Konsolidirano BESEDILO: 32005R1236 — SL

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin eno temeljnih načel, skupno vsem državam članicam. Skupnost je zato leta 1995 sklenila, da bo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin bistven sestavni del njenih odnosov s tretjimi državami. Odločeno je bilo, da se v ta namen vstavi ustrezno klavzulo v vsak novi sporazum splošnega značaja, ki se s tretjimi državami sklene o trgovini, sodelovanju in pridružitvi.

(2)

Člen 5 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, člen 7 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in člen 3 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsi določajo brezpogojno in popolno prepoved mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja. Druge določbe, zlasti Deklaracija Združenih narodov proti mučenju ( 1 ) ter Konvencija Združenih narodov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju iz leta 1984 države obvezujejo k preprečevanju mučenja.

(3)

Člen 2(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ( 2 ) pravi, da nihče ne sme biti obsojen na smrtno kazen ali usmrčen. Svet je 29. junija 1998 odobril „Smernice za politiko EU do tretjih držav v zvezi s smrtno kaznijo“ in sklenil, da si bo Evropska unija prizadevala za splošno ukinitev smrtne kazni.

(4)

Člen 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah pravi, da nihče ne sme biti izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju. Svet je 9. aprila 2001 odobril „Smernice za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja“. Te smernice se nanašajo tako na sprejetje Kodeksa ravnanja EU v zvezi z izvozom orožja leta 1998 kot tudi na stalna prizadevanja za uvedbo nadzora po vsej EU nad izvozom paravojaške opreme, kot primera ukrepov, ki lahko učinkovito pripomorejo k preprečevanju mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja v okviru skupne zunanje in varnostne politike. Te smernice prav tako določajo, da je tretje države treba pozivati k preprečevanju uporabe in izdelave opreme, ki je narejena za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, in trgovine z njo, ter k preprečevanju zlorabe katere koli druge opreme v te namene. Smernice obenem poudarjajo, da prepoved okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega kaznovanja postavlja jasne meje glede uporabe smrtne kazni. Zaradi tega in skladno s temi besedili smrtna kazen v nobenih okoliščinah ne sme predstavljati zakonite kazni.

(5)

V Resoluciji o mučenju in drugem okrutnem, nečloveškem ali poniževalnem ravnanju ali kaznovanju, sprejeti 25. aprila 2001, ki so jo podprle tudi države članice EU, je Komisija Združenih narodov za človekove pravice pozvala članice Združenih narodov, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, vključno z zakonodajnimi ukrepi, med drugim tudi za preprečevanje in prepoved izvoza opreme, ki je izdelana posebej za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. To je bilo poudarjeno tudi v resolucijah, sprejetih 16. aprila 2002, 23. aprila 2003, 19. aprila 2004 in 19. aprila 2005.

(6)

Evropski parlament je 3. oktobra 2001 sprejel resolucijo ( 3 ) o drugem letnem poročilu Sveta, pripravljenem v skladu z operativno določbo 8 Kodeksa ravnanja Evropske unije v zvezi z izvozom orožja, v kateri zahteva, da Komisija hitro ukrepa in pripravi ustrezen instrument Skupnosti, ki bo prepovedal pospeševanje, trgovino in izvoz policijske in varnostne opreme, katere uporaba je sama po sebi okrutna, nečloveška in poniževalna, ter zagotovi, da bo instrument Skupnosti ustavil dobavo policijske in varnostne opreme, katere zdravstveni učinki niso povsem poznani, in opreme, katere uporaba v praksi je pokazala precejšnje tveganje zlorabe ali neupravičenih poškodb.

(7)

Zato je primerno, da se na ravni Skupnosti določijo pravila trgovanja s tretjimi državami z blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, ter z blagom, ki bi se lahko uporabilo za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Ta pravila bodo pomagala spodbujati spoštovanje človeškega življenja in temeljnih človekovih pravic in služila zaščiti javne morale. Ta pravila naj zagotovijo, da gospodarski subjekti Skupnosti nimajo nobenih koristi od trgovine, ki bodisi pospešuje ali kako drugače omogoča izvajanje politik v zvezi s smrtno kaznijo ali mučenjem in drugim okrutnim, nečloveškim ali poniževalnim ravnanjem ali kaznovanjem, ki niso v skladu z veljavnimi smernicami EU, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter mednarodnimi konvencijami in pogodbami.

