Konsolidirano BESEDILO: 32017R2226 — SL

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011

S to uredbo se vzpostavlja „sistem vstopa/izstopa“ (SVI) za:

(a)

evidentiranje in shranjevanje datuma, časa ter kraja vstopa in izstopa državljanov tretjih držav, ki prehajajo meje držav članic, na katerih se uporablja SVI;

(b)

izračun trajanja dovoljenega bivanja teh državljanov tretjih držav;

(c)

izdajanje opozoril državam članicam, ko se dovoljeno bivanje izteče; in

(d)

evidentiranje in shranjevanje datuma, časa in kraja zavrnitve vstopa državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop za kratkoročno bivanje, ter za evidentiranje organa države članice, ki je vstop zavrnil, in razlogov za zavrnitev.

Zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj so v tej uredbi določeni tudi pogoji, pod katerimi lahko imenovani organi držav članic in Europol pridobijo dostop do SVI zaradi vpogleda.

SVI s shranjevanjem podatkov o identiteti, podatkov o potni listini in biometričnih podatkov v skupno odložišče podatkov o identiteti (CIR), vzpostavljeno s členom 17(1) Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), prispeva k olajševanju in pomoči pri pravilni identifikaciji oseb, ki so evidentirane v SVI, pod pogoji in za namene člena 20 navedene uredbe.

Ta uredba se uporablja za:

(a)

državljane tretjih držav, ki jim je bil dovoljen vstop za kratkoročno bivanje na ozemlju držav članic in pri katerih je treba ob prehajanju meja, na katerih se uporablja SVI, opraviti mejno kontrolo v skladu z Uredbo (EU) 2016/399; in

(b)

državljane tretjih držav – pri vstopu na ozemlje držav članic in izstopu s tega ozemlja – ki:

▼C1

(i)

so družinski člani državljana Unije, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljana tretje države, ki na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani in tretjo državo na drugi strani uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije; in

▼B

(ii)

nimajo dovoljenja za prebivanje na podlagi Direktive 2004/38/ES ali dovoljenja za prebivanje na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1030/2002 ( 2 ).

Ta uredba se uporablja tudi za državljane tretjih držav, ki jim je zavrnjen vstop za kratkoročno bivanje na ozemlje držav članic v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2016/399.

Ta uredba se ne uporablja za:

▼C1

(a)

državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljana Unije, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES, in ki imajo dovoljenje za prebivanje na podlagi navedene direktive, ne glede na to, ali tega državljana Unije spremljajo oziroma se mu pridružijo;

▼B

(b)

državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljana tretje države, ne glede na to, ali tega državljana tretje države spremljajo oziroma se mu pridružijo, kadar:

(i)

ta državljan tretje države na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjo državo na drugi strani uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije; in

(ii)

imajo ti državljani tretjih držav dovoljenje za prebivanje na podlagi Direktive 2004/38/ES ali dovoljenje za prebivanje na podlagi Uredbe (ES) št. 1030/2002;

(c)

imetnike dovoljenj za prebivanje iz točke 16 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399, ki niso zajeti v točkah (a) in (b) tega odstavka;

(d)

državljane tretjih držav, ki uveljavljajo pravico do mobilnosti v skladu z Direktivo 2014/66/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) ali Direktivo (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );

(e)

imetnike vizumov za dolgoročno bivanje;

(f)

državljane Andore, Monaka in San Marina ►C1 ter imetnike potnega lista, ki ga je izdala Vatikanska mestna država oziroma Sveti sedež; ◄

(g)

osebe ali kategorije oseb, ki so izvzete iz mejne kontrole ali uživajo ugodnosti na podlagi posebnih pravil v zvezi z mejno kontrolo iz točke (g) člena 6a(3) Uredbe (EU) 2016/399;

(h)

osebe ali kategorije oseb iz točk (h), (i), (j) in (k) člena 6a(3) Uredbe (EU) 2016/399.

Določbe te uredbe, ki se nanašajo na izračun trajanja dovoljenega bivanja in izdajanje opozoril državam članicam, ko se dovoljeno bivanje izteče, se ne uporabljajo za državljane tretjih držav, ki:

▼C1

(a)

▼B

(b)

nimajo dovoljenja za prebivanje na podlagi Direktive 2004/38/ES ali dovoljenja za prebivanje na podlagi Uredbe (ES) št. 1030/2002.

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„zunanje meje“ pomeni zunanje meje, kakor so opredeljene v točki 2 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399;

(2)

„notranje meje“ pomeni notranje meje, kakor so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399;

(3)

„mejni organ“ pomeni mejnega policista, ki v skladu z nacionalno zakonodajo izvaja mejno kontrolo, kot je opredeljena v točki 11 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399;

(4)

„organ, pristojen za priseljevanje“ pomeni pristojni organ, ki je v skladu z nacionalnim pravom odgovoren za eno ali več od naslednjega:

(a)

preverjanje na ozemlju držav članic, ali so izpolnjeni pogoji za vstop na ozemlje držav članic ali za bivanje na njem;

(b)

preučevanje pogojev in sprejemanje odločitev v zvezi s prebivanjem državljanov tretjih držav na ozemlju držav članic, kolikor ta organ ni „organ za presojo“, kot je opredeljen v točki (f) člena 2 Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ), ter, kadar je ustrezno, za svetovanje v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 377/2004 ( 6 );

(c)

vračanje državljanov tretjih držav v tretjo državo izvora ali tranzita;

(5)

„organ, pristojen za izdajo vizumov“ pomeni organ, pristojen za izdajo vizumov, kakor je opredeljen v točki 3 člena 4 Uredbe (ES) št. 767/2008;

(6)

„državljan tretje države“ pomeni vsako osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 20(1) PDEU, razen oseb, ki na podlagi sporazumov med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjimi državami na drugi strani uživajo pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije do prostega gibanja;

(7)

„potna listina“ pomeni potni list ali drug enakovreden dokument, s katerim je imetnik upravičen do prehoda zunanjih meja in v katerega se lahko pritrdi vizum;

(8)

„kratkoročno bivanje“ pomeni bivanja na ozemlju držav članic, ki trajajo največ 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni, kot je navedeno v členu 6(1) Uredbe (EU) 2016/399;

(9)

„vizum za kratkoročno bivanje“ pomeni vizum, kakor je opredeljen v točki (a) točke 2 člena 2 Uredbe (ESU) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 );

(10)

„nacionalni vizum za kratkoročno bivanje“ pomeni dovoljenje, ki ga izda država članica, ki še ne uporablja v celoti določb schengenskega pravnega reda, in sicer za načrtovano bivanje na ozemlju te države članice, ki traja največ 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni;

(11)

„dovoljeno bivanje“ pomeni natančno število dni, ko sme državljan tretje države zakonito bivati na ozemlju držav članic, z začetkom od datuma vstopa v skladu z veljavnimi določbami;

(12)

„odgovorna država članica“ pomeni državo članico, ki je vnesla podatke v SVI;

(13)

„preverjanje“ pomeni postopek primerjave sklopov podatkov zaradi potrjevanja zatrjevane identitete osebe (preverjanje s primerjanjem z enim vzorcem);

(14)

„ugotavljanje identitete“ pomeni postopek ugotavljanja identitete osebe s primerjanjem več sklopov podatkov v zbirki podatkov (preverjanje s primerjanjem z več vzorci);

(15)

„alfanumerični podatki“ pomeni podatke, ki so predstavljeni s črkami, številkami, posebnimi znaki, razmiki med znaki in z ločili;

(16)

„podatki o prstnih odtisih“ pomeni podatke, povezane s štirimi prstnimi odtisi, in sicer kazalca, sredinca, prstanca in mezinca na desni roki, kadar ta roka ni na voljo, pa na levi roki;

(17)

„podoba obraza“ pomeni digitalno sliko obraza;

(18)

„biometrični podatki“ pomeni podatke o prstnih odtisih in podobo obraza;

(19)

„oseba, ki je prekoračila obdobje dovoljenega bivanja“ pomeni državljana tretje države, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev glede trajanja dovoljenega kratkoročnega bivanja na ozemlju držav članic;

(20)

„eu-LISA“ pomeni Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 1077/2011;

(21)

„nadzorni organi“ pomeni nadzorni organ, ustanovljen v skladu s členom 51(1) Uredbe (EU) 2016/679, oziroma nadzorni organ, ustanovljen v skladu s členom 41(1) Direktive (EU) 2016/680;

▼M2

(22)

„podatki iz SVI“ pomeni vse podatke, shranjene v centralnem sistemu SVI in v CIR v skladu s členi 15 do 20;

▼M2

(22a)

„podatki o identiteti“ pomeni podatke iz točke (a) člena 16(1) ter ustrezne podatke iz členov 17(1) in 18(1);

▼B

(23)

„preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj“ pomeni preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;

(24)

„teroristično kaznivo dejanje“ pomeni kaznivo dejanje po nacionalnem pravu, ki ustreza ali je enakovredno enemu izmed kaznivih dejanj iz Direktive (EU) 2017/541;

(25)

„hudo kaznivo dejanje“ pomeni kaznivo dejanje, ki ustreza ali je enakovredno enemu izmed kaznivih dejanj iz člena 2(2) Okvirnega Sklepa 2002/584/PNZ, če se po nacionalnem pravu kaznuje z zaporno kaznijo ali ukrepom odvzema prostosti z najvišjo zagroženo kaznijo najmanj treh let;

(26)

„imenovani organ“ pomeni organ, ki ga država članica imenuje na podlagi člena 29 kot odgovornega za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;

(27)

„samopostrežni sistem“ pomeni samopostrežni sistem, kakor je opredeljen v točki 23 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399;

(28)

„elektronski prehod“ pomeni elektronski prehod, kakor je opredeljen v točki 24 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399;

(29)

„stopnja neuspelih vpisov“ (FTER) pomeni delež evidentiranj, pri katerih vneseni biometrični podatki niso dovolj kakovostni;

(30)

„stopnja napačne pozitivne identifikacije“ (FPIR) pomeni delež dobljenih ujemanj pri iskanju biometričnih podatkov, ki se ne nanašajo na preverjanega potnika;

(31)

„stopnja napačne negativne identifikacije“ (FNIR) pomeni delež zgrešenih ujemanj pri iskanju biometričnih podatkov, čeprav so bili potnikovi biometričnimi podatki evidentirani;

▼M2

(32)

„ESP“ pomeni evropski iskalni portal, vzpostavljen s členom 6(1) Uredbe (EU) 2019/817;

(33)

„CIR“ pomeni skupno odložišče podatkov o identiteti, vzpostavljeno s členom 17(1) Uredbe (EU) 2019/817.

▼B

Izrazi, opredeljeni v členu 4 Uredbe (EU) 2016/679, imajo v tej uredbi enak pomen, kolikor organi držav članic osebne podatke obdelujejo za namene iz člena 6(1) te uredbe.

Izrazi, opredeljeni v členu 3 Direktive (EU) 2016/680, imajo v tej uredbi enak pomen, kolikor organi držav članic osebne podatke obdelujejo za namene iz člena 6(2) te uredbe.

SVI se uporablja na zunanjih mejah.

Države članice, ki schengenski pravni red uporabljajo v celoti, uvedejo SVI na svojih notranjih mejah z državami članicami, ki schengenskega pravnega reda še ne uporabljajo v celoti, a uporabljajo SVI.

Države članice, ki schengenski pravni red uporabljajo v celoti, in države članice, ki schengenskega pravnega reda še ne uporabljajo v celoti, a uporabljajo SVI, uvedejo SVI na svojih notranjih mejah z državami članicami, ki schengenskega pravnega reda še ne uporabljajo v celoti in ne uporabljajo SVI.

Države članice, ki schengenskega pravnega reda še ne uporabljajo v celoti, vendar uporabljajo SVI, uvedejo SVI na svojih notranjih mejah, kot so opredeljene v točkah (b) in (c) člena 2(1) Uredbe (EU) 2016/399.

Z odstopanjem od tretjega in četrtega pododstavka člena 23(2) ter od člena 27, država članica, ki še ne uporablja schengenskega pravnega reda v celoti, vendar uporablja SVI, uvede SVI brez biometričnih funkcij na svojih kopenskih notranjih mejah z državo članico, ki schengenskega pravnega reda še ne uporablja v celoti, vendar uporablja SVI. Na teh notranjih mejah se, kadar državljan tretje države še ni evidentiran v SVI, oblikuje individualna dokumentacija brez evidentiranja biometričnih podatkov. Biometrični podatki se dodajo na naslednjem mejnem prehodu, kjer se SVI uporablja z biometričnimi funkcijami.

eu-LISA razvije SVI in zagotovi njegovo operativno upravljanje, vključno s funkcijami za obdelavo biometričnih podatkov iz točke (d) člena 16(1) in točk (b) in (c) člena 17(1), kakor tudi ustrezno varnost SVI.

Cilji SVI so, da se z evidentiranjem in hrambo podatkov v SVI in z zagotavljanjem dostopa državam članicam do takih podatkov:

(a)

izboljša učinkovitost mejne kontrole z izračunom in spremljanjem trajanja dovoljenega bivanja pri vstopu in izstopu državljanov tretjih držav, ki jim je bil dovoljen vstop za kratkoročno bivanje;

(b)

zagotavlja pomoč pri ugotavljanju identitete državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop na ozemlje držav članic ali za kratkoročno bivanje na njem;

(c)

omogoča ugotavljanje identitete in odkrivanje oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, in pristojnim nacionalnim organom držav članic omogoča, da sprejmejo ustrezne ukrepe;

(d)

omogoči elektronsko preverjanje zavrnitev vstopa v SVI;

(e)

omogoči avtomatizacija mejne kontrole za državljane tretjih držav;

(f)

organom, pristojnim za izdajo vizumov, omogoči dostop do informacij o zakoniti rabi predhodno izdanih vizumov;

(g)

državljane tretjih držav obvešča o trajanju njihovega dovoljenega bivanja;

(h)

zbirajo statistični podatki o vstopih in izstopih, zavrnitvah vstopov in prekoračitvah obdobja dovoljenega bivanja državljanov tretjih držav, da se izboljša ocenjevanje tveganja prekoračitve obdobja dovoljenega bivanja in podpre oblikovanje migracijske politike Unije na podlagi dokazov;

(i)

preprečujejo zlorabe identitete in zlorabe potnih listin;

▼M2

(j)

zagotovi pravilna identifikacija oseb;

▼M4

(k)

podpira cilje Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ).

▼B

Cilji SVI so, da se z omogočanjem dostopa imenovanim organom v skladu s pogoji iz te uredbe:

(a)

prispeva k preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj;

(b)

omogoča pridobivanje informacij za preiskave, povezane s terorističnimi kaznivimi dejanji ali drugimi hudimi kaznivimi dejanji, vključno z ugotavljanjem identitete storilcev, osumljencev in žrtev teh kaznivih dejanj, ki so prešli zunanje meje.

SVI podpira države članice, če je to ustrezno, pri uporabi njihovih nacionalnih programov za poenostavitev, vzpostavljenih v skladu členom 8d Uredbe (EU) 2016/399, da bi poenostavili prehajanje meja za državljane tretjih držav z:

(a)

omogočanjem, da imajo pristojni nacionalni organi iz člena 8d Uredbe (EU) 2016/399 dostop do informacij o predhodnih kratkoročnih bivanjih ali zavrnitvah vstopa za namene obravnave vlog za dostop do nacionalnih programov za poenostavitev ter sprejetje odločitev iz člena 25 te uredbe;

(b)

obveščanjem mejnih organov o odobritvi dostopa do nacionalnega programa za poenostavitev.

