja, v celoti vključena v delo odborov, ki pomagajo Evropski komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil.

Svet ugotavlja, da bo v prihodnje, kadar se bo take postopke uporabilo za področja, ki jih pokriva Sporazum, dejansko treba vključiti Švicarsko konfederacijo v delo teh odborov, da bi se med drugim zagotovilo, da so postopki Sporazuma uporabljeni za zadevne akte ali ukrepe, tako da lahko slednji postanejo zavezujoči za Švicarsko konfederacijo.

Evropska skupnost se zato zavezuje, da bo začela s pogajanji za sklenitev ustreznih dogovorov, z namenom vključitve Švicarske konfederacije v delo teh odborov.

Glede Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku teh podatkov:

—

kadar določena točka zadeva uporabo schengenskega pravnega reda in izključno za takšno točko, Evropska komisija zagotovi strokovnjakom Švicarske konfederacije čim večjo udeležbo pri pripravi osnutkov ukrepov, ki se jih naknadno predloži odboru, ustanovljenem po členu 31 te direktive, ki pomaga Evropski komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil. Tako se Evropska komisija pri izdelavi svojih predlogov posvetuje s strokovnjaki Švicarske konfederacije na enak način kot s strokovnjaki držav članic,

—

Švicarska konfederacija lahko v skladu z drugim pododstavkom člena 29(2) Direktive imenuje predstavnika nadzornega organa ali organov, ki ga določi Švicarska konfederacija, in ki kot opazovalec brez glasovalne pravice sodeluje na sestankih delovne skupine o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. To sodelovanje bo potekalo na ad hoc povabilo, kadar posamezna točka zadeva uporabo schengenskega pravnega reda in izključno za takšno točko.

Hvaležen bi vam bil, če bi mi sporočili soglasje vaše Vlade k navedenem.

Z odličnim spoštovanjem,

Spoštovani,

V čast mi je, da lahko potrdim prejem pisma Vaše ekscelence z dne …, katerega vsebina je naslednja:

„Svet se sklicuje na pogajanja glede Sporazuma o sodelovanju Švicarske konfederacije pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in je vzel na znanje prošnjo Švicarske konfederacije, da bi bila v duhu njenega sodelovanja pri postopku odločanja na področjih, ki jih pokriva Sporazum, in z namenom spodbujanja njegovega dobrega delovanja, v celoti vključena v delo odborov, ki pomagajo Evropski komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil.

Svet ugotavlja, da bo v prihodnje, kadar se bo take postopke uporabilo za področja, ki jih pokriva Sporazum, dejansko treba vključiti Švicarsko konfederacijo v delo teh odborov, da bi se med drugim zagotovilo, da so postopki Sporazuma uporabljeni za zadevne akte ali ukrepe, tako da lahko slednji postanejo zavezujoči za Švicarsko konfederacijo.

Evropska skupnost se zato zavezuje, da bo začela s pogajanji za sklenitev ustreznih dogovorov, z namenom vključitve Švicarske konfederacije v delo teh odborov.

Glede Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku teh podatkov:

—

kadar določena točka zadeva uporabo schengenskega pravnega reda in izključno za takšno točko, Evropska komisija zagotovi strokovnjakom Švicarske konfederacije čim večjo udeležbo pri pripravi osnutkov ukrepov, ki se jih naknadno predloži odboru, ustanovljenem po členu 31 te direktive, ki pomaga Evropski komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil. Tako se Evropska komisija pri izdelavi svojih predlogov posvetuje s strokovnjaki Švicarske konfederacije na enak način kot s strokovnjaki držav članic;

—

Švicarska konfederacija lahko v skladu z drugim pododstavkom člena 29(2) Direktive imenuje predstavnika nadzornega organa ali organov, ki ga določi Švicarska konfederacija, in ki kot opazovalec brez glasovalne pravice sodeluje na sestankih Delovne skupine o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. To sodelovanje bo potekalo na ad hoc povabilo, kadar posamezna točka zadeva uporabo schengenskega pravnega reda in izključno za takšno točko.

Hvaležen bi vam bil, če bi mi sporočili soglasje vaše Vlade k navedenem.“

V čast mi je, da lahko Vašo ekscelenco obvestim o soglasju Zveznega švicarskega sveta k prej navedenem.

Z odličnim spoštovanjem,

SKUPNA IZJAVA O SKUPNIH ZASEDANJIH MEŠANIH ODBOROV

Delegacije, ki zastopajo vlade držav članic Evropske unije,

delegacija Evropske komisije,

delegaciji, ki zastopata vlade Republike Islandije in Kraljevine Norveške,

delegacija, ki zastopa vlado Švicarske konfederacije,

—

so se odločile organizirati zasedanja mešanih odborov, ustanovljenih s Sporazumom o pridružitvi Islandije in Norveške pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda na eni strani in s Sporazumom o pridružitvi Švice pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda na drugi strani, ne glede na raven srečanja.

—

Upoštevano je, da skupna srečanja zahtevajo pragmatično rešitev glede predsedovanja tem srečanjem, ko predsedovanje prevzamejo pridružene države v skladu s Sporazumom med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ali v skladu s Sporazumom, sklenjenim med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi teh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda.

—

Upoštevana je želja pridruženih držav, da od dneva uveljavitve Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda odstopijo, kolikor je potrebno, od njihovega predsedovanja in ga si ga med seboj izmenično delijo po abecednem redu imen.