(8)

V tej uredbi je primerna uporaba opredelitev mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, ki so določene v Konvenciji Združenih narodov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju iz leta 1984 ter v Resoluciji 3452 (XXX) Generalne skupščine Združenih narodov. Pri razlagi teh opredelitev se upošteva sodna praksa v zvezi z razlago ustreznih izrazov iz Evropske konvencije o človekovih pravicah in iz ustreznih besedil, ki jih sprejmejo EU ali njene države članice.

(9)	Prepovedati je treba izvoz in uvoz opreme, ki je praktično uporabno zgolj za izvršitev smrtne kazni ali za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

(10)

Vpeljati je treba tudi nadzor nad izvozom določenega blaga, ki se ne uporablja zgolj za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, temveč tudi za zakonite namene. Ta nadzor velja za blago, ki se v osnovi uporablja za kazenski pregon in, razen če bi bil takšen nadzor nesorazmeren, za vsakršno drugo opremo ali izdelke, ki se glede na svojo obliko in tehnične lastnosti lahko zlorabijo za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

(11)

V zvezi z opremo za kazenski pregon je treba navesti, da člen 3 Kodeksa ravnanja za uslužbence organov kazenskega pregona ( 4 ) določa, da lahko uslužbenci organov kazenskega pregona uporabijo silo le, kadar je to nujno potrebno, in v obsegu, ki ga zahteva opravljanje njihovih dolžnosti. Temeljna načela o uporabi sile in strelnega orožja s strani uslužbencev organov kazenskega pregona, sprejeta leta 1990 na Osmem kongresu Združenih narodov o preprečevanju kriminala in ravnanju s storilci kaznivih dejanj, določajo, da morajo uslužbenci organov kazenskega pregona pri opravljanju svojih dolžnosti v največji možni meri uporabljati nenasilna sredstva, preden se zatečejo k uporabi sile in strelnega orožja.

(12)

V tem pogledu ta temeljna načela spodbujajo razvoj nesmrtonosnega orožja za onesposobitev za uporabo v primernih okoliščinah, pri tem pa opozarjajo, da je treba uporabo takšnega orožja pozorno nadzorovati. Določena oprema, ki jo policija običajno uporablja za samoobrambo in ob izgredih, je bila zato spremenjena in prirejena na takšen način, da se lahko uporablja za onesposobitev z uporabo električnih šokov in kemičnih snovi. Po nekaterih navedbah naj bi se takšno orožje v določenih državah zlorabljalo za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

(13)	Ta temeljna načela poudarjajo, da morajo biti uslužbenci organov kazenskega pregona opremljeni z opremo za samoobrambo. Zato se ta uredba ne uporablja za trgovanje s tradicionalno opremo za samoobrambo, kot so npr. ščiti.

(14)	Ta uredba se uporablja tudi za trgovanje s posebnimi kemičnimi snovmi za onesposobitev oseb.

(15)

Kar zadeva okove za noge, verige za vklenitev več oseb, spone in lisice, je treba opozoriti, da člen 33 Standardnih minimalnih pravil Združenih narodov o ravnanju z zaporniki ( 5 ) določa, da se sredstva prisile ne smejo uporabljati za kaznovanje. Nadalje se verige in železni okovi ne smejo uporabljati kot prisilna sredstva. Opozoriti je treba tudi na to, da Standardna minimalna pravila Združenih narodov o ravnanju z zaporniki določajo, da se druga sredstva prisile smejo uporabljajo zgolj kot previdnostni ukrep za preprečitev pobega med prevozom, iz zdravstvenih razlogov, če tako odredi uradni zdravnik, ali, kadar drugi načini nadzora niso uspešni, za preprečitev, da bi zapornik ranil sebe ali druge ali poškodoval lastnino.