SVI sestavljajo:

(a)

centralni sistem (v nadaljnjem besedilu: centralni sistem SVI);

▼M2

(aa)

centralna infrastruktura CIR iz točke (a) člena 17(2) Uredbe (EU) 2019/817;

▼B

(b)

nacionalni enotni vmesnik v vsaki državi članici, ki temelji na skupnih tehničnih specifikacijah in je enak za vse države članice ter omogoča povezavo centralnega sistema SVI in nacionalnih mejnih infrastruktur v državah članicah na varen način;

(c)

varni komunikacijski kanal med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom VIS;

(d)

komunikacijska infrastruktura med centralnim sistemom SVI in nacionalnimi enotnimi vmesniki, ki mora biti varna in šifrirana;

(e)

spletna storitev iz člena 13;

▼M2

(f)

varna komunikacijska infrastruktura med centralnim sistemom SVI ter centralnima infrastrukturama ESP in CIR.

1a.

CIR vsebuje podatke iz točk (a) do (d) člena 16(1), točk (a), (b) in (c) člena 17(1) ter člena 18(1) in (2). Preostali podatki iz SVI se hranijo v centralnem sistemu SVI.

Centralni sistem SVI gosti agencija eu-LISA na svojih tehničnih mestih. Zagotavlja funkcionalnosti iz te uredbe v skladu s pogoji glede razpoložljivosti, kakovosti in hitrosti v skladu s členom 37(3).

Brez poseganja v Odločbo Komisije 2008/602/ES ( 9 ), imata komunikacijska infrastruktura SVI in komunikacijska infrastruktura VIS iz člena 1(2) Odločbe Sveta 2004/512/ES določene skupne komponente strojne in programske opreme. Zagotovi se logično ločevanje podatkov iz VIS in podatkov iz SVI.

eu-LISA vzpostavi varen komunikacijski kanal med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom VIS, da se omogoči interoperabilnost med SVI in VIS. Neposreden vpogled iz SVI v VIS in obratno je mogoč le, če je tako določeno v tej uredbi in Uredbi (ES) št. 767/2008. Ko zadevni organ začne ustrezni postopek, mora biti pridobivanje podatkov v zvezi z vizumi iz VIS, njihov uvoz v SVI in posodabljanje podatkov iz VIS v SVI avtomatizirano.

Interoperabilnost mejnim organom, ki uporabljajo SVI, omogoči vpogled iz SVI v VIS zaradi:

(a)

pridobivanja podatkov v zvezi z vizumi neposredno iz VIS in njihovega uvoza v SVI, da se v SVI oblikuje ali posodobi evidenca o vstopu/izstopu ali evidenca o zavrnitvi vstopa imetnika vizuma v skladu s členi 14, 16 in 18 te uredbe ter členom 18a Uredbe (ES) št. 767/2008;

(b)

pridobivanja podatkov v zvezi z vizumi neposredno iz VIS in njihovega uvoza v SVI, da se posodobi evidenca o vstopu/izstopu v primeru razveljavitve, preklica ali podaljšanja vizuma v skladu s členom 19 te uredbe ter členi 13, 14 in 18a Uredbe (ES) št. 767/2008;

(c)

preverjanja v skladu s členom 23 te uredbe in členom 18(2) Uredbe (ES) št. 767/2008 verodostojnosti in veljavnosti ustreznega vizuma ali izpolnjevanja pogojev za vstop na ozemlje držav članic v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2016/399;

(d)

preverjanja na mejah, na katerih se uporablja SVI, ali je bil državljan tretje države, ki je izvzet iz vizumske obveznosti, predhodno evidentiran v VIS v skladu s členom 23 te uredbe in členom 19a Uredbe (ES) št. 767/2008; ter

(e)

če se identiteta imetnika vizuma preverja na podlagi prstnih odtisov, zaradi preverjanja identitete imetnika vizuma na mejah, na katerih se uporablja SVI, na podlagi primerjave prstnih odtisov imetnika vizuma s prstnimi odtisi v VIS v skladu s členom 23 te uredbe in členom 18(6) Uredbe (ES) št. 767/2008.

Interoperabilnost omogoča organom, ki so pristojni za izdajo vizumov in uporabljajo VIS, vpogled v SVI iz VIS zaradi:

(a)

obravnavanja vlog za izdajo vizuma in sprejemanja odločitev, povezanih s temi vlogami, v skladu s členom 24 te uredbe in členom 15(4) Uredbe (ES) št. 767/2008;

(b)

za države članice, ki schengenskega pravnega reda še ne uporabljajo v celoti, vendar uporabljajo SVI, zaradi obravnavanja vlog za izdajo nacionalnih vizumov za kratkoročno bivanje in sprejemanja odločitev o njih;

(c)

posodobitve podatkov v zvezi z vizumi v evidenci o vstopu/izstopu v primeru razveljavitve, preklica ali podaljšanja vizuma v skladu s členom 19 te uredbe ter členoma 13 in 14 Uredbe (ES) št. 767/2008.

Za delovanje spletne storitve SVI iz člena 13, VIS ločeno zbirko podatkov, ki je namenjena samo za branje, iz člena 13(5) dnevno posodablja z enosmerno pridobitvijo najmanjše potrebne podmnožice podatkov iz VIS.

Avtomatiziran postopek, ki uporablja varen komunikacijski kanal iz točke (da) člena 6(2) Uredbe (EU) 2018/1240, SVI omogoči oblikovanje ali posodobitev evidence o vstopu/izstopu ali evidence o zavrnitvi vstopa za državljana tretje države, ki je oproščen vizumske obveznosti, v skladu s členi 14, 17 in 18 te uredbe.

Kadar se oblikuje evidenca o vstopu/izstopu ali evidenca o zavrnitvi vstopa za državljana tretje države, ki je oproščen vizumske obveznosti, avtomatizirani postopek iz prvega pododstavka centralnemu sistemu SVI omogoči:

Avtomatiziran postopek, ki uporablja varen komunikacijski kanal iz točke (da) člena 6(2) Uredbe (EU) 2018/1240, SVI omogoči obdelavo poizvedb centralnega sistema ETIAS in pošiljanje ustreznih odgovorov v skladu s členom 11c in členom 41(8) navedene uredbe. Po potrebi centralni sistem SVI evidentira dejstvo, da je treba v centralni sistem ETIAS poslati uradno obvestilo takoj, ko se oblikuje evidenca o vstopu/izstopu, iz katere je razvidno, da je prosilec, ki je zahteval preklic potovalne odobritve, zapustil ozemlje držav članic.

Od začetka delovanja ETIAS, kot je določeno v členu 88(1) Uredbe (EU) 2018/1240, se centralni sistem SVI poveže z ESP, da se omogočijo avtomatska preverjanja na podlagi člena 20, točke (c)(ii) člena 24(6) in točke (b) člena 54(1) navedene uredbe.

Brez poseganja v člen 24 Uredbe (EU) 2018/1240 avtomatska preverjanja na podlagi člena 20, točke (c)(ii) člena 24(6), člena 41 in točke (b) člena 54(1) navedene uredbe omogoča preverjanja iz člena 20 navedene uredbe ter nadaljnja preverjanja iz členov 22 in 26 navedene uredbe.

Za namene izvedbe preverjanj iz točk (g) in (h) člena 20(2) Uredbe (EU) 2018/1240 centralni sistem ETIAS uporablja ESP za primerjavo podatkov, shranjenih v ETIAS, s podatki, shranjenimi v SVI, v skladu s členom 11(8) navedene uredbe z uporabo podatkov iz tabele ustrezanja iz Priloge III k tej uredbi.

Preverjanja iz točk (g) in (h) člena 20(2) Uredbe (EU) 2018/1240 ne posegajo v posebna pravila iz člena 24(3) navedene uredbe.

Dostop do SVI za vnos, spremembo in izbris podatkov iz člena 14 in členov 16 do 20 ter za vpogled vanje je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje nacionalnih organov posamezne države članice, ki so pristojni za namene iz členov 23 do 35. Navedeni dostop je omejen na obseg, potreben za izvajanje nalog teh nacionalnih organov v skladu s temi nameni, in mora biti sorazmeren z zasledovanimi cilji.

Vse države članice imenujejo pristojne nacionalne organe, ki so za namene te uredbe mejni organi, organi, pristojni za izdajo vizumov, in organi za priseljevanje. Ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih nacionalnih organov ima dostop do SVI za vnos, spremembo in izbris podatkov ter za vpogled vanje. Vse države članice seznam teh pristojnih nacionalnih organov nemudoma sporočijo agenciji eu-LISA. Na tem seznamu podrobno navedejo, za kateri namen ima posamezni organ dostop do podatkov, shranjenih v SVI.

V SVI se zagotovi funkcija centraliziranega upravljanja tega seznama. Podrobna pravila o upravljanju te funkcije se določijo z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 68(2).

2a.

Ustrezno pooblaščeno osebje nacionalnih enot ETIAS, imenovanih na podlagi člena 8 Uredbe (EU) 2018/1240, ima dostop do SVI za vpogled v podatke SVI v načinu „samo za branje“.

Organi, ki so pooblaščeni za vpogled v podatke iz SVI, ali za dostop do njih zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, se imenujejo v skladu s poglavjem IV.

Dostop do podatkov iz SVI, shranjenih v CIR, je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje nacionalnih organov posameznih držav članic in na ustrezno pooblaščeno osebje agencij Unije, ki so pristojni za namene iz člena 20 in člena 21 Uredbe (EU) 2019/817. Tak dostop je omejen na obseg, v katerem so podatki potrebni za izvajanje njihovih nalog, za te namene, in sorazmeren z zasledovanimi cilji.

Vsi pristojni organi, pooblaščeni za dostop do SVI, zagotovijo, da je uporaba SVI nujna, primerna in sorazmerna.

Vsak pristojni organ zagotovi, da je uporaba SVI, vključno z zbiranjem biometričnih podatkov, v skladu z zaščitnimi ukrepi, določenimi v Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah ter v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah. Zlasti pri zbiranju podatkov o otroku se upoštevajo predvsem koristi otroka.

Avtomatizirani kalkulator in obveznost obveščanja državljanov tretjih držav o preostanku dovoljenega bivanja

SVI vključuje avtomatizirani kalkulator, ki za državljane tretjih držav, evidentirane v SVI, prikazuje najdaljše trajanje dovoljenega bivanja.

Avtomatizirani kalkulator pristojne organe obvešča o naslednjem:

(a)

pri vstopu, najdaljšem trajanju dovoljenega bivanja državljanov tretjih držav in o tem, ali je že izkoriščeno število dovoljenih vstopov na podlagi vizuma za kratkoročno bivanje, izdanega za enkratni ali dvakratni vstop;

(b)

pri kontrolah ali preverjanjih, ki se izvajajo na ozemlju držav članic, o preostanku dovoljenega bivanja državljanov tretjih držav ali o trajanju njihove prekoračitve obdobja dovoljenega bivanja;

(c)

pri izstopu, o vsaki prekoračitvi obdobja dovoljenega bivanja državljanov tretjih držav;

(d)

pri obravnavi vlog za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje in pri odločanju o njih, o najdaljšem preostalem trajanju dovoljenega bivanja na podlagi načrtovanih datumov vstopa.

Mejni organi državljana tretje države obvestijo o najdaljšem trajanju dovoljenega bivanja, pri katerem se upoštevata število vstopov in trajanje bivanja, ki ga dovoljuje vizum, v skladu s členom 8(9) Uredbe (EU) 2016/399. Te informacije zagotovi mejni policist ob mejni kontroli ali se zagotovijo z uporabo opreme, ki je nameščena na mejnem prehodu in omogoča državljanu tretje države vpogled v spletno storitev, kot je navedeno v členu 13(1) in (2) te uredbe.

Za državljane tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost in bivajo na podlagi vizuma za kratkoročno bivanje ali nacionalnega vizuma za kratkoročno bivanje v državi članici, ki schengenskega pravnega reda še ne uporablja v celoti, a uporablja SVI, avtomatizirani kalkulator ne pokaže dovoljenega bivanja na podlagi vizuma za kratkoročno bivanje ali nacionalnega vizuma za kratkoročno bivanje.

V primeru, navedenem v prvem pododstavku, avtomatizirani kalkulator preveri samo:

Za namen preverjanja, ali so državljani tretjih držav, ki imajo vizum za kratkoročno bivanje, izdan za enkratni ali dvakratni vstop, že izkoristili število vstopov, dovoljenih z vizumom za kratkoročno bivanje, avtomatizirani kalkulator upošteva samo vstope na ozemlje držav članic, ki v celoti uporabljajo schengenski pravni red. To preverjanje pa se ne izvede pri vstopu na ozemlje držav članic, ki še ne uporabljajo schengenskega pravnega reda v celoti, vendar uporabljajo SVI.

Avtomatizirani kalkulator se uporablja tudi za kratkoročna bivanja na podlagi vizuma za kratkoročno bivanje z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, izdanega na podlagi točke (b) člena 25(1) Uredbe (ES) št. 810/2009. V tem primeru avtomatizirani kalkulator upošteva dovoljeno bivanje, kot je določeno v takšnem vizumu, ne glede na to, ali celotno bivanje zadevnega državljana tretje države presega 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni.

SVI vključuje mehanizem, ki samodejno prepozna, katere evidence o vstopu/izstopu ne vsebujejo datuma izstopa, ki neposredno sledi datumu izteka dovoljenega bivanja, ter samodejno prepozna tudi evidence, pri katerih je bilo prekoračeno najdaljše trajanje dovoljenega bivanja.

Za državljane tretjih držav, ki mejo prestopijo na podlagi veljavnega poenostavljenega tranzitnega dokumenta, izdanega v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 693/2003 ( 10 ), SVI vključuje mehanizem, ki samodejno prepozna, katere evidence o vstopu/izstopu ne vsebujejo datuma izstopa, ki neposredno sledi datumu izteka dovoljenega bivanja, in samodejno prepozna tudi evidence, pri katerih je bilo prekoračeno najdaljše trajanje dovoljenega bivanja.

Pristojnim nacionalnim organom, imenovanim v skladu s členom 9(2), je na voljo seznam, ki ga ustvari SVI in vsebuje podatke iz členov 16 in 17 o vseh osebah, identificiranih kot osebe, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, zato da ti organi lahko sprejmejo ustrezne ukrepe.

Da lahko državljani tretjih držav kadar koli preverijo preostanek dovoljenega bivanja, jim varen internetni dostop do spletne storitve, ki jo eu-LISA gosti na svojih tehničnih mestih, omogoča, da vnesejo podatke, ki se zahtevajo v skladu s točko (b) člena 16(1), ter svoj načrtovani datum vstopa ali izstopa oziroma obojega. Na tej podlagi državljani tretjih držav prek spletne storitve prejmejo odgovor OK/NOT OK in informacijo o preostalem dovoljenem bivanju.