(16)

Upoštevaje dejstvo, da so nekatere države članice že prepovedale izvoz in uvoz takšnega blaga, je primerno, da države članice dobijo pravico prepovedati izvoz in uvoz okovov za noge, verig za vklenitev več oseb in prenosnih pripomočkov za zadajanje elektrošokov z izjemo električnih pasov za zadajanje elektrošokov. Države članice bi prav tako morale razpolagati z možnostjo, da, če to želijo, uvedejo nadzor nad izvozom lisic, katerih skupna velikost, ko so zaklenjene, vključno z verigo skupno merijo nad 240 mm.

(17)	Ta uredba se ne sme razlagati, kot da posega v obstoječa pravila o izvozu solzilnih plinov in agensov za obvladovanje nemirov ( 6 ), strelnega orožja, kemičnega orožja in toksičnih kemikalij.

(18)	Primerno je, da se pri nadzoru izvoza predvidijo posebne izjeme, da bi ne ovirali delovanja policijskih enot držav članic in izvedbe operacij za ohranjanje miru ali krizno upravljanje, s pridržkom kasnejšega pregleda pa tudi zato, da bi omogočili tranzit tujega blaga.

(19)

Smernice za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja med drugim določajo, da vodje misij v tretjih državah v svoja redna poročila vključijo tudi analizo primerov mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja v državi, kjer so akreditirani, pa tudi analizo ukrepov, sprejetih za boj proti tem pojavom. Primerno je, da pristojni organi ob odločanju o vlogah za dovoljenje upoštevajo ta in podobna poročila ustreznih mednarodnih organizacij ter organizacij civilne družbe. Ta poročila naj vključujejo tudi opis opreme, ki se v tretjih državah uporablja za izvrševanje smrtne kazni ali za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

(20)

Da bi prispevali k ukinitvi smrtne kazni v tretjih državah in k preprečevanju mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, se šteje, da je potrebno prepovedati zagotavljanje tehnične pomoči tretjim državam, povezane z blagom, ki je praktično uporabno zgolj za izvrševanje smrtne kazni ali za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

(21)

Ukrepi iz te uredbe naj bi preprečili izvrševanje smrtne kazni in mučenje ter drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje v tretjih državah. Med drugim omejujejo trgovino s tretjimi državami z blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvrševanje smrtne kazni in mučenje ter drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Šteje se, da ni potrebe po vzpostavitvi podobnega nadzora nad transakcijami znotraj Skupnosti, saj države članice ne poznajo smrtne kazni in so gotovo sprejele ustrezne ukrepe za prepoved in preprečevanje mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.

(22)

V omenjenih Smernicah je zapisano, da je za učinkovito ukrepanje proti mučenju ter drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju treba sprejeti ukrepe za preprečevanje uporabe, izdelovanja in trgovine z opremo, namenjene mučenju ali drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju. Uvedba in uveljavljanje potrebnih omejitev glede uporabe in proizvodnje takšne opreme je naloga držav članic.

(23)	Da bi upoštevali nove podatke in tehnološki razvoj, je treba sezname blaga, zajetega v tej uredbi, pregledovati in treba je predvideti poseben postopek za njihovo spreminjanje.

(24)	Komisija in države članice naj se vzajemno obveščajo o ukrepih, sprejetih na podlagi te uredbe, in si izmenjujejo vse druge razpoložljive pomembne informacije v zvezi s to uredbo.

(25)	Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, morajo biti sprejeti v skladu z Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji dodeljenih izvedbenih pooblastil ( 7 ).

(26)	Države članice določijo pravila glede kazni za kršitve določb te uredbe in poskrbijo, da se te kazni tudi izvršujejo. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(27)	Ta uredba v ničemer ne omejuje pooblastil na podlagi in v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti ( 8 ) in izvedbenimi določbami Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 ( 9 ).

(28)	Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

1. Ta uredba določa pravila Skupnosti, ki urejajo trgovino s tretjimi državami z blagom, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za izvršitev smrtne kazni ali za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, ter s tem povezano tehnično pomočjo.

2. Ta uredba se ne uporablja za zagotavljanje s tem povezane tehnične pomoči, če to zagotavljanje vključuje prehod fizičnih oseb preko državnih meja.

Blago, ki je praktično uporabno zgolj za izvrševanje smrtne kazni, za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje

1. Vsak izvoz blaga, ki je praktično uporabno zgolj za izvrševanje smrtne kazni, za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje s seznama v Prilogi II, je ne glede na poreklo takšne opreme prepovedan.

Zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom s seznama v Prilogi II, proti plačilu ali brezplačno, s carinskega območja Skupnosti kateri koli osebi, subjektu ali organu v tretji državi je prepovedano.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ odobri izvoz blaga s seznama v Prilogi II, ter zagotavljanje s tem povezane tehnične pomoči, če je jasno, da bo to blago v državi, v katero bo izvoženo, zaradi svojega zgodovinskega pomena uporabljeno izključno za namene javne razstave v muzeju.

1. Uvoz blaga s seznama v Prilogi II, ne glede na poreklo tega blaga, je prepovedan.

Prejemanje tehnične pomoči s strani katere koli osebe, subjekta ali organa na carinskem območju Skupnosti v zvezi z blagom s seznama v Prilogi II, ki jo iz tretje države proti plačilu ali brezplačno zagotavlja katera koli oseba, subjekt ali organ, je prepovedano.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ odobri izvoz blaga s seznama v Prilogi II, ter zagotavljanje s tem povezane tehnične pomoči, če je jasno, da bo to blago v namembni državi članici zaradi svojega zgodovinskega pomena uporabljeno izključno za namene javne razstave v muzeju.

Blago, ki bi lahko bilo uporabljeno za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje

1. Za izvoz blaga s seznama v Prilogi III, ki bi lahko bilo uporabljeno za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, se ne glede na poreklo takšnega blaga zahteva dovoljenje. Dovoljenje se ne zahteva za blago, ki le prehaja skozi carinsko območje Skupnosti, torej tisto blago, za katero ni potrebna nobena druga carinsko odobrena obravnava ali raba, razen zunanjega tranzitnega postopka v skladu s členom 91 Uredbe (EGS) 2913/92, vključno s skladiščenjem neskupnostnega blaga v prosti coni nadzornega tipa 1 ali v prostem skladišču.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za izvoz na ozemlja držav članic, ki so našteta v Prilogi IV in obenem ne spadajo v carinsko območje Skupnosti, in sicer pod pogojem, da bo blago uporabljal organ, pristojen za pregon tako na namembnem ozemlju kot tudi v matičnem delu države članice, ki ji to ozemlje pripada. Carinski in drugi pristojni organi imajo pravico preveriti, ali je ta pogoj izpolnjen, in lahko odločijo, da do končanega preverjanja izvoz ni mogoč.

3. Odstavek 1 se ne uporablja za izvoz v tretje države, pod pogojem da bo blago uporabljalo vojaško ali civilno osebje države članice EU, če to osebje sodeluje v operaciji EU ali ZN ohranjanja miru ali kriznega upravljanja v zadevni tretji državi ali v operaciji na podlagi sporazuma med državami članicami in tretjimi državami na obrambnem področju. Carinski in drugi pristojni organi imajo pravico preveriti, ali je ta pogoj izpolnjen. Do končanega preverjanja izvoz ni mogoč.

1. Pristojni organ odloča o vlogah za izvozna dovoljenja za blago s seznama v Prilogi III od primera do primera, pri čemer upošteva vse relevantne dejavnike, vključno zlasti s tem, ali je kaka druga država članica v preteklih treh letih zavrnila vlogo za dovoljenje izvoza z istimi bistvenimi značilnostmi.

2. Pristojni organ dovoljenja ne izda, če obstaja utemeljen sum, da bi blago s seznama iz Priloge III lahko bilo uporabljeno za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, vključno s sodno odrejenim telesnim kaznovanjem, uporabo s strani organov pregona ali katere koli fizične ali pravne osebe v tretji državi.

Prav tako se lahko upoštevajo druge relevantne informacije, vključno z obstoječimi sodbami nacionalnih sodišč, poročili in drugimi informacijami, ki so jih pripravile civilno-družbene organizacije ter informacijami o omejitvah izvoza namembne države za blago s seznamov v prilogah II in III.

1. Ne glede na določbe členov 5 in 6 lahko država članica sprejme ali ohrani prepoved izvoza ali uvoza okovov za noge, verig za vklenitev več oseb in prenosnih pripomočkov za zadajanje elektrošokov.