Z odstopanjem od odstavka 1, za načrtovano bivanje v državi članici, ki še ne uporablja v celoti schengenskega pravnega reda, vendar uporablja SVI, prek spletne storitve ni mogoče prejeti nobenih informacij glede dovoljenega bivanja na podlagi vizuma za kratkoročno bivanje ali nacionalnega vizuma za kratkoročno bivanje

V primeru iz prvega pododstavka državljani tretjih držav s pomočjo spletne storitve lahko preverijo spoštovanje splošne omejitve 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni in prejmejo informacijo o preostalem dovoljenem bivanju v okviru te omejitve. Ta informacija se nanaša na bivanja v obdobju 180 dni pred poizvedovanjem prek spletne storitve ali njihovim načrtovanim datumom vstopa ali izstopa oziroma obojega.

Zaradi izpolnjevanja obveznosti, določene v točki (b) člena 26(1) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, prevozniki uporabljajo spletno storitev, da preverijo, ali so državljani tretjih držav, ki imajo vizum za kratkoročno bivanje, izdan za enkratni ali dvakratni vstop, že izkoristili število vstopov, dovoljenih na podlagi svojega vizuma, ali ne. Prevozniki predložijo podatke iz točk (a), (b) in (c) člena 16(1) te uredbe. Na tej podlagi prevozniki prek spletne storitve prejmejo odgovor OK/NOT OK. Prevozniki lahko poslane informacije in prejet odgovor shranijo v skladu z veljavnim pravom. Prevozniki vzpostavijo avtentikacijsko shemo, s katero zagotovijo, da lahko do spletne storitve dostopa samo pooblaščeno osebje. Odgovor OK/NOT OK ni mogoče šteti za odločitev o dovolitvi ali zavrnitvi vstopa v skladu z Uredbo (EU) 2016/399.

Za namen izvajanja člena 26(2) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ali namen reševanja kakršnih koli morebitnih sporov na podlagi člena 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, eu-LISA vodi dnevnike vseh postopkov obdelave podatkov, ki jih v okviru spletne storitve izvedejo prevozniki. Ti dnevniki vsebujejo datum in čas vsakega postopka, podatke, uporabljene pri poizvedovanju, podatke, posredovane prek spletne storitve, in ime zadevnega prevoznika.

Dnevniki se hranijo dve leti. Dnevniki morajo biti z ustreznimi ukrepi zaščiteni pred nepooblaščenim dostopom.

Spletna storitev uporablja ločeno zbirko podatkov, ki je namenjena samo za branje in se dnevno posodablja z enosmerno pridobitvijo najmanjše potrebne podmnožice podatkov v SVI in VIS. eu-LISA je odgovorna za varnost spletne storitve, za varnost osebnih podatkov, ki jih vsebuje, in za postopek pridobitve osebnih podatkov v ločeno zbirko podatkov, ki je namenjena samo za branje.

Prevozniki prek spletne storitve ne morejo preverjati, ali so državljani tretjih držav z nacionalnim vizumom za kratkoročno bivanje, izdanim za enkratni ali dvakratni vstop, že izkoristili število vstopov, dovoljenih na podlagi tega vizuma.

Komisija sprejme izvedbene akte glede podrobnih pravil o pogojih delovanja spletne storitve ter pravil o varstvu podatkov in varnosti, ki se uporabljajo za spletno storitev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 68(2).

Nadomestni postopki, v primeru, da prevozniki iz tehničnih razlogov ne morejo dostopati do podatkov

Kadar preverjanja iz člena 13(3) tehnično ni mogoče izvesti zaradi nedelovanja katerega koli dela SVI, so prevozniki oproščeni obveznosti preverjanja, ali so državljani tretjih držav, ki imajo vizum za kratkoročno bivanje, izdan za enkratni ali dvakratni vstop, že izkoristili število vstopov, dovoljenih na podlagi svojega vizuma. Kadar tako napako odkrije eu-LISA, centralna enota ETIAS o tem uradno obvesti prevoznike in države članice. Prevoznike in države članice prav tako uradno obvesti, ko je napaka odpravljena. Kadar tako napako odkrijejo prevozniki, lahko o tem uradno obvestijo centralno enoto ETIAS. Centralna enota ETIAS države članice nemudoma obvesti o uradnem obvestilu prevoznikov.

Kadar je iz drugih razlogov, ki niso povezani z nedelovanjem katerega koli dela SVI, dlje časa tehnično nemogoče, da bi prevoznik izvedel preverjanje iz člena 13(3), ta prevoznik o tem uradno obvesti centralno enoto ETIAS. Centralna enota ETIAS države članice nemudoma obvesti o uradnem obvestilu tega prevoznika.

Komisija z izvedbenim aktom določi podrobnosti nadomestnih postopkov iz tega člena. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 68(2).

Centralna enota ETIAS prevoznikom zagotavlja operativno podporo v zvezi z odstavkoma 1 in 2. Centralna enota ETIAS določi standardne operativne postopke, kako se taka podpora zagotovi. Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila v zvezi s podporo, ki se zagotovi, ter sredstvi za zagotavljanje te podpore. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 68(2).

Mejni organi v skladu s členom 23 preverijo, ali je bila v SVI za državljana tretje države oblikovana predhodna individualna dokumentacija, preverijo pa tudi njegovo identiteto. Kadar državljan tretje države za predhodni vpis podatkov ali za izvajanje mejnih kontrol uporabi samopostrežni sistem, se preverjanje izvede prek tega sistema.

Kadar je bila oblikovana predhodna individualna dokumentacija za državljana tretje države oblikovana, mejni organ po potrebi:

(a)

posodobi podatke v tej individualni dokumentaciji, in sicer podatke iz členov 16, 17 in 18, kot je ustrezno, ter

(b)

vnese evidenco o vstopu za vsak vstop in evidenco o izstopu za vsak izstop v skladu s členoma 16 in 17 ali, kadar je ustrezno, evidenco o zavrnitvi vstopa v skladu s členom 18.

Evidenca iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka se poveže z individualno dokumentacijo zadevnega državljana tretje države.

Kadar je ustrezno, se evidenci o vstopu/izstopu zadevnega državljana tretje države dodajo podatki iz člena 19(1), (2), (4) in (5). Potne listine in identitete, ki jih državljan tretje države zakonito uporablja, se dodajo v individualno dokumentacijo državljana tretje države.

Kadar je predhodna individualna dokumentacija že evidentirana in državljan tretje države predloži veljavno potno listino, ki se razlikuje od predhodno evidentirane potne listine, se v skladu s členom 15 posodobijo tudi podatki iz točke (d) člena 16(1) in točke (b) člena 17(1).

Kadar je treba vnesti ali posodobiti podatke v evidenci o vstopu/izstopu imetnika vizuma, lahko mejni organi podatke iz točk (c) do (f) člena 16(2) te uredbe pridobijo iz VIS in uvozijo v SVI v skladu s členom 8 te uredbe in členom 18a Uredbe (ES) št. 767/2008.

Kadar državljan tretje države predhodno ni bil evidentiran v SVI, mejni organ za tega državljana tretje države oblikuje individualno dokumentacijo, tako da vnese podatke iz členov 16(1) in (6), 17(1) ter 18(1), kakor je ustrezno.

Kadar državljan tretje države za predhodni vpis podatkov uporabi samopostrežni sistem, se uporablja člen 8a Uredbe (EU) 2016/399. V tem primeru lahko državljan tretje države predhodno vpiše podatke individualne dokumentacije ali, kadar je ustrezno, podatke v evidenci o vstopu/izstopu, ki jih je treba posodobiti. Podatke ob sprejetju odločitve o dovolitvi ali zavrnitvi vstopa v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 potrdijo mejni organi. Podatki iz točk (c) do (f) člena 16(2) te uredbe in se lahko pridobijo iz VIS in uvozijo v SVI.

Kadar državljan tretje države za izvajanje mejnih kontrol uporabi samopostrežni sistem, se uporablja člen 8b Uredbe (EU) 2016/399. V tem primeru se preverjanje iz odstavka 1 tega člena izvede prek samopostrežnega sistema.

Kadar državljan tretje države za prehod zunanjih meja ali notranjih meja, kjer nadzor ni bil odpravljen, uporabi elektronski prehod, se uporablja člen 8b Uredbe (EU) 2016/399. V tem primeru se evidenca o vstopu/izstopu ustrezno evidentira in poveže z zadevno individualno dokumentacijo prek elektronskega prehoda.

Brez poseganja v člen 20 te uredbe in člen 12(3) Uredbe (EU) 2016/399 lahko v primeru, kadar se kratkoročno bivanje državljana tretje države, ki se nahaja na ozemlju države članice, začne neposredno po bivanju na podlagi dovoljenja za prebivanje ali vizuma za dolgoročno bivanje in predhodna individualna dokumentacija ni bila oblikovana, državljan tretje države od pristojnih organov iz člena 9(2) te uredbe zahteva, da oblikujejo individualno dokumentacijo in evidenco o vstopu/izstopu, tako da vnesejo podatke iz člena 16(1), (2) in (6) ter člena 17(1) te uredbe. Namesto podatkov iz točke (a) člena 16(2) te uredbe navedeni pristojni organi vnesejo datum začetka kratkoročnega bivanja, namesto podatkov iz točke (b) člena 16(2) te uredbe pa vnesejo ime organa, ki je vnesel te podatke.

Kadar je treba ustvariti individualno dokumentacijo ali posodobiti podobo obraza iz točke (d) člena 16(1) in točke (b) člena 17(1), se podoba obraza posname v živo.

Z odstopanjem od odstavka 1 se v izjemnih primerih, kadar ni mogoče izpolniti zahtev glede kakovosti in ločljivosti za vnos podobe obraza, posnete v živo, v SVI, lahko podoba obraza pridobi elektronsko s čipa elektronske strojno berljive potne listine (electronic Machine Readable Travel Document – eMRTD). V takšnih primerih se podoba obraza vključi v individualno dokumentacijo šele potem, ko se z elektronskim postopkom preveri, ali podoba obraza, evidentirana na čipu elektronske strojno berljive potne listine, ustreza posneti podobi obraza zadevnega državljana tretje države.

Vsaka država članica enkrat letno pošlje Komisiji poročilo o uporabi odstavka 2. To poročilo vključuje informacijo o številu zadevnih državljanov tretjih držav in obrazložitev, zakaj so bili obravnavani kot izjemni primeri.

Podoba obraza državljanov tretjih držav mora biti v ustrezni ločljivosti in kakovosti slike, da jo je mogoče uporabiti pri avtomatiziranem ugotavljanju ujemanja biometričnih podatkov.

Komisija v dveh letih po začetku delovanja SVI pripravi poročilo o standardih kakovosti podob obraza, shranjenih v VIS, in o tem, ali omogočajo ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov z namenom uporabe podob obraza, shranjenih v VIS na mejah in na ozemlju držav članic zaradi preverjanja identitete državljanov tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost, brez shranjevanja teh podob obraza v SVI. Komisija to poročilo posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu. Kadar meni, da je ustrezno, Komisija poročilu priloži zakonodajne predloge, vključno s predlogi za spremembo te uredbe, Uredbe (ES) št. 767/2008 ali obeh glede uporabe podob obraza državljanov tretjih držav, ki so shranjene v VIS, za namene, navedene v tem odstavku.

Na mejah, na katerih se uporablja SVI, mejni organ oblikuje individualno dokumentacijo državljana tretje države, za katerega velja vizumska obveznost, tako da vnese naslednje podatke:

(a)

priimek; ime ali imena; datum rojstva; državljanstvo ali državljanstva; spol;

(b)

vrsto in številko potne listine ali potnih listin ter tričrkovno oznako države izdajateljice potne listine ali potnih listin;

(c)

datum izteka veljavnosti potne listine ali potnih listin;

(d)

podobo obraza iz člena 15.

Ob vsakem vstopu državljana tretje države, za katerega velja vizumska obveznost, se na meji, na kateri se uporablja SVI, v evidenco o vstopu/izstopu vnesejo naslednji podatki:

(a)

datum in čas vstopa;

(b)

vstopni mejni prehod in organ, ki je dovolil vstop;

(c)

kadar je ustrezno, status tega državljana tretje države, v katerem je navedeno, da gre za državljana tretje države, ki:

(i)

je družinski član državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljana tretje države, ki na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani in tretjo državo na drugi strani uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije; in

(ii)

nima dovoljenja za prebivanje na podlagi Direktive 2004/38/ES ali dovoljenja za prebivanje na podlagi Uredbe (ES) št. 1030/2002.

▼C1

(d)

kadar je ustrezno, številka vizumske nalepke, vključno s tričrkovno oznako države članice izdajateljice, vrsto vizuma za kratkoročno bivanje, končni datum najdaljšega trajanja bivanja, dovoljenega na podlagi vizuma za kratkoročno bivanje, ki se mora posodobiti ob vsakem vstopu, in datum izteka veljavnosti vizuma za kratkoročno bivanje;

▼B

(e)

ob prvem vstopu na podlagi vizuma za kratkoročno bivanje, število vstopov in trajanje bivanja, dovoljenega na podlagi vizuma za kratkoročno bivanje, kot je navedeno na vizumski nalepki za kratkoročno bivanje;

(f)

kadar je ustrezno, informacijo o tem, da je bil vizum za kratkoročno bivanje izdan z omejeno ozemeljsko veljavnostjo na podlagi točke (b) člena 25(1) Uredbe (ES) št. 810/2009;

(g)

za države članice, ki še ne uporabljajo v celoti schengenskega pravnega reda, vendar uporabljajo SVI, kadar je ustrezno, obvestilo, da je državljan tretje države za vstop izkoristil nacionalni vizum za kratkoročno bivanje.

Evidenca o vstopu/izstopu iz prvega pododstavka se poveže z individualno dokumentacijo zadevnega državljana tretje države na podlagi individualne referenčne številke, ki se v SVI ustvari ob oblikovanju navedene individualne dokumentacije.

Ob vsakem izstopu državljana tretje države, za katerega velja vizumska obveznost, se na meji, na kateri se uporablja SVI, v evidenco o vstopu/izstopu vnesejo naslednji podatki:

(a)

datum in čas izstopa;

(b)

izstopni mejni prehod.

Kadar zadevni državljan tretje države uporablja drug vizum, kot je vizum, evidentiran v zadnji evidenci o vstopu, se temu ustrezno posodobijo podatki v evidenci o vstopu/izstopu, navedeni v točkah (d) do (g) odstavka 2.

Evidenca o vstopu/izstopu iz prvega pododstavka se poveže z individualno dokumentacijo zadevnega državljana tretje države,

Kadar datumu izteka dovoljenega bivanja ne sledi neposredno datum izstopa, se v SVI evidenca o vstopu/izstopu označi z zastavico, podatki državljana tretje države, za katerega velja vizumska obveznost in ki je bil identificiran kot oseba, ki je prekoračila obdobje dovoljenega bivanja, pa se vnesejo v seznam iz člena 12.

Mejni organ lahko za vnos ali posodobitev evidence o vstopu/izstopu državljana tretje države, za katerega velja vizumska obveznost, podatke iz točk (c) do (f) odstavka 2 tega člena pridobi iz VIS in jih uvozi v SVI v skladu s členom 18a Uredbe (ES) št. 767/2008.

Kadar je državljan tretje države upravičenec v nacionalnem programu za poenostavitev posamezne države članice v skladu s členom 8d Uredbe (EU) 2016/399, zadevna država članica v individualno dokumentacijo tega državljana vnese obvestilo, pri čemer navede nacionalni program za poenostavitev zadevne države članice.

Posebne določbe iz Priloge II se uporabljajo za državljane tretjih držav, ki prestopijo mejo na podlagi veljavnega poenostavljenega tranzitnega dokumenta.