2. Država članica lahko določi, da je za izvoz lisic, katerih skupna velikost, ko so zaklenjene, vključno z verigo, merjena od zunanjega roba ene do zunanjega roba druge zapestnice, presega 240 mm, obvezno pridobiti dovoljenje. Pri tovrstnih lisicah države članice uporabljajo poglavje III in IV.

3. Države članice uradno obvestijo Komisijo o ukrepih, ki so jih sprejele v skladu z odstavkoma 1 in 2. O obstoječih ukrepih jo uradno obvestijo najpozneje do 30. julija 2006. O kasneje sprejetih ukrepih pa jo uradno obvestijo pred začetkom njihove veljavnosti.

1. Dovoljenje za izvoz in uvoz ter za zagotavljanje tehnične pomoči lahko izda le pristojni organ s seznama v Prilogi I tiste države članice, kjer je ustanovljen vlagatelj.

2. Vlagatelji pristojnemu organu posredujejo vse pomembne informacije o dejavnostih, za katere je potrebno dovoljenje.

1. Dovoljenja za izvoz in uvoz se izdajo na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge V, in veljajo na celotnem območju Skupnosti. Dovoljenje je veljavno od treh do dvanajst mesecev in ga je možno podaljšati še za največ 12 mesecev.

2. Dovoljenje se lahko izda s pomočjo elektronskih sredstev. Posebni postopki se določijo na nacionalni ravni. Države članice, ki izkoristijo to možnost, o tem obvestijo Komisijo.

3. Pristojni organ v zvezi z dovoljenji za izvoz in uvoz postavi kakršne koli zahteve in pogoje, za katere meni, da so primerni.

4. Pristojni organi lahko v skladu s to uredbo zavrnejo izdajo izvoznega dovoljenja in lahko razveljavijo, odložijo uporabo, spremenijo ali prekličejo že izdano izvozno dovoljenje.

1. Pri opravljanju carinskih formalnosti izvoznik ali uvoznik predloži ustrezno izpolnjen obrazec, določen v Prilogi V, s čimer dokaže, da je pridobil potrebno dovoljenje za zadevni izvoz ali uvoz. Če dokument ni izpolnjen v uradnem jeziku države članice, v kateri potekajo carinske formalnosti, se lahko od izvoznika ali uvoznika zahteva, da poskrbi za prevod v tak uradni jezik.

2. Če je podana carinska deklaracija v zvezi z blagom, navedenim v Prilogah II ali III, in je potrjeno, da za predvideni izvoz ali uvoz ni bilo izdano dovoljenje v skladu s to uredbo, lahko carinski organ prijavljeno blago zaseže in opozori na možnost predložitve vloge za izdajo dovoljenja v skladu s to uredbo. Če vloga za izdajo dovoljenja ni predložena v šestih mesecih po zasegu ali če pristojni organ vlogo zavrne, carinski organi odstranijo zaseženo blago v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

1. Pristojni organi držav članic iz Priloge I uradno obvestijo vse druge pristojne organe držav članic in Komisijo, kakor so navedeni v omenjeni prilogi, o zavrnitvi vloge za izdajo dovoljenja v skladu s to uredbo, in o razveljavitvi dovoljenja, ki so ga izdali. Uradno obvestilo se posreduje najpozneje v tridesetih dneh po dnevu sprejetja odločitve o zavrnitvi.

2. Pristojni organ se posvetuje s pristojnim organom ali organi, ki so v preteklih treh letih zavrnili vlogo za izdajo dovoljenja za izvoz ali uvoz ali za zagotavljanje tehnične pomoči v skladu s to uredbo, če prejme vlogo v zvezi z uvozom ali izvozom ali zagotavljanjem tehnične pomoči, ki vključuje skoraj povsem enak posel, naveden v taki starejši vlogi, in meni, da bi bilo treba dovoljenje kljub temu izdati.

3. Če se pristojni organ po takem posvetovanju odloči izdati dovoljenje, o tem nemudoma obvesti vse pristojne organe iz Priloge I, ter pojasni razloge za svojo odločitev, pri čemer po potrebi predloži dodatne informacije.

4. Zavrnitev izdaje dovoljenja, ki temelji na nacionalni prepovedi v skladu s členom 7(1), ne pomeni odločitve o zavrnitvi vloge v smislu odstavka 1.

1. Komisija ima pooblastila za spremembe Priloge I. Podatki v zvezi s pristojnimi organi držav članic se spremenijo na podlagi informacij, ki jih posredujejo države članice.

2. Komisija ima pooblastila za spremembe prilog II, III, IV in V, v skladu s členom 15(2).

1. Brez poseganja v člen 11 se Komisija in države članice na zahtevo vzajemno obveščajo o ukrepih, ki jih sprejmejo v skladu s to uredbo in si posredujejo vse pomembne informacije, ki so jim na voljo v zvezi s to uredbo, zlasti o izdanih in zavrnjenih dovoljenjih.

2. Pomembne informacije o izdanih in zavrnjenih dovoljenjih vsebujejo vsaj vrsto odločitve, utemeljitev ali povzetek takšne odločitve, imena prejemnikov ter, če ne gre za iste osebe, še končnih uporabnikov, kot tudi zadevno blago.

3. Države članice, če je možno v sodelovanju s Komisijo, predloži javno letno poročilo o svojih dejavnostih, v katerem so podatki o številu prejetih vlog, o blagu in državah, obravnavanih v teh vlogah, ter o svojih odločitvah glede teh vlog. To poročilo ne vključuje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi.

4. Ta člen ne posega v veljavna nacionalna pravila o zaupnosti in poslovni skrivnosti, razen za posredovanje informacij iz odstavka 2 organom druge države članice in Komisiji.

5. Zavrnitev izdaje dovoljenja, ki temelji na nacionalni prepovedi, sprejeti v skladu s členom 7(1), ne pomeni zavrnitve dovoljenja v smislu odstavkov 1, 2 in 3 tega člena.

Brez poseganja v Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ( 10 ) ter nacionalno zakonodajo o dostopu javnosti do dokumentov, se informacije, pridobljene v skladu s to uredbo, uporabljajo zgolj za namen, za katerega se zahtevajo.

1. Komisiji pomaga Odbor za skupna pravila za izvoz izdelkov, ustanovljen na podlagi člena 4(1) Uredbe (EGS) št. 2603/69 ( 11 ).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Odbor iz člena 15 preuči kakršno koli vprašanje v zvezi z izvajanjem te uredbe, podano na pobudo predsednika odbora ali na zahtevo predstavnika države članice.

1. Države članice določijo pravila v zvezi s kaznimi, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2. Države članice Komisijo uradno obvestijo o teh pravilih najpozneje do 29. avgusta 2006, prav tako jo nemudoma uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na ta pravila.

2. Za namene te uredbe se Ceuto, Helgoland in Melillo obravnava kot del carinskega območja Skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Directoraat E4: Economisch Potentieel, Markttoegangsbeleid, Tarifaire en Non-tarifaire Maatregelen

Ministère de l'économie, de l'énergie, du commerce et de la politique scientifique

Directorat, E4: potentiel économique, politique d'accès aux marchés, mesures tarifaires et non-tarifaires

Γενική Διεύθυνση Σχεδιασμού και Διαχείρισης Πολιτικής

Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού

Directorate A: Common Foreign and Security Policy (CFSP) and European Security and Defence Policy (ESDP): Commission Coordination and contribution

Unit A 2: Legal and institutional matters, CFSP Joint Actions, Sanctions, Kimberley Process