Mejni organ oblikuje individualno dokumentacijo državljana tretje države, izvzetega iz vizumske obveznosti, tako da vnese naslednje:

(a)

podatke, določene v točkah (a), (b) in (c) člena 16(1);

(b)

podobo obraza, kot je navedeno v členu 15;

(c)

podatke o prstnih odtisih na desni roki, če je ta na voljo, sicer pa ustrezne podatke o prstnih odtisih na levi roki; podatki o prstnih odtisih morajo imeti zadostno ločljivost in biti dovolj kakovostni, da jih je mogoče uporabiti pri avtomatiziranemu ugotavljanju ujemanja biometričnih podatkov;

(d)

kadar je ustrezno, podatke, določene v členu 16(6).

Za državljane tretjih držav, izvzete iz vizumske obveznosti, se smiselno uporabljajo točke (a), (b) in (c) člena 16(2), točki (a) in (b) člena 16(3) ter člen 16(4).

Otroci, mlajši od 12 let, so izvzeti iz obveznosti odvzema prstnih odtisov.

Osebe, pri katerih je odvzem prstnih odtisov fizično nemogoč, so izvzete iz obveznosti odvzema prstnih odtisov.

Če je fizični odvzem nemogoč le začasno, se to evidentira v SVI, oseba pa da prstne odtise pri izstopu ali pri naslednjem vstopu. Ta informacija se izbriše iz SVI, potem ko so odvzeti prstni odtisi. Mejni organi lahko zahtevajo dodatna pojasnila v zvezi z razlogi za to, da začasno ni mogoče odvzeti prstnih odtisov. Države članice zagotovijo, da so uvedeni ustrezni postopki za zagotovitev spoštovanja dostojanstva osebe, če se pri odvzemu prstnih odtisov pojavijo težave.

Če je zadevna oseba izvzeta iz obveznosti odvzema prstnih odtisov v skladu z odstavkom 3 ali 4, se v posebno podatkovno polje vnese „ni relevantno“.

Kadar mejni organ v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2016/399 in s Prilogo V k navedeni uredbi sprejme odločitev o zavrnitvi vstopa državljana tretje države za kratkoročno bivanje na ozemlju držav članic in če za zadevnega državljana tretje države v SVI še ni evidentirana predhodna dokumentacija, mejni organ oblikuje individualno dokumentacijo, v katero vnese:

(a)

za državljane tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost: alfanumerične podatke, zahtevane v skladu s členom 16(1) te uredbe in, kadar je ustrezno, podatke iz člena 16(6) te uredbe;

▼M4

(b)

za državljane tretjih držav, izvzete iz vizumske obveznosti: alfanumerične podatke, zahtevane na podlagi člena 17(1) in (2) te uredbe.

▼B

Kadar je državljanu tretje države zavrnjen vstop iz razlogov, navedenih v točki B, D ali H dela B Priloge V k Uredbi (EU) 2016/399 in če za zadevnega državljana tretje države v SVI ni evidentirana predhodna dokumentacija z biometričnimi podatki, mejni organ oblikuje individualno dokumentacijo, v katero vnese alfanumerične podatke, ki se zahtevajo v skladu s členom 16(1) ali členom 17(1) te uredbe, kakor je ustrezno, in tudi naslednje podatke:

(a)

za državljane tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost, podobo obraza iz točke (d) člena 16(1) te uredbe;

(b)

za državljane tretjih držav, izvzete iz vizumske obveznosti, biometrične podatke, zahtevane v skladu s točkama (b) in (c) člena 17(1) te uredbe;

(c)

za državljane tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost in niso evidentirani v VIS, podobo obraza iz točke (d) člena 16(1) te uredbe in podatke o prstnih odtisih iz točke (c) člena 17(1) te uredbe.

Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena v primeru, če se uporabi razlog iz točke H dela B Priloge V k Uredbi (EU) 2016/399 in so biometrični podatki državljana tretje države evidentirani v razpisu ukrepa v SIS, na podlagi katerega je zavrnjen vstop, se biometrični podatki državljana tretje države ne vnesejo v SVI.

Kadar je državljanu tretje države zavrnjen vstop iz razloga iz točke I dela B Priloge V k Uredbi (EU) 2016/399 in v SVI ni bila evidentirana predhodna dokumentacija z biometričnimi podatki za zadevnega državljana tretje države, se biometrični podatki evidentirajo v SVI samo v primeru, kadar je vstop zavrnjen zato, ker se za tega državljana tretje države šteje, da predstavlja nevarnost za notranjo varnost, vključno z elementi javnega reda, če je ustrezno.

Kadar je državljanu tretje države vstop zavrnjen na podlagi razloga iz točke J dela B Priloge V k Uredbi (EU) 2016/399, mejni organ oblikuje individualno dokumentacijo tega državljana tretje države brez vnosa biometričnih podatkov. Če ima državljan tretje države elektronsko strojno berljivo potno listino, se podoba obraza pridobi iz te elektronske strojno berljive potne listine.

Kadar mejni organ v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2016/399 in s Prilogo V k navedeni uredbi sprejme odločitev o zavrnitvi vstopa državljana tretje države za kratkoročno bivanje na ozemlju držav članic, se v ločeno evidenco o zavrnitvi vstopa vnesejo naslednji podatki:

(a)

datum in čas zavrnitve vstopa,

(b)

mejni prehod;

(c)

organ, ki je zavrnil vstop;

(d)

točka oziroma točke, ki ustrezajo razlogom za zavrnitev vstopa v skladu z delom B Priloge V k Uredbi (EU) 2016/399.

Poleg tega se za državljane tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost, vnesejo v evidenco o zavrnitvi vstopa tudi podatki iz točk (d) do (g) člena 16(2) te uredbe.

Pristojni mejni organ lahko za oblikovanje ali posodobitev evidence o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost, podatke iz točk (d), (e) in (f) člena 16(2) te uredbe pridobi iz VIS in jih uvozi v SVI v skladu s členom 18a Uredbe (ES) št. 767/2008.

Evidenca o zavrnitvi vstopa iz odstavka 6 mora biti povezana z individualno dokumentacijo zadevnega državljana tretje države.

Podatki, ki se dodajo ob preklicu, razveljavitvi ali podaljšanju dovoljenja za kratkoročno bivanje

Kadar se dovoljenje za kratkoročno bivanje ali vizum prekliče ali razveljavi ali kadar se trajanje dovoljenega bivanja ali vizuma podaljša, pristojni organ, ki je o tem odločil, v zadnjo ustrezno evidenco o vstopu/izstopu doda naslednje podatke:

(a)

informacije o statusu, ki kažejo, da je bilo dovoljenje za kratkoročno bivanje ali vizum preklicano ali razveljavljeno ali da je bilo trajanje dovoljenega bivanja ali vizum podaljšano;

(b)

identiteta organa, ki je preklical ali razveljavil dovoljenje za kratkoročno bivanje ali vizum ali podaljšal trajanje dovoljenega bivanja ali vizum;

(c)

kraj in datum odločitve o preklicu ali razveljavitvi dovoljenja za kratkoročno bivanje ali vizuma ali za podaljšanje trajanja dovoljenega bivanja ali vizuma;

(d)

kadar je ustrezno, številko nove vizumske nalepke, vključno s tričrkovno oznako države izdajateljice;

(e)

kadar je ustrezno, obdobje, za katero je bilo podaljšano trajanje dovoljenega bivanja;

(f)

kadar je ustrezno, nov datum izteka veljavnosti dovoljenega bivanja ali vizuma.

Kadar je bilo trajanje dovoljenega bivanja podaljšano v skladu s členom 20(2) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, pristojni organ, ki je podaljšal trajanje dovoljenega bivanja, v zadnjo ustrezno evidenco o vstopu/izstopu doda podatke v zvezi z obdobjem podaljšanja dovoljenega bivanja in, kadar je ustrezno, navedbo, da je bilo dovoljeno bivanje podaljšano v skladu s točko (b) člena 20(2) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.

Kadar je bila sprejeta odločitev o razveljavitvi, preklicu ali podaljšanju vizuma, organ, pristojen za izdajo vizumov, ki je sprejel odločitev, nemudoma pridobi podatke iz odstavka 1 tega člena iz VIS in jih uvozi neposredno v SVI v skladu s členoma 13 in 14 Uredbe (ES) št. 767/2008.

V evidenci o vstopu/izstopu se navedejo razlogi za preklic ali razveljavitev kratkoročnega bivanja, ki so:

(a)

odločba o vrnitvi, sprejeta na podlagi Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 );

(b)

katera koli druga odločitev pristojnih organov države članice v skladu z nacionalnim pravom, na podlagi katerih je potrebna vrnitev, odstranitev ali prostovoljni odhod državljana tretje države, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop na ozemlje držav članic ali bivanje na njem.

V evidenci o vstopu/izstopu se navedejo razlogi za podaljšanje trajanja dovoljenega bivanja.

Kadar oseba na podlagi odločitve iz odstavka 4 tega člena odide ali je odstranjena z ozemlja držav članic, pristojni organ v skladu s členom 14(2) v povezano evidenco o vstopu/izstopu vnese podatke o tem vstopu.

Podatki, ki se dodajo v primeru ovrženja domneve, da državljan tretje države ne izpolnjuje pogojev glede trajanja dovoljenega bivanja

Ne glede na člen 22 lahko v primeru, kadar za državljana tretje države, ki se nahaja na ozemlju ene od držav članic, ni bila oblikovana individualna dokumentacija v SVI ali kadar za takega državljana tretje države ne obstaja zadnja ustrezna evidenca o vstopu/izstopu, pristojni organi lahko domnevajo, da zadevni državljan tretje države ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev glede trajanja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic.

V primeru iz prvega odstavka tega člena se uporablja člen 12 Uredbe (EU) 2016/399 in, če se ta domneva ovrže v skladu s členom 12(3) navedene uredbe, pristojni organi:

Nadomestni postopki, kadar je tehnično nemogoče vnesti podatke ali v primeru izpada delovanja SVI

Kadar je tehnično nemogoče vnesti podatke v centralni sistem SVI ali CIR ali v primeru izpada delovanja centralnega sistema SVI ali CIR, se podatki iz členov 16 do 20 začasno shranijo na nacionalnem enotnem vmesniku. Kadar to ni mogoče, se podatki začasno shranijo lokalno v elektronski obliki. V obeh primerih se podatki v centralni sistem SVI ali CIR vnesejo, takoj ko to ni več tehnično nemogoče oziroma po odpravi izpada delovanja. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe in uporabijo potrebno infrastrukturo, opremo in vire za zagotovitev, da se lahko takšna začasna lokalna hramba izvede kadar koli in za kateri koli njihov mejni prehod.

Brez poseganja v obveznost izvajanja mejne kontrole v skladu z Uredbo (EU) 2016/399, v izjemnih razmerah, ko je tehnično nemogoče vnesti podatke bodisi v centralni sistem SVI in CIR bodisi v nacionalni enotni vmesnik ter je tehnično nemogoče začasno shraniti podatke lokalno v elektronski obliki, mejni organ ročno shrani podatke iz členov 16 do 20 te uredbe, razen biometričnih podatkov, ter odtisne vstopni ali izstopni žig v potno listino državljana tretje države. Navedeni podatki se vnesejo v centralni sistem SVI in CIR, takoj ko je to tehnično mogoče.

V izjemnih razmerah iz prvega pododstavka tega odstavka države članice obvestijo Komisijo o žigosanju potnih listin. Komisija sprejme izvedbene akte o podrobnih pravilih o informacijah, ki jih je treba poslati Komisiji. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom s pregledom iz člena 68(2).

V SVI se navede, da so bili podatki iz členov 16 do 20 vneseni zaradi nadomestnega postopka in da v individualni dokumentaciji, oblikovani na podlagi odstavka 2 tega člena, manjkajo biometrični podatki. Biometrični podatki se vnesejo v SVI pri naslednjem prehodu meje.

Da bi pri vstopu in izstopu preverili, ali državljani tretjih držav, ki jim je bil dovoljen vstop za kratkoročno bivanje, v 180 dneh po začetku delovanja SVI niso presegli najdaljšega trajanja dovoljenega bivanja in, kadar je ustrezno, pri vstopu preverili, da državljani tretjih držav niso presegli števila vstopov, dovoljenih na podlagi vizuma za kratkoročno bivanje, izdanega za enkratni ali dvakratni vstop, pristojni mejni organi upoštevajo bivanja na ozemlju držav članic v 180 dneh pred vstopom ali izstopom, in sicer tako, da poleg podatkov o vstopu/izstopu, evidentiranih v SVI, preverijo tudi žige v potnih listinah.

Kadar državljan tretje države vstopi na ozemlje držav članic pred začetkom delovanja SVI in ga zapusti po začetku delovanja SVI, se individualna dokumentacija državljana tretje države oblikuje pri izstopu, v evidenco o vstopu/izstopu pa se v skladu s členom 16(2) vnese datum vstopa, kot je žigosan v potnem listu. To pravilo ni omejeno na 180 dni po začetku delovanja SVI iz odstavka 1 tega člena. V primeru razlik med vstopnim žigom in podatki iz SVI, se upošteva žig.

Mejni organi imajo dostop do SVI za preverjanje identitete in predhodnega evidentiranja državljana tretje države, po potrebi za posodobitev podatkov, evidentiranih v SVI, in za vpogled v podatke v obsegu, ki je potreben za izvajanje mejne kontrole.

Pri izvajanju nalog iz odstavka 1 tega člena imajo mejni organi dostop do iskanja s podatki iz točk (a), (b) in (c) člena 16(1) ter točke (a) člena 17(1).

Poleg tega mejni organi za namene vpogleda v VIS zaradi preverjanja v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 767/2008 za državljane tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost, izvedejo iskanje v VIS neposredno iz SVI, pri čemer uporabijo iste alfanumerične podatke, ali, kadar je ustrezno, ►C1 vpogledajo v VIS v skladu s členom 18(3) Uredbe (ES) št. 767/2008. ◄

Če se pri iskanju v SVI s podatki iz prvega pododstavka tega odstavka izkaže, da so v SVI evidentirani podatki o zadevnem državljanu tretje države, mejni organi primerjajo podobo obraza državljana tretje države, posneto v živo, s podobo obraza iz točke (d) člena 16(1) in točke (b) člena 17(1) te uredbe, oziroma pri državljanih tretjih držav, izvzetih iz vizumske obveznosti, mejni organi preverijo prstne odtise v SVI, pri državljanih tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost, pa prstne odtise preverijo neposredno v VIS v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 767/2008. Mejni organi lahko pri preverjanju prstnih odtisov imetnikov vizumov v VIS začnejo iskanje v VIS neposredno iz SVI, kot je določeno v členu 18(6) navedene uredbe.

Če preverjanje podobe obraza ni uspešno, se izvede preverjanje prstnih odtisov, in obratno.

2a.

Mejni organ za namene preverjanj v skladu z odstavkom 1 tega člena sproži poizvedbo z uporabo ESP za primerjavo podatkov o državljanu tretje države z ustreznimi podatki v SVI in VIS.

Če se pri iskanju s podatki iz odstavka 2 izkaže, da so v SVI evidentirani podatki o državljanu tretje države, ima mejni organi pravico do vpogleda v podatke iz individualne dokumentacije zadevnega državljana tretje države in evidence oziroma evidenc o vstopu/izstopu ali evidence o zavrnitvi vstopa ali z njo povezanih evidenc.

Kadar se pri iskanju z alfanumeričnimi podatki iz odstavka 2 tega člena izkaže, da v SVI niso evidentirani podatki o državljanu tretje države, kadar preverjanje državljana tretje države v skladu z odstavkom 2 tega člena ni uspešno ali če obstajajo dvomi glede identitete državljana tretje države, imajo mejni organi dostop do podatkov za ugotavljanje identitete v skladu s členom 27, da lahko pripravijo ali posodobijo individualno dokumentacijo v skladu s členom 14.

Poleg tega se za ugotavljanje identitete iz prvega pododstavka tega odstavka uporabljajo naslednje določbe:

Za državljane tretjih držav, katerih podatki so evidentirani v SVI, a je njihovo individualno dokumentacijo v SVI oblikovala država članica, ki še ne uporablja v celoti schengenskega pravnega reda, uporablja pa SVI, in so bili njihovi podatki vneseni v SVI na podlagi nacionalnega vizuma za kratkoročno bivanje, mejni organi opravijo vpogled v VIS v skladu s točko (a) drugega pododstavka odstavka 4, kadar namerava državljan tretje države prvič po oblikovanju individualne dokumentacije prestopiti mejo države članice, ki v celoti uporablja schengenski pravni red in uporablja SVI.

Organi, pristojni za izdajo vizumov, v skladu z Uredbo (ES) št. 810/2009 opravijo vpogled v SVI pri obravnavi vlog za izdajo vizuma in sprejemanju odločitev v zvezi z njimi, med drugim odločitev glede razveljavitve, preklica ali podaljšanja obdobja veljavnosti izdanih vizumov.

Organi, pristojni za izdajo vizumov, v državah članicah, ki schengenskega pravnega reda še ne uporabljajo v celoti, uporabljajo pa SVI, poleg tega opravijo vpogled v SVI pri obravnavi vlog za izdajo nacionalnih vizumov za kratkoročno bivanje in pri sprejemanju odločitev v zvezi z njimi, vključno z odločitvami o razveljavitvi, preklicu ali podaljšanju obdobja veljavnosti izdanih nacionalnih vizumov za kratkoročno bivanje.

Organi, pristojni za izdajo vizumov, imajo pravico do iskanja v SVI neposredno iz VIS z enim ali več od naslednjih podatkov:

(a)

podatki iz točk (a), (b) in (c) člena 16(1);

(b)

številko vizumske nalepke vizuma za kratkoročno bivanje, vključno s tričrkovno oznako države članice izdajateljice iz točke (d) člena 16(2);

(c)

podatki o prstnih odtisih ali podatki o prstnih odtisih skupaj s podobo obraza.

Če se pri iskanju s podatki iz odstavka 2 izkaže, da so v SVI evidentirani podatki o državljanu tretje države, imajo organi, pristojni za izdajo vizumov, pravico do vpogleda v podatke iz individualne dokumentacije zadevnega državljana tretje države in evidenc o vstopu/izstopu, kakor tudi vseh evidenc o zavrnitvi vstopa, ki so povezane z zadevno individualno dokumentacijo. Organi, pristojni za izdajo vizumov, imajo pravico do vpogleda v avtomatizirani kalkulator, da preverijo najdaljše preostalo trajanje dovoljenega bivanja. Organom, pristojnim za izdajo vizumov, se pri obravnavi novih vlog za izdajo vizuma in pri sprejemanju odločitev o njih prav tako omogoči vpogled v SVI in v avtomatizirani kalkulator, da lahko samodejno določijo najdaljše trajanje dovoljenega bivanja.

Organi, pristojni za izdajo vizumov, države članice, ki še ne uporablja v celoti schengenskega pravnega reda, vendar uporablja SVI, imajo pravico do iskanja v SVI z enim ali več podatkov iz odstavka 2. Če se pri iskanju izkaže, da so v SVI evidentirani podatki o državljanu tretje države, imajo pravico do vpogleda v podatke iz individualne dokumentacije zadevnega državljana tretje države in evidenc o vstopu/izstopu, kakor tudi vseh evidenc o zavrnitvi vstopa, ki so povezane z zadevno individualno dokumentacijo. Organi, pristojni za izdajo vizumov, države članice, ki še ne uporablja v celoti schengenskega pravnega reda, vendar uporablja SVI, imajo pravico do uporabe avtomatiziranega kalkulatorja za namen ugotavljanja najdaljšega preostalega trajanja dovoljenega bivanja. Organi, pristojni za izdajo vizumov, se pri obravnavi novih vlog za izdajo vizuma in pri sprejemanju odločitev o njih prav tako omogoči tudi vpogled v SVI in njegov avtomatizirani kalkulator, da lahko določijo najdaljše trajanje dovoljenega bivanja.

Uporaba SVI pri obravnavi vlog za dostop do nacionalnih programov za poenostavitev

Pristojni organi iz člena 8d Uredbe (EU) 2016/399 vpogledajo v SVI pri obravnavi vlog za dostop do nacionalnih programov za poenostavitev iz navedenega člena v zvezi z uporabo SVI in sprejemanjem odločitev v zvezi s temi vlogami, vključno z odločitvami o zavrnitvi, preklicu ali podaljšanju obdobja veljavnosti dostopa do nacionalnih programov za poenostavitev v skladu z navedenim členom.

Pristojni organ ima pravico do iskanja z enim ali več od naslednjega:

(a)

podatki iz točk (a), (b) in (c) člena 16(1) ali podatki iz točke (a) člena 17(1);

(b)

podatki o prstnih odtisih ali podatki o prstnih odtisih skupaj s podobo obraza.

Če se pri iskanju s podatki iz odstavka 2 izkaže, da so v SVI evidentirani podatki o državljanu tretje države, ima pristojni organ pravico do vpogleda v podatke iz individualne dokumentacije zadevnega državljana tretje države in evidenc o vstopu/izstopu, pa tudi vseh evidenc o zavrnitvi vstopa, ki so povezane z zadevno individualno dokumentacijo.

Centralna enota ETIAS ima za namene opravljanja nalog, ki so ji dodeljene z Uredbo (EU) 2018/1240, pravico dostopa do podatkov iz SVI in do poizvedb v njih v skladu s členom 11(8) navedene uredbe.

Kadar preverjanje, ki ga opravi centralna enota ETIAS v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2018/1240, potrdi ujemanje med podatki, zabeleženimi v dosjeju prosilca v ETIAS, s podatki iz SVI ali kadar po takšnem preverjanju ostajajo dvomi, se uporabi postopek iz člena 26 navedene uredbe.

Nacionalne enote ETIAS, kot so opredeljene v členu 8(1) Uredbe (EU) 2018/1240 vpogledajo v SVI z istimi alfanumeričnimi podatki, kot se uporabljajo za avtomatska preverjanja na podlagi člena 20, točke (c)(ii) člena 24(6), člena 41 in točke (b) člena 54(1) navedene uredbe.

Nacionalne enote ETIAS imajo za namene obravnavanja prošenj za potovalno odobritev na podlagi člena 8(2) Uredbe (EU) 2018/1240 dostop do SVI in lahko vpogledajo vanj v načinu „samo za branje“. Nacionalne enote ETIAS lahko vpogledajo v podatke iz členov 16 do 18 te uredbe brez poseganja v člen 24 Uredbe (EU) 2018/1240.

Po vpogledu nacionalnih enot ETIAS, kot so opredeljene v členu 8(1) Uredbe (EU) 2018/1240, v SVI ustrezno pooblaščeno osebje nacionalnih enot ETIAS zabeleži rezultat vpogleda in ga zabeleži samo v dosjejih prosilcev v ETIAS.

Organi držav članic, pristojni za priseljevanje, imajo dostop do iskanja s podatki iz točk (a), (b) in (c) člena 16(1) ter točke (a) člena 17(1) za namene preverjanja identitete državljana tretje države, ali kontrole ali preverjanja, ali izpolnjuje pogoje za vstop ali bivanje na ozemlju držav članic, ali obojega.

Če se pri iskanju izkaže, da so v SVI evidentirani podatki o zadevnem državljanu tretje države, lahko organi, pristojni za priseljevanje:

Če se pri iskanju s podatki iz odstavka 1 izkaže, da so v SVI evidentirani podatki o državljanu tretje države, imajo organi, pristojni za priseljevanje, pravico do vpogleda v avtomatizirani kalkulator, podatke iz individualne dokumentacije zadevnega državljana tretje države, v evidenco oziroma evidence o vstopu/izstopu in v vse evidence o zavrnitvi vstopa, ki so povezane z zadevno individualno dokumentacijo.

Kadar se pri iskanju s podatki iz odstavka 1 tega člena izkaže, da v SVI niso evidentirani podatki o državljanu tretje države, kadar preverjanje državljana tretje države ni uspešno ali kadar obstajajo dvomi glede identitete državljana tretje države, imajo organi, pristojni za priseljevanje, dostop do podatkov za ugotavljanje identitete v skladu s členom 27.

Mejni organi ali organi, pristojni za priseljevanje, imajo dostop do iskanja s podatki o prstnih odtisih ali s podatki o prstnih odtisih skupaj s podobo obraza, pri čemer je edini namen ugotavljanje identitete državljana tretje države, ki je bil morda že prej evidentiran v SVI z drugo identiteto ali ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali bivanje na ozemlju držav članic.

Kadar se pri iskanju s podatki o prstnih odtisih ali s podatki o prstnih odtisih skupaj s podobo obraza izkaže, da v SVI še niso evidentirani podatki o zadevnem državljanu tretje države, se do podatkov za ugotavljanje identitete osebe dostopa v VIS v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 767/2008. Na mejah, na katerih se uporablja SVI, pristojni organi pred ugotavljanjem identitete v VIS najprej dostopajo do VIS v skladu s členom 18 ali 19a Uredbe (ES) št. 767/2008.

Če prstnih odtisov zadevnega državljana tretje države ni mogoče uporabiti ali iskanje s podatki o prstnih odtisih ali s podatki o prstnih odtisih skupaj s podobo obraza ni uspešno, se iskanje izvede po vseh ali nekaterih podatkih iz točk (a), (b) in (c) člena 16(1) ter točke (a) člena 17(1).

Če se pri iskanju s podatki iz odstavka 1 izkaže, da so v SVI evidentirani podatki o državljanu tretje države, ima pristojni organ pravico do vpogleda v podatke iz individualne dokumentacije in v evidence o vstopu/izstopu ter evidence o zavrnitvi vstopa, ki so z njo povezane.

Podatki, pridobljeni iz SVI na podlagi členov 24, 25, 26 in 27, se lahko hranijo v nacionalnih dokumentacijah, podatki, pridobljeni iz SVI na podlagi členov 25a in 25b, pa se lahko hranijo v dosjejih prosilcev v ETIAS le, kadar je to potrebno v posameznem primeru, v skladu z namenom, za katerega so bili pridobljeni, in v skladu z ustreznim pravom Unije, zlasti o varstvu podatkov, in ne dlje, kot je nujno potrebno v tem posameznem primeru.

POSTOPEK IN POGOJI ZA DOSTOP DO SVI ZARADI PREPREČEVANJA, ODKRIVANJA IN PREISKOVANJA KAZNIVIH DEJANJ

Države članice imenujejo organe, ki so upravičeni do vpogleda v podatke iz SVI, za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

Vsaka država članica vodi seznam imenovanih organov. Vsaka država članica uradno obvesti eu-LISA in Komisijo o svojih imenovanih organih, uradno obvestilo pa lahko kadar koli spremeni ali nadomesti.

Vsaka država članica imenuje centralno točko dostopa, ki ima dostop do SVI. Centralna točka dostopa preveri, ali so izpolnjeni pogoji za zahtevanje dostopa do SVI iz člena 32.

Imenovani organ in centralna točka dostopa sta lahko dela iste organizacije, če je to dovoljeno v okviru nacionalnega prava, vendar centralna točka dostopa pri opravljanju nalog na podlagi te uredbe deluje popolnoma neodvisno od imenovanih organov. Je ločena od imenovanih organov in od njih ne prejema navodil v zvezi z izidom preverjanja, ki ga mora izvajati neodvisno.

Države članice lahko zaradi svoje organizacijske in upravne ureditve v okviru izpolnjevanja svojih ustavnih ali zakonskih zahtev imenujejo več centralnih točk dostopa.

Države članice uradno obvestijo eu-LISA in Komisijo, katere so njihove centralne točke dostopa, uradno obvestilo pa lahko kadar koli spremenijo ali nadomestijo.

Vsaka država članica na nacionalni ravni vodi seznam operativnih enot v okviru imenovanih organov, ki so pooblaščeni, da prek centralnih točk dostopa zahtevajo dostop do podatkov iz SVI.

Le ustrezno pooblaščeno osebje centralnih točk dostopa ima pooblastila za dostop do SVI v skladu s členoma 31 in 32.

Europol imenuje eno od svojih operativnih enot za „imenovani organ Europola“ in jo pooblasti, da lahko zahteva dostop do SVI prek centralne točke dostopa Europola iz odstavka 2, zaradi podpore in krepitve ukrepov držav članic za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj.

Europol imenuje posebno enoto, ki jo sestavljajo ustrezno pooblaščeni uradniki Europola, da deluje kot centralna točka dostopa Europola. Centralna točka dostopa Europola preveri, ali so izpolnjeni pogoji za zahtevanje dostopa do SVI iz člena 33.

Centralna točka dostopa Europola pri opravljanju nalog v okviru te uredbe deluje neodvisno in od imenovanega organa Europola ne sprejema navodil v zvezi z izidom preverjanja.

Postopek za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

Operativna enota iz člena 29(5) centralni točki dostopa iz člena 29(3) predloži obrazloženo elektronsko ali pisno zahtevo za dostop do podatkov iz SVI. Ta centralna točka dostopa po prejemu zahteve za dostop preveri, ali so izpolnjeni pogoji za dostop iz člena 32. Če so izpolnjeni pogoji za dostop, centralna točka dostopa obdela zahtevo. Podatki iz SVI, do katerih se dostopa, se operativni enoti iz člena 29(5) posredujejo tako, da ni ogrožena varnost podatkov.

V nujnih primerih, kadar je treba preprečiti neposredno nevarnost za življenje ljudi, povezano s terorističnim kaznivim dejanjem ali drugim hudim kaznivim dejanjem, centralna točka dostopa iz člena 29(3) nemudoma obdela zahtevo in šele naknadno preveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 32, vključno s tem, ali je dejansko šlo za nujen primer. Naknadno preverjanje se izvede brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje sedem delovnih dni po obdelavi zahteve.

Kadar se na podlagi naknadnega preverjanja ugotovi, da dostop do podatkov iz SVI ni bil upravičen, vsi organi, ki so dostopali do takih podatkov, izbrišejo informacije iz SVI, do katerih so dostopali, in o njihovem izbrisu obvestijo ustrezno centralno točko dostopa države članice, v kateri je bila podana zahteva.

Imenovani organi imajo lahko dostop do SVI za vpogled, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

dostop zaradi vpogleda je potreben za namene preprečevanja, ►C1 odkrivanja ali preiskovanja terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja; ◄

(b)

dostop zaradi vpogleda je v določeni zadevi potreben in sorazmeren;

(c)

obstajajo dokazi ali utemeljeni razlogi za domnevo, da bo vpogled v podatke iz SVI pripomogel k preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju katerega koli zadevnega kaznivega dejanja, zlasti kadar obstaja utemeljen sum, da osumljenec, storilec ali žrtev terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja spada v eno od kategorij, ki jih zajema ta uredba.