Seznam blaga iz člena 5

Oznaka KN	Opis
1. Blago, zasnovano za obvladovanje oseb, kot sledi:
ex940161 00 ex940169 00 ex940171 00 ex940179 00 ex940290 00 ex940320 91 ex940320 99 ex940350 00 ex940370 90 ex940380 00	1.1 Prisilni stoli in table z okovi. Opomba: Ta točka ne zajema prisilnih stolov, zasnovanih za invalidne osebe.
ex732690 98 ex830150 00 ex392690 99	1.2 Okovi za noge, skupinske verige, spone in posamezne lisice ali okovi. Opomba: Ta točka ne zajema „navadnih lisic“. Navadne lisice so tiste, katerih skupna velikost, vključno z verigo, merjena od zunanjega roba ene do zunanjega roba druge zapestnice, je med 150 in 280 mm, ko so zaklenjene, pri čemer lisice niso bile prirejene, da bi povzročale telesno bolečino ali trpljenje.
ex732690 98 ex830150 00 ex392690 99	1.3 Lisice za palce in vijaki za stiskanje palcev, vključno z nazobčanimi lisicami za palce.
2. Prenosne naprave, zasnovane za nadzor v primeru izgredov ali za samozaščito, kot sledi:
ex854389 95 ex930400 00	2.1 Prenosni pripomočki za zadajanje elektrošokov, vključno z, vendar ne samo, električnimi pendreki, električnimi ščiti, pištolami za omamljanje in električni paralizatorji z napetostjo prostega teka, ki presega 10 000 V. Opombe: 1. Ta točka ne zajema električnih pasov za zadajanje elektrošokov, kot je navedeno v točki 2.1 Priloge II. 2. Ta točka ne zajema posameznih elektronskih pripomočkov za zadajanje elektrošokov, če so namenjeni za osebno varnost njihovih uporabnikov.
3. Snovi za nadzor v primeru izgredov ali za samozaščito, in ustrezna prenosna oprema za razširjanje, kot sledi:
ex842420 00 ex930400 00	3.1 Prenosne naprave za nadzor v primeru izgredov ali za samozaščito z uporabo ali razširjanjem kemične snovi za onesposobitev. Opomba: Ta točka ne zajema posameznih prenosnih pripomočkov, tudi če vsebujejo kemično snov, če so namenjeni za osebno varnost njihovih uporabnikov.
ex292429 95	3.2 Vanililamid pelargonske kisline (PAVA) (CAS 2444-46-4).
ex293999 00	3.3 Oleoresin capsicum (OC) (CAS 8023-77-6).

Naslednji obrazec meri 210 × 297 mm, lahko je krajši za največ 5 mm in daljši za največ 8 milimetrov. Velikost okenc temelji na merski enoti, ki je desetina palca vodoravno in šestina palca navpično. Velikost podrazdelkov temelji na merski enoti, ki je desetina palca vodoravno.

Pojasnila k obrazcu „Dovoljenje za izvoz in uvoz blaga, ki bi se lahko uporabilo za mučenje (Uredba (ES) št. 1236/2005)“

Ta obrazec se uporablja za izdajo dovoljenja za izvoz ali uvoz blaga, v skladu z Uredbo (ES) št. 1236/2005 o trgovanju z nekaterim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Ne sme se uporabljati kot dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči.

Organ, ki izda dovoljenje, je organ, opredeljen v členu 2(h) Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005, ki se nahaja v Prilogi I k tej uredbi.

Dovoljenja se izdajo na tem obrazcu, ki obsega en sam list, natisnjen obojestransko. Pristojni carinski urad odšteje izvoženo količino od celotne količine, ki je na voljo. Poskrbeti mora, da so različni predmeti, na katera se nanaša dovoljenje, v ta namen jasno ločeni.

Kadar so zaradi nacionalnih postopkov v državah članicah potrebne dodatne kopije obrazca (na primer za prošnjo), se ta obrazec za dovoljenje lahko vključi v kompletu, ki vsebuje potrebne kopije, v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi. V polju nad poljem 3 vsakega vzorca ter na levem robu mora biti jasno označeno, čemu (npr. prošnja, kopija za vlagatelja) so zadevne kopije namenjene. En sam izvod šteje kot obrazec za dovoljenje iz Priloge V k Uredbi (ES) št. 1236/2005.