1a.

V primerih, ko so imenovani organi sprožili poizvedbo v CIR v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2019/817, lahko dostopajo do SVI za namene vpogleda, kadar so izpolnjeni pogoji iz tega člena in kadar prejeti odgovor iz člena 22(2) Uredbe (EU) 2019/817 razkrije, da so podatki shranjeni v SVI.

Dostop do SVI kot orodja za namen ugotavljanja identitete neznanega osumljenca, storilca ali domnevne žrtve terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja, se omogoči, kadar so poleg pogojev iz odstavka 1 izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

izvedeno je bilo predhodno iskanje v nacionalnih zbirkah podatkov; in

(b)

v primeru iskanja s prstnimi odtisi, je bilo začeto predhodno iskanje v sistemu za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov drugih držav članic na podlagi Sklepa 2008/615/PNZ, kadar je primerjava prstnih odtisov tehnično izvedljiva, in je bilo to iskanje izvedeno v celoti ali pa to iskanje ni bilo izvedeno v celoti v dveh dneh od njegovega začetka.

Dodatni pogoji iz točk (a) in (b) prvega pododstavka pa se ne uporabljajo, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da na podlagi primerjave s sistemi drugih držav članic ne bo mogoče preveriti identitete posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali v nujnih primerih, če je treba preprečiti neposredno nevarnost za življenje ljudi, povezano s terorističnim kaznivim dejanjem ali z drugim hudim kaznivim dejanjem. Navedeni utemeljeni razlogi morajo biti vključeni v elektronsko ali pisno zahtevo, ki jo operativna enota imenovanega organ pošlje centralni točki dostopa.

Za istega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, se hkrati z zahtevo za vpogled v VIS lahko predloži tudi zahteva za vpogled v SVI v skladu s pogoji iz Sklepa Sveta 2008/633/PNZ ( 12 ).

Dostop do SVI kot orodja za vpogled v potovalno zgodovino osumljenca, storilca ali domnevne žrtve terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja, ali v njihova obdobja bivanja na ozemlju držav članic, se omogoči, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.

Vpogled v SVI zaradi ugotavljanja identitete iz odstavka 2 je omejen na iskanje po individualni dokumentaciji s katerimi koli od naslednjih podatkov v SVI:

(a)

prstnimi odtisi državljanov tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, ali imetnikov poenostavljenega tranzitnega dokumenta. Zaradi takšnega vpogleda v SVI se lahko uporabijo sledi prstnih odtisov in se torej lahko primerjajo s prstnimi odtisi, shranjenimi v SVI;

(b)

podobami obraza.

V primeru zadetka pri vpogledu v SVI se omogoči dostop do vseh drugih podatkov iz individualne dokumentacije, navedenih v členu 16(1) in (6), členu 17(1) in členu 18(1).

Vpogled v potovalno zgodovino zadevnega državljana tretje države v SVI je omejen na iskanje z enim ali več od naslednjih podatkov v SVI v individualni dokumentaciji, v evidencah o vstopu/izstopu ali v evidencah o zavrnitvi vstopa:

(a)

priimek; ime ali imena, datum rojstva, državljanstvo ali državljanstva, spol;

(b)

vrsta in številka potne listine ali potnih listin, tričrkovna oznaka države članice izdajateljice in datum izteka veljavnosti potne listine;

(c)

številka vizumske nalepke in datum izteka veljavnosti vizuma;

(d)

prstni odtisi, vključno s sledmi prstnih odtisov;

(e)

podoba obraza;

(f)

datum in čas vstopa, organ, ki je dovolil vstop, in vstopni mejni prehod;

(g)

datum in čas izstopa ter izstopni mejni prehod.

V primeru zadetka pri vpogledu v SVI se omogoči dostop do podatkov iz prvega pododstavka ter do vseh drugih podatkov iz individualne dokumentacije, evidenc o vstopu/izstopu in evidenc o zavrnitvi vstopa, vključno s podatki v zvezi s preklicem ali podaljšanjem dovoljenja za kratkoročno bivanje v skladu s členom 19.

Europol ima dostop za vpogled v SVI, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

vpogled je potreben zaradi podpore in krepitve ukrepov držav članic pri preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj v okviru pooblastil Europola;

(b)

vpogled je v določeni zadevi potreben in sorazmeren;

(c)

obstajajo dokazi ali utemeljeni razlogi za domnevo, da bo vpogled v podatke v SVI pripomogel k preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju katerega koli zadevnega kaznivega dejanja, zlasti kadar obstaja utemeljen sum, da osumljenec, storilec ali žrtev terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja spada v eno od kategorij, ki jih zajema ta uredba.

1a.

V primerih, ko je Europol sprožil poizvedbo v CIR v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2019/817, lahko dostopa do SVI za namene vpogleda, kadar so izpolnjeni pogoji iz tega člena in kadar prejeti odgovor iz člena 22(2) Uredbe (EU) 2019/817 razkrije, da so podatki shranjeni v SVI.

Dostop do SVI kot orodja za ugotavljanje identitete neznanega osumljenca, storilca ali domnevne žrtve terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja se omogoči, kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, s predhodnim vpogledom v podatke, shranjene v zbirkah podatkov, ki so Europolu tehnično in pravno dostopne, pa ni bilo mogoče identificirati zadevnega posameznika.

Za istega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, se hkrati z zahtevo za vpogled v VIS lahko predloži tudi zahteva za vpogled v SVI v skladu s pogoji iz Sklepa 2008/633/PNZ.

Ustrezno se uporabljajo pogoji iz člena 32(3), (4) in (5).

Imenovani organ Europola lahko svoji centralni točki dostopa iz člena 30(2) predloži obrazloženo elektronsko zahtevo za vpogled v vse podatke iz SVI ali v določen nabor podatkov iz SVI. Centralna točka dostopa Europola po prejemu zahteve za dostop preveri, ali so izpolnjeni pogoji za dostop iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Če so izpolnjeni vsi pogoji za dostop, ustrezno pooblaščeno osebje centralne točke dostopa Europola obdela zahteve. Podatki iz SVI, do katerih se dostopa, se imenovanemu organu Europola posredujejo tako, da varnost podatkov ni ogrožena.

Europol lahko obdeluje informacije, pridobljene z vpogledom v SVI, samo če to odobri država članica, iz katere te informacije izvirajo. Navedena odobritev se pridobi prek nacionalne enote Europola v zadevni državi članici.

Vsaka evidenca o vstopu/izstopu ali evidenca o zavrnitvi vstopa, povezana z individualno dokumentacijo, se hrani ►M2 v CIR oziroma v centralnem sistemu SVI ◄ tri leta od datuma evidence o izstopu oziroma evidence o zavrnitvi vstopa.

Če v treh letih po datumu zadnje evidence o izstopu ali zadnje evidence o zavrnitvi vstopa ni evidence o vstopu, se vsaka individualna dokumentacija skupaj s povezano evidenco ali povezanimi evidencami o vstopu/izstopu ali evidencami o zavrnitvi vstopa hrani ►M2 v CIR oziroma v centralnem sistemu SVI ◄ tri leta in en dan po datumu zadnje evidence o izstopu ali zadnje evidence o zavrnitvi vstopa.

Če po datumu izteka obdobja dovoljenega bivanja ni evidence o izstopu, se podatki hranijo pet let po datumu izteka obdobja dovoljenega bivanja. SVI tri mesece vnaprej samodejno obvesti države članice o načrtovanem izbrisu podatkov o osebah, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, da lahko sprejmejo ustrezne ukrepe.

Z odstopanjem od odstavka 1 se vsaka evidenca o vstopu/izstopu, evidentirana za državljane tretjih držav, ki imajo status iz točke (b) člena 2(1), hrani v SVI največ eno leto po izstopu teh državljanov tretjih držav. Če evidence o izstopu ni, se podatki hranijo pet let po datumu zadnje evidence o vstopu.

Ob izteku obdobja hrambe iz odstavkov 1 do 4 se zadevni podatki samodejno izbrišejo ►M2 iz centralnega sistema SVI in iz CIR ◄ .

Odgovorna država članica ima pravico do spremembe podatkov, ki jih je vnesla v SVI, tako da jih popravi, dopolni ali izbriše.

Če ima odgovorna država članica dokaz, iz katerega izhaja, da so podatki, evidentirani v SVI, vsebinsko netočni ali nepopolni ali da so bili podatki v SVI obdelani v nasprotju s to uredbo, preveri zadevne podatke ter jih po potrebi brez odlašanja popravi ali dopolni v SVI ali izbriše iz SVI in, kadar je ustrezno, s seznama identificiranih oseb iz člena 12(3). Podatki se lahko preverijo in popravijo, dopolnijo ali izbrišejo tudi na zahtevo zadevne osebe v skladu s členom 52.

Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena, kadar ima država članica, ki ni odgovorna država članica, dokaz, iz katerega izhaja, da so podatki, evidentirani v SVI, vsebinsko netočni ali nepopolni ali da so bili podatki v SVI obdelani v nasprotju s to uredbo, če je mogoče, preveri zadevne podatke brez posvetovanja z odgovorno državo članico ter jih po potrebi brez odlašanja popravi ali dopolni v SVI ali izbriše iz SVI in, kjer je primerno, s seznama identificiranih oseb iz člena 12(3). Kadar podatkov ni mogoče preveriti brez posvetovanja z odgovorno državo članico, zadevna država članica v sedmih dneh vzpostavi stik z organi odgovorne države članice, ki v enem mesecu preveri točnost podatkov in zakonitost njihove obdelave. Podatki se lahko preverijo in popravijo, dopolnijo ali izbrišejo tudi na zahtevo zadevnega državljana tretje države v skladu s členom 52.

Če ima država članica dokaz, iz katerega izhaja, da so podatki v zvezi z vizumi, evidentirani v SVI, vsebinsko netočni ali nepopolni ali da so bili taki podatki v SVI obdelani v nasprotju s to uredbo, najprej preveri točnost teh podatkov v VIS in jih po potrebi popravi ali dopolni v SVI ali izbriše iz SVI. Kadar so podatki v VIS enaki kot tisti, evidentirani v SVI, o tem v skladu s členom 24(2) Uredbe (ES) št. 767/2008 prek infrastrukture VIS nemudoma obvesti državo članico, odgovorno za vnos navedenih podatkov v VIS. Država članica, odgovorna za vnos podatkov v VIS, preveri navedene podatke in jih po potrebi nemudoma popravi ali dopolni v VIS ali izbriše iz VIS ter o tem obvesti zadevno državo članico, ki po potrebi te podatke brez odlašanja popravi ali dopolni v SVI ali izbriše iz SVI in, če je ustrezno, s seznama identificiranih oseb iz člena 12(3).

Podatki o identificiranih osebah iz člena 12 se nemudoma izbrišejo s seznama iz navedenega člena in popravijo ali dopolnijo v SVI, kadar zadevni državljan tretje države v skladu z nacionalnim pravom odgovorne države članice ali države članice, pri kateri je bila zahteva vložena, predloži dokaze, da je bil zaradi nepredvidljivih in resnih dogodkov prisiljen preseči trajanje dovoljenega bivanja, da je pridobil zakonito pravico do kratkoročnega bivanja, ali če se odkrijejo napake. Brez poseganja v kakršna koli razpoložljiva upravna ali nesodna sredstva, ima ta državljan tretje države pravico do učinkovitega pravnega sredstva za zagotovitev popravka, dopolnitve ali izbrisa podatkov.

Kadar državljan tretje države pred iztekom ustreznega obdobja iz člena 34 pridobi državljanstvo ene od držav članic ali ga zajame področje uporabe člena 2(3), se individualna dokumentacija in evidence o vstopu/izstopu, povezane s to individualno dokumentacijo, v skladu s členoma 16 in 17 ter evidence o zavrnitvi vstopa, povezane s to individualno dokumentacijo, v skladu s členom 18 brez odlašanja izbrišejo iz SVI in, če je ustrezno, s seznama identificiranih oseb iz člena 12 (3), in sicer v vsakem primeru najpozneje pet delovnih dni od datuma, ko je ta državljan tretje države pridobil državljanstvo države članice ali ga zajame področje uporabe člena 2(3) pred iztekom obdobja iz člena 34, s strani:

(a)

države članice, katere državljanstvo je pridobil, ali

(b)

države članice, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum za dolgoročno bivanje.

►C1 Kadar državljan tretje države pridobi državljanstvo Andore, Monaka ali San Marina ali kadar je državljan tretje države imetnik potnega lista, ki ga je izdala Vatikanska mestna država oziroma Sveti sedež, on sam o tej spremembi ◄ obvesti pristojne organe države članice naslednjega vstopa. Ta država članica njegove podatke brez odlašanja izbriše iz SVI. Zadevni državljan tretje države ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva za zagotovitev izbrisa podatkov.

Centralni sistem SVI in CIR nemudoma obvestita vse države članice o izbrisu podatkov iz SVI ali iz CIR in, kadar je primerno, s seznama identificiranih oseb iz člena 12(3).

Kadar je spremembe ali izbris podatkov v skladu s to uredbo izvedla država članica, ki ni odgovorna država članica, je ta država članica pristojna za popravek, dopolnitev ali izbris. V SVI se evidentirajo vsi popravki, dopolnitve in izbrisi podatkov.

Komisija sprejme izvedbene akte, potrebne za razvoj in tehnično izvajanje ►M2 centralnega sistema SVI in CIR ◄ , nacionalnih enotnih vmesnikov, komunikacijske infrastrukture, spletne storitve iz člena 13 in repozitorija podatkov iz člena 63(2), in sicer zlasti ukrepe za:

Odbor, ustanovljen s členom 68 te uredbe, se pri sprejetju izvedbenih aktov iz točke (i) prvega odstavka tega člena posvetuje z Odborom VIS, ustanovljenim s členom 49 Uredbe (ES) št. 767/2008.

eu-LISA je pristojna za razvoj centralnega sistema SVI in CIR, nacionalnih enotnih vmesnikov, komunikacijske infrastrukture in varnega komunikacijskega kanala med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom VIS. eu-LISA je pristojna tudi za razvoj spletne storitve iz člena 13 v skladu s podrobnimi pravili iz člena 13(7) ter specifikacijami in pogoji, sprejetimi na podlagi točke (h) prvega odstavka člena 36, in repozitorija podatkov iz člena 63(2).

eu-LISA določi zasnovo fizične strukture SVI, vključno z njegovo komunikacijsko infrastrukturo ter tehnične specifikacije v zvezi s centralnim sistemom SVI in njihov razvoj, enotnimi vmesniki, varnim komunikacijskim kanalom med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom VIS, spletno storitvijo iz člena 13 te uredbe in repozitorijem podatkov iz člena 63(2) te uredbe. Te tehnične specifikacije na podlagi ugodnega mnenja Komisije sprejme upravni odbor eu-LISA. eu-LISA izvede tudi morebitne prilagoditve VIS, ki so potrebne zaradi vzpostavitve interoperabilnosti s SVI in izvajanja sprememb Uredbe (ES) št. 767/2008 iz člena 61 te uredbe.

eu-LISA razvije in vzpostavi centralni sistem SVI, nacionalne enotne vmesnike, komunikacijsko infrastrukturo, varni komunikacijski kanal med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom VIS, spletno storitev iz člena 13 in repozitorij podatkov iz člena 63(2) čim prej po sprejetju ukrepov Komisije iz člena 36.

Razvoj zajema pripravo in izvajanje tehničnih specifikacij, preskušanje in splošno usklajevanje projektov.

Naloge eu-LISA pri razvoju in pri izvajanju centralnega sistema SVI, nacionalnih enotnih vmesnikov, komunikacijske infrastrukture, varnega komunikacijskega kanala med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom VIS, spletne storitve iz člena 13 in repozitorija podatkov iz člena 63(2) so:

V fazi zasnove in razvoja se ustanovi Odbor za upravljanje programa z največ desetimi člani. Sestavlja ga sedem članov, ki jih izmed svojih članov ali nadomestnih članov imenuje upravni odbor eu-LISA, predsednik svetovalne skupine za SVI iz člena 69, en član, ki zastopa eu-LISA in ga imenuje njen izvršni direktor, in en član, ki ga imenuje Komisija. Člani, ki jih imenuje upravni odbor eu-LISA, so lahko samo iz tistih držav članic, za katere je v celoti zavezujoče pravo Unije zakonodajni instrumenti o razvoju, vzpostavitvi, delovanju in uporabi vseh obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja agencija eu-LISA, in ki izpolnjujejo pogoje iz člena 66(2).

Odbor za upravljanje programa se sestaja redno in vsaj trikrat v četrtletju. Zagotavlja ustrezno upravljanje faze zasnove in razvoja SVI ter skladnost med osrednjimi in nacionalnimi projekti v zvezi s SVI.

Odbor za upravljanje programa upravnemu odboru eu-LISA mesečno predloži pisna poročila o napredku projekta. Odbor za upravljanje programa nima nobene pristojnosti za sprejemanje odločitev ali pooblastil za zastopanje članov upravnega odbora eu-LISA.

Upravni odbor eu-LISA določi poslovnik Odbora za upravljanje programa, ki vključuje zlasti pravila o:

Sejam Odbora za upravljanje programa predseduje država članica, ki jo v skladu s pravom Unije v celoti zavezujejo zakonodajni instrumenti o razvoju, vzpostavitvi, delovanju in uporabi vseh obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja eu-LISA.

Vse potne stroške in dnevnice članov Odbora za upravljanje programa krije eu-LISA, pri čemer se smiselno uporablja člen 10 Poslovnika eu-LISA. Sekretariat Odboru za upravljanje programa zagotovi eu-LISA.

Med fazo zasnove in razvoja svetovalno skupino za SVI iz člena 69 sestavljajo upravljavci nacionalnih projektov v zvezi s SVI, predseduje pa ji eu-LISA. Svetovalna skupina za SVI se do začetka uporabe SVI srečuje redno in vsaj trikrat v četrtletju. Po vsakem srečanju poroča Odboru za upravljanje programa. Zagotavlja tehnično strokovno znanje za pomoč pri nalogah Odbora za upravljanje programa in spremlja pripravljenost držav članic.

eu-LISA je pristojna za operativno upravljanje centralnega sistema SVI in CIR, varnega komunikacijskega kanala med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom VIS. V sodelovanju z državami članicami zagotavlja, da se v skladu z analizo stroškov in koristi vedno uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija za centralni sistem SVI in CIR, enotne nacionalne vmesnike, komunikacijsko infrastrukturo, varni komunikacijski kanal med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom VIS ter za spletno storitev iz člena 13 in repozitorij podatkov iz člena 63(2). eu-LISA je odgovorna tudi za operativno upravljanje komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom SVI in nacionalnimi enotnimi vmesniki ter za spletno storitev iz člena 13 in repozitorij podatkov iz člena 63(2).

Operativno upravljanje SVI v skladu s to uredbo obsega vse naloge, ki so potrebne za delovanje sistema 24 ur na dan in 7 dni v tednu, zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni za zagotovitev zadovoljive ravni delovanja SVI, zlasti glede odzivnega časa, ki ga mejni organi potrebujejo za poizvedovanje v centralnem sistemu SVI, v skladu s tehničnimi specifikacijami.

Ne glede na člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 ( 13 ), eu-LISA zagotovi, da tisti člani njenega osebja, ki morajo delati s podatki iz SVI ali s podatki, shranjenimi v SVI, uporablja ustrezna pravila glede poklicne molčečnosti ali drugih enakovrednih obvez glede zaupnosti. Ta obveznost velja tudi po tem, ko te osebe zapustijo svoj položaj ali prekinejo delovno razmerje ali dokončajo svoje dejavnosti.

Vse države članice so odgovorne za:

(a)

povezovanje obstoječe nacionalne mejne infrastrukture in njeno povezavo z nacionalnim enotnim vmesnikom;

(b)

organizacijo, upravljanje, delovanje in vzdrževanje obstoječe nacionalne mejne infrastrukture in njeno povezavo s SVI za namene člena 6, razen člena 6(2);

(c)

organizacijo centralnih točk dostopa in njihovo povezavo z nacionalnim enotnim vmesnikom za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(d)

upravljanje in ureditev dostopa ustrezno pooblaščenega osebja in osebja z ustreznimi pooblastili pristojnih nacionalnih organov do SVI v skladu s to uredbo ter za vzpostavitev in redno posodabljanje seznama takega osebja in njegovih profilov.

Vse države članice imenujejo nacionalni organ, ki pristojnim organom iz člena 9(2) zagotovi dostop do SVI. Vse države članice ta nacionalni organ povežejo z nacionalnim enotnim vmesnikom. Vse države članice povežejo svoje centralne točke dostopa iz člena 29 z nacionalnim enotnim vmesnikom.

Vse države članice uporabljajo avtomatizirane postopke za obdelavo podatkov iz SVI.

Države članice zagotovijo natančno spremljanje tehnične učinkovitosti infrastrukture za izvajanje nadzora meje, njene dostopnosti, trajanja mejne kontrole in kakovosti podatkov, da bi zagotovili, da izpolnjujejo splošne zahteve za pravilno delovanje SVI in učinkovitost postopka izvajanja mejne kontrole.

Preden osebje organov, ki ima pravico dostopa do SVI, dobi dovoljenje za obdelavo podatkov, shranjenih v SVI, opravi ustrezno usposabljanje, zlasti v zvezi s pravili o varnosti podatkov in o varstvu podatkov, kakor tudi o zadevnih temeljnih pravicah.

Države članice smejo obdelovati podatke v ali iz SVI, samo za namene, določene v tej uredbi.

Europol prevzame odgovornosti iz točke (d) odstavka 1 in odstavkov 3, 5 in 6. Europol poveže centralno točko dostopa Europola s SVI in prevzame odgovornost za to povezavo.

V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v SVI vsaka država članica imenuje organ, ki se v skladu s točko (7) člena 4 Uredbe (EU) 2016/679 šteje za upravljavca in ima glavno odgovornost pri obdelavi podatkov, ki jo opravlja ta država članica. Vsaka država članica posreduje kontaktne podatke tega organa Komisiji.

Vse države članice zagotovijo zakonito obdelavo podatkov, zbranih in evidentiranih v SVI, zlasti pa zagotavljajo, da ima dostop do podatkov za izvajanje nalog le ustrezno pooblaščeno osebje. Odgovorna država članica zagotovi zlasti, da so podatki:

eu-LISA zagotavlja, da se SVI uporablja v skladu s to uredbo in izvedbenimi akti iz člena 36. eu-LISA zlasti:

(a)

sprejema potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti centralnega sistema SVI in komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom SVI in nacionalnim enotnim vmesnikom, brez poseganja v odgovornosti držav članic;

(b)

zagotavlja, da ima dostop do podatkov, obdelanih v SVI, le ustrezno pooblaščeno osebje.

eu-LISA obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo ter Evropskega nadzornika za varnost podatkov o ukrepih, ki jih sprejme v skladu z odstavkom 2 zaradi začetka delovanja SVI.

Hramba podatkov v nacionalnih dokumentacijah in nacionalnih sistemih vstopa/izstopa

Država članica lahko v svojem nacionalnem sistemu vstopa/izstopa ali enakovrednih nacionalnih dokumentacijah hrani alfanumerične podatke, ki jih je sama vnesla v SVI, v skladu z nameni SVI in ob popolnem spoštovanju prava Unije.

Podatki se v nacionalnih sistemih vstopa/izstopa ali enakovrednih nacionalnih dokumentacijah ne hranijo dlje, kot se hranijo v SVI.

Vsaka uporaba podatkov, ki ni skladna z odstavkom 1, se šteje za zlorabo v skladu z nacionalnim pravom posamezne države članice in pravom Unije.

Ta člen se ne razlaga, kot da zahteva kakršno koli tehnično prilagoditev SVI. Države članice lahko hranijo podatke v skladu s tem členom na svoje stroške in z lastnim tveganjem ter s svojimi tehničnimi sredstvi.

Pošiljanje podatkov tretjim državam, mednarodnim organizacijam in zasebnim subjektom

Podatki, shranjeni v sistemu vstopa/izstopa, se ne posredujejo ali dajo na voljo tretjim državam, mednarodnim organizacijam ali kateremu koli zasebnemu subjektu.

Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena lahko mejni organi ali organi, pristojni za priseljevanje, podatke iz člena 16(1) ter iz točk (a), (b) in (c) člena 17(1) te uredbe posredujejo tretjim državam ali mednarodnim organizacijam iz Priloge I k tej uredbi v posameznih primerih, če je to potrebno – zgolj zaradi vračanja –, da se dokaže identiteta državljanov tretjih držav, le kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

Komisija je sprejela sklep o ustrezni ravni varstva osebnih podatkov v zadevni tretji državi v skladu s členom 45(3) Uredbe (EU) 2016/679;

(b)

zagotovljeni so ustrezni zaščitni ukrepi, kot je določeno v členu 46 Uredbe (EU) 2016/679, na primer s sporazumom o ponovnem sprejemu, ki velja med Evropsko unijo ali državo članico in zadevno tretjo državo;

(c)

uporablja se točka (d) člena 49(1) Uredbe (EU) 2016/679.

Podatki iz člena 16(1) ter iz točk (a), (b) in (c) člena 17(1) te uredbe se lahko posredujejo v skladu z odstavkom 2 tega člena, samo če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

podatki se prenesejo v skladu z ustreznimi določbami prava Unije, zlasti določbami o varstvu podatkov, vključno s poglavjem V Uredbe (EU) 2016/679 ter s sporazumi o ponovnem sprejemu in v skladu z nacionalnim pravom države članice, ki prenaša podatke;

(b)

tretja država ali mednarodna organizacija je privolila v obdelavo podatkov le za namene, za katere so bili zagotovljeni; ter

(c)

za zadevnega državljana tretje države je bila izdana odločba o vrnitvi, sprejeta na podlagi Direktive 2008/115/ES, pod pogojem, da se izvršitev te odločbe o vrnitvi ne zadrži, in pod pogojem, da ni bila vložena pritožba, zaradi katere bi bila njena izvršitev lahko zadržana.

Posredovanje osebnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam na podlagi odstavka 2 ne posega v pravice prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do te zaščite, zlasti kar zadeva njihovo nevračanje.

Osebni podatki, ki jih država članica ali Europol pridobi iz centralnega sistema SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, se ne smejo posredovati ali dajati na voljo kateri koli tretji državi, mednarodni organizaciji ali zasebnemu subjektu s sedežem v Uniji ali zunaj nje. Zadevna prepoved velja tudi, kadar se navedeni podatki nadalje obdelujejo na nacionalni ravni ali če jih države članice skupaj obdelujejo v skladu z Direktivo (EU) 2016/680.

Z odstopanjem od odstavka 5 tega člena lahko imenovani organ podatke iz točk (a) do (c) člena 16(1), točk (a) in (b) člena 16(2), točk (a) in (b) člena 16(3) ter točke (a) člena 17(1) prenese tretji državi v posameznih primerih le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

gre za izjemno nujen primer, v katerem obstaja:

(i)

neposredna nevarnost, povezana s terorističnim kaznivim dejanjem; ali

(ii)

neposredna nevarnost za življenje ljudi in je ta nevarnost povezana s hudim kaznivim dejanjem,

(b)

je prenos podatkov potreben za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje takega terorističnega kaznivega dejanja ali hudega kaznivega dejanja na ozemlju držav članic ali v zadevni tretji državi;

(c)

ima imenovani organ dostop do takih podatkov v skladu s postopkom in pogoji iz členov 31 in 32;

(d)

je prenos izveden v skladu z veljavnimi pogoji iz Direktive (EU) 2016/680, zlasti poglavja V navedene direktive;

(e)

je predložena ustrezno utemeljena pisna ali elektronska zahteva tretje države ter

(f)

je zagotovljeno vzajemno posredovanje vseh informacij o evidencah vstopa/izstopa, ki jih ima tretja država prosilka, državam članicam, ki uporabljajo SVI.

Kadar je prenos izveden na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, se dokumentira, pri čemer mora biti dokumentacija na zahtevo dana na voljo nadzornemu organu, ustanovljenemu v skladu s členom 41(1) Direktive (EU) 2016/680, vključno z datumom in uro prenosa, podatki o pristojnem organu prejemniku, utemeljitvijo prenosa in posredovanimi osebnimi podatki.

Pogoji za posredovanje podatkov državam članicam, ki še ne uporabljajo SVI, in državam članicam, za katere se ta uredba ne uporablja

Imenovani organ lahko podatke iz točk (a), (b) in (c) člena 16(1), točk (a) in (b) člena 16(2), točk (a) in (b) člena 16(3)) ter točke (a) člena 17(1) posreduje državi članici, ki še ne uporablja SVI, in državi članici, za katero se ta uredba ne uporablja, v posameznih primerih in le, kadar so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)

gre za izjemno nujen primer, v katerem obstaja:

(i)

neposredna nevarnost, povezana s terorističnim kaznivim dejanjem; ali

(ii)

hudo kaznivo dejanje

(b)

je prenos podatkov potreben za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje takšnega terorističnega kaznivega dejanja ali hudega kaznivega dejanja;

(c)

ima imenovani organ dostop do takih podatkov v skladu s postopkom in pogoji iz členov 31 in 32;

(d)

se uporablja Direktiva (EU) 2016/680;

(e)

je predložena ustrezno utemeljena pisna ali elektronska zahteva in

(f)

je zagotovljeno vzajemno posredovanje vseh informacij o evidencah vstopa/izstopa, ki jih ima država članica prosilka, državam članicam, ki uporabljajo SVI.

Če se podatki zagotovijo na podlagi tega člena, se smiselno uporabljajo enaki pogoji, kot so določeni v členu 43(1), členu 45(1) in (3), členu 48 in členu 58(4).

Odgovorna država članica zagotavlja varovanje podatkov pred in med njihovim prenosom v nacionalni enotni vmesnik. Vse države članice zagotavljajo varovanje podatkov, ki jih pridobijo iz SVI.

V zvezi z nacionalno mejno infrastrukturo vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, načrtom neprekinjenega delovanja in sanacijskim načrtom po nesreči, za:

(a)

fizično zaščito podatkov, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

(b)

preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do opreme za obdelavo podatkov in nacionalnih objektov, v katerih država članica izvaja dejavnosti v skladu z nameni SVI;

(c)

preprečitev nepooblaščenega branja, kopiranja, spreminjanja ali odstranjevanja nosilcev podatkov;

(d)

preprečitev nepooblaščenega vnosa podatkov in nedovoljenega preverjanja, spreminjanja ali brisanja shranjenih osebnih podatkov;

(e)

preprečitev uporabe sistemov za samodejno obdelavo podatkov s strani nepooblaščenih oseb, ki uporabljajo komunikacijsko opremo;

(f)

preprečitev nepooblaščene obdelave podatkov v SVI in kakršnega koli nepooblaščenega spreminjanja ali brisanja podatkov, ki so bili obdelani v SVI;

(g)

zagotovitev, da imajo osebe, pooblaščene za dostop do SVI, dostop samo do podatkov, na katere se nanaša njihovo pooblastilo za dostop, in sicer na podlagi individualne in edinstvene uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa;

(h)

zagotovitev, da vsi organi, ki imajo pravico dostopa do SVI, izdelajo profile, ki opisujejo funkcije in odgovornosti oseb, pooblaščenih za vnos, spremembo, brisanje, in iskanje podatkov ter vpogled vanje in njihov profil dajo na voljo nadzornim organom;

(i)

zagotovitev možnosti za preverjanje in ugotavljanje, katerim organom se lahko prek opreme za prenos podatkov posredujejo osebni podatki;

(j)

zagotovitev možnosti za preverjanje in ugotavljanje, kateri podatki so bili obdelani v SVI ter kdo jih je obdeloval, kdaj in za kateri namen;

(k)

preprečitev nepooblaščenega branja, kopiranja, spreminjanja ali brisanja osebnih podatkov med njihovim prenosom v SVI ali iz njega ali med prenosom nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi tehnikami šifriranja;

(l)

zagotovitev, da je mogoče nameščene sisteme v primeru prekinitve ponovno vzpostaviti za normalno delovanje;

(m)

zagotovitev zanesljivosti z ustreznim poročanjem o vsaki napaki v delovanju SVI;

(n)

spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in vzpostavitev potrebnih organizacijskih ukrepov v zvezi z notranjim spremljanjem, da se zagotovi skladnost s to uredbo.

Kar zadeva delovanje SVI, eu-LISA sprejme potrebne ukrepe, da doseže cilje iz odstavka 2, vključno s sprejetjem varnostnega načrta, načrta neprekinjenega delovanja in sanacijskega načrta po nesreči. eu-LISA zagotavlja tudi zanesljivost z vzpostavitvijo potrebnih tehničnih ukrepov, s katerimi se zagotovi obnovitev podatkov v primeru okvare zaradi nedelovanja SVI.

eu-LISA in države članice sodelujejo, da zagotovijo harmoniziran pristop do varovanja podatkov, ki temelji na postopku za obvladovanje varnostnega tveganja, ki zajema celoten SVI.

Kot varnostni incident se šteje vsak dogodek, ki vpliva ali bi lahko vplival na varnost SVI in bi lahko povzročil škodo za podatke, shranjene v SVI, ali njihovo izgubo, zlasti v primeru morebitnega nedovoljenega dostopa do podatkov ali kadar so bile ali bi lahko bile ogrožene razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov.

Varnostne incidente se obvladuje tako, da se zagotovi hiter, učinkovit in ustrezen odziv.

Brez poseganja v uradna obvestila in sporočila o kršitvi varstva osebnih podatkov v skladu s členom 33 Uredbe (EU) 2016/679, členom 30 Direktive (EU) 2016/680 ali obema, države članice obvestijo Komisijo, eu-LISA in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o varnostnih incidentih. V primeru varnostnega incidenta, povezanega s centralnim sistemom SVI, eu-LISA uradno obvesti Komisijo in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

Informacije o varnostnem incidentu, ki vpliva ali bi lahko vplival na delovanje SVI ali na razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov, se posredujejo državam članicam in se o njih poroča v skladu z načrtom za obvladovanje incidentov, ki ga zagotovi eu-LISA.

V primeru varnostnega incidenta zadevne države članice in eu-LISA sodelujejo.

Katera koli oseba ali država članica, ki je utrpela premoženjsko ali nepremoženjsko škodo zaradi nezakonitega postopka obdelave podatkov ali katerega koli dejanja, ki je v neskladju s to uredbo, je upravičena do odškodnine od države članice, ki je odgovorna za povzročeno škodo. Ta država članica je v celoti ali delno oproščena odgovornosti, če dokaže, da za okoliščine, ki so povzročile škodo, nikakor ni odgovorna.

Če kakršno koli neizpolnjevanje obveznosti države članice iz te uredbe povzroči škodo SVI, je ta država članica odgovorna za takšno škodo, razen v primeru, če in kolikor eu-LISA ali druga država članica, ki sodeluje v SVI, nista sprejeli primernih ukrepov za preprečitev tovrstne škode ali zmanjšanje njenega vpliva.

Zahtevke za odškodnino, naslovljene na državo članico zaradi škode iz odstavkov 1 in 2, urejajo določbe nacionalnega prava tožene države članice.

eu-LISA hrani dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov v SVI. Te evidence vključujejo naslednje:

(a)

namen dostopa iz člena 9(2);

(b)

datum in čas;

(c)

podatke, prenesene v skladu s členi 16 do 19;

(d)

podatke, uporabljene pri poizvedovanju v skladu s členi 23 do 27;

(e)

naziv organa, ki vnaša ali pridobiva podatke, ter

▼M2

(f)

sklic na uporabo ESP za poizvedovanje v SVI, kakor je navedena v členu 7(2) Uredbe (EU) 2019/817.

▼B

Za vpogled iz člena 8 se vodi dnevnik o vseh postopkih obdelave podatkov v SVI in VIS v skladu s tem členom in členom 34 Uredbe (ES) št. 767/2008. eu-LISA zlasti zagotovi, da se vodijo ustrezne evidence o zadevnih postopkih obdelave podatkov, kadar pristojni organi postopek obdelave podatkov v enem sistemu začnejo neposredno iz drugega sistema.

Dnevniki vseh postopkov obdelave podatkov, ki se izvedejo v okviru SVI in ETIAS na podlagi členov 8a, 8b in 25a te uredbe, se vodijo v skladu s tem členom in členom 69 Uredbe (EU) 2018/1240.

Poleg obveznosti, določenih v odstavkih 1 in 2, vse države članice vodijo dnevnike o osebju, ki je ustrezno pooblaščeno za obdelavo podatkov iz SVI.

Takšni dnevniki se lahko uporabljajo izključno za spremljanje varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti zahteve in zakonitosti obdelave osebnih podatkov, in za zagotavljanje varovanja podatkov v skladu s členom 43. Navedeni dnevniki se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in izbrišejo po enem letu od izteka obdobja hrambe iz člena 34, razen če so potrebne za že začete postopke spremljanja.

Države članice zagotovijo, da vsak organ s pravico dostopa do podatkov iz SVI sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo, in da po potrebi sodeluje z nadzornimi organi.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vsaka uporaba podatkov, vnesenih v SVI, v nasprotju s to uredbo kaznuje v skladu z nacionalnim pravom, členom 84 Uredbe (EU) 2016/679 in členom 57 Direktive (EU) 2016/680, in sicer z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo na podlagi te uredbe izvaja eu-LISA, se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001.

Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo na podlagi te uredbe izvajajo nacionalni organi, razen obdelave za namene, navedene v členu 1(2) te uredbe, se uporablja Uredba (EU) 2016/679.

Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo na podlagi te uredbe izvajajo imenovani organi držav članic za namene, navedene v členu 1(2) te uredbe, se uporablja Direktiva (EU) 2016/680.

Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo na podlagi te uredbe izvaja Europol, se uporablja Uredba (EU) 2016/794.

Odgovorna država članica brez poseganja v pravico do obveščenosti iz člena 13 Uredbe (EU) 2016/679 državljane tretjih držav, katerih podatki se evidentirajo v SVI, obvesti o naslednjem:

(a)

da lahko države članice in Europol dostopajo do SVI za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(b)

obveznosti odvzema prstnih odtisov za državljane tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, in za imetnike poenostavljenega tranzitnega dokumenta;

(c)

obveznosti evidentiranja podobe obraza za vse državljane tretjih držav, ki se evidentirajo v SVI;

(d)

da je zbiranje podatkov obvezno zaradi preučitve pogojev za vstop;

(e)

da se vstop zavrne, če državljan tretje države ne da biometričnih podatkov, zahtevanih za evidentiranje, preverjanje ali ugotavljanje identitete v SVI;

(f)

pravici, da prejmejo informacije o največjem preostalem trajanju njihovega dovoljenega bivanja v skladu s členom 11(3);

(g)

da se osebni podatki, shranjeni v SVI, lahko posredujejo tretji državi ali mednarodni organizaciji iz Priloge I za namene vračanja, tretji državi v skladu s členom 41(6) in državam članicam v skladu s členom 42;

(h)

pravici, da od upravljavca zahtevajo dostop do podatkov, ki se nanašajo nanje, pravici, da zahtevajo, da se netočni podatki, ki se nanašajo nanje, popravijo, da se nepopolni osebni podatki, ki se nanašajo nanje, dopolnijo ali da se nezakonito obdelani osebni podatki, ki se nanašajo nanje, izbrišejo ali da se omeji njihova obdelava, pa tudi pravici do obveščenosti o postopkih za uveljavljanje teh pravic, vključno s kontaktnimi podatki upravljavca in nadzornih organov ali po potrebi Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki morajo obravnavati pritožbe glede varstva osebnih podatkov;

(i)

da se do SVI dostopa za namene upravljanja meja in poenostavitve postopka ter da se ob prekoračitvi obdobja dovoljenega bivanja njihovi podatki samodejno dodajo na seznam identificiranih oseb iz člena 12(3), kot tudi o morebitnih posledicah prekoračitve obdobja dovoljenega bivanja;

(j)

obdobju hrambe podatkov, določenem za evidenco o vstopu in izstopu ter za evidenco o zavrnitvi vstopa in za individualno dokumentacijo v skladu s členom 34;

(k)

pravici oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, do izbrisa podatkov s seznama identificiranih oseb iz člena 12(3) in popravka v SVI, če predložijo dokazila, da so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja zaradi nepredvidenih in resnih dogodkov;

(l)

pravici do vložitve pritožbe pri nadzornem organu.

Informacije iz odstavka 1 tega člena se zagotovijo pisno, na kateri koli ustrezen način ter v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki, in sicer v jasnem in preprostem jeziku ter v jezikovni različici, ki jo zadevna oseba razume ali za katero se upravičeno pričakuje, da jo razume, da se zagotovi, da so državljani tretjih držav obveščeni o svojih pravicah, ob oblikovanju individualne dokumentacije zadevne osebe v skladu s členom 16, 17 ali 18.

Komisija vzpostavi spletno stran, ki vsebuje informacije iz odstavka 1.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se pripravijo informacije iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 68(2).

Komisija zagotovi informacije iz odstavka 1 tega člena v predlogi. Predloga se pripravi tako, da jo lahko države članice dopolnijo z dodatnimi informacijami, specifičnimi za posamezno državo članico. Navedene informacije, specifične za posamezno državo članico, vsebujejo vsaj informacije o pravicah posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in možnostih pridobitve pomoči od nadzornih organov ter kontaktne podatke urada upravljavca, pooblaščene osebe za varstvo podatkov in nadzornih organov. Komisija sprejme izvedbene akte glede specifikacij in pogojev za spletno stran iz odstavka 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo pred začetkom delovanja SVI v skladu s postopkom pregleda iz člena 68(2).

Komisija v sodelovanju z nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov hkrati z začetkom delovanja SVI začne tudi kampanjo za obveščanje, v kateri javnost, zlasti pa državljane tretjih držav, seznani s cilji SVI, podatki, shranjenimi v SVI, organi, ki imajo dostop, in pravicami zadevnih posameznikov. Take kampanje za obveščanje se izvajajo redno.

Pravica dostopa do osebnih podatkov ter pravica do njihovega popravka, dopolnitve in izbrisa ter do omejitve njihove obdelave

Državljani tretjih držav lahko zahteve v zvezi s pravicami, določenimi v členih 15 do 18 Uredbe (EU) 2016/679, naslovijo na pristojni organ katere koli države članice.

Odgovorna država članica ali država članica, pri kateri je bila zahteva vložena, na takšno zahtevo odgovori v 45 dneh od prejema zahteve.

Če je zahteva za popravek, dopolnitev ali izbris osebnih podatkov ali omejitev njihove obdelave vložena pri državi članici, ki ni odgovorna država članica, njeni organi, pri katerih je bila zahteva vložena, preverijo točnost podatkov in zakonitost njihove obdelave v SVI v 30 dneh od prejema zahteve, kadar je to preverjanje mogoče izvesti brez posvetovanja z odgovorno državo članico. V nasprotnem primeru država članica, pri kateri je bila zahteva vložena, v sedmih dneh vzpostavi stik z organi odgovorne države članice, ki v 30 dneh od tega stika preveri točnost podatkov in zakonitost obdelave podatkov.

Če se izkaže, da so podatki, evidentirani v SVI, vsebinsko nepravilni, nepopolni ali da so bili evidentirani nezakonito, odgovorna država članica ali, če je ustrezno, država članica, pri kateri je bila zahteva vložena, v skladu s členom 35 popravi, dopolni ali izbriše osebne podatke ali omeji njihovo obdelavo. Odgovorna država članica ali, če je ustrezno, država članica, pri kateri je bila zahteva vložena, zadevno osebo brez odlašanja pisno obvesti, da je sprejela ukrepe za popravek, dopolnitev ali izbris osebnih podatkov te osebe ali o omejitvi njihove obdelave.

Če se izkaže, da so podatki v zvezi z vizumi, evidentirani v SVI, vsebinsko nepravilni, nepopolni ali da so bili evidentirani nezakonito, odgovorna država članica ali, če je ustrezno, država članica, pri kateri je bila zahteva vložena, najprej preveri točnost teh podatkov v VIS in jih po potrebi popravi v SVI. Če so podatki v VIS enaki kot v SVI, odgovorna država članica ali, če je ustrezno, država članica, pri kateri je bila zahteva vložena, v sedmih dneh stopi v stik z organi države članice, ki je odgovorna za vnos teh podatkov v VIS. Država članica, ki je odgovorna za vnos podatkov v VIS, v 30 dneh od takega stika preveri točnost podatkov v zvezi z vizumi in zakonitost njihove obdelave v SVI ter o tem obvesti odgovorno državo članico ali državo članico, pri kateri je bila zahteva vložena, ki po potrebi osebne podatke zadevne osebe, brez odlašanja popravi ali dopolni take podatke v SVI oziroma omeji njihovo obdelavo v SVI ali jih brez odlašanja izbriše iz SVI in, če je ustrezno, s seznama identificiranih oseb iz člena 12(3).

Če se odgovorna država članica ali, če je ustrezno, država članica, pri kateri je bila zahteva vložena, ne strinja, da so podatki, evidentirani v SVI, vsebinsko nepravilni, nepopolni ali da so evidentirani nezakonito, navedena država članica sprejme upravno odločbo, v kateri zadevnemu državljanu tretje države brez odlašanja pisno obrazloži, zakaj se ne strinja s popravkom, dopolnitvijo ali izbrisom osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, ali z omejitvijo njihove obdelave.

Država članica, ki