Polje 1:	Vlagatelj:	Navedite ime in polni naslov vlagatelja. Navede se lahko tudi carinska številka vlagatelja (v mnogih primerih neobvezno). Vrsta vlagatelja mora biti označena (neobvezno) v ustreznem polju, s številkami 1, 2 ali 4 glede na določbe iz opredelitve v členu 2(i) Uredbe (ES) št. 1236/2005.
Polje 3:	Št. dovoljenja:	Navedite številko in označite bodisi polje za uvoz ali izvoz. ►C1 Za opredelitev izrazov „izvoz“ in „uvoz“ glej člen 2(d) in 2(e) ter člen 18 Uredbe. ◄
Polje 4:	Datum prenehanja veljavnosti:	Navedite dan (z dvema številkama), mesec (z dvema številkama) in leto (s štirimi številkami).
Polje 5:	Zastopnik/predstavnik:	Navedite ime ustrezno pooblaščenega predstavnika ali (carinskega) zastopnika, ki nastopa v imenu vlagatelja, če ta ne vlaga prošnje sam. Glej tudi člen 5 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92.
Polje 6:	Država, kjer se blago nahaja:	Navedite ime zadevne države in njeno kodo, določeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1172/95, UL L 118, 25.5.1995, str. 10. ►C1 Glej Uredbo Komisije (ES) št. 1779/2002, UL L 269, 5.10.2002, str. 6. ◄
Polje 7:	Namembna država:	Navedite ime zadevne države in njeno kodo, določeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1172/95, UL L 118, 25.5.1995, str. 10. ►C1 Glej Uredbo Komisije (ES) št. 1779/2002, UL L 269, 5.10.2002, str. 6. ◄
Polje 10:	Opis predmeta:	Vključite podatke o embalaži zadevnega blaga. Vrednost blaga se lahko navede tudi v polju 10. Če v polju 10 ni dovolj prostora, nadaljujte na priloženem praznem listu in se sklicujte na številko dovoljenja. Število prilog navedite v polju 16. Ta obrazec se uporablja za največ tri različne vrste blaga (glej prilogi II in III k Uredbi). Če je potrebno dati dovoljenje za izvoz ali uvoz več kot treh vrst blaga, izdajte dve dovoljenji.
Polje 11:	Št. predmeta:	To polje se izpolni le na hrbtni strani obrazca. Prepričajte se, da št. predmeta ustreza natisnjeni številki predmeta v polju 11, ki se nahaja poleg opisa zadevnega predmeta na sprednji strani.
Polje 14:	Posebne zahteve in pogoji:	Če v polju 14 ni dovolj prostora, nadaljujte na priloženem praznem listu in se sklicujte na številko dovoljenja. Število prilog navedite v polju 16.
Polje 16:	Število prilog:	Navedite število morebitnih prilog (glej razlago k poljema 10 in 14).

( 1 ) Resolucija 3452 (XXX) Generalne skupščine Združenih narodov z dne 9.12.1975.

( 4 ) Resolucija 34/169 Generalne skupščine Združenih narodov z dne 17.12.1979.

( 5 ) Odobreno z Resolucijama 663 C (XXIV) z dne 31.7.1957 in 2076 (LXII) z dne 13.5.1977 Ekonomsko-socialnega sveta Združenih narodov.

( 6 ) Glej točko ML 7(c) Skupnega seznama vojaškega blaga Evropske unije (UL C 127, 25.5.2005, str. 1).

( 8 ) UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/05 (UL L 117, 4.5.2005, str. 13).

( 9 ) UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 883/05 (UL L 148, 11.6.2005, str. 5).

( 11 ) UL L 324, 27.12.1969, str. 25. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3918/91 (UL L 372, 31.12.1991, str. 31).

Oznaka KN	Opis
1. Blago, zasnovano za usmrtitev oseb, kot sledi:
ex442190 98 ex820890 00	1.1 Vislice in giljotine.
ex854389 95 ex940179 00 ex940180 00 ex940210 00 ex940290 00	1.2 Električni stoli za usmrtitev oseb.
ex940600 38 ex940600 80	1.3 Nepredušne komore, npr. iz jekla in stekla, zasnovane za usmrtitev oseb z dovajanjem smrtonosnega plina ali snovi.
ex841381 90 ex901890 50 ex901890 60 ex901890 85	1.4 Samodejni injekcijski sistemi, zasnovani za usmrtitev oseb z dajanjem smrtonosne kemične snovi.
2. Blago, zasnovano za obvladovanje oseb, kot sledi:
ex854389 95	2.1 Pasovi za zadajanje elektrošokov, zasnovani za obvladovanje oseb z zadajanjem elektrošokov z napetostjo prostega teka, ki presega 10 000 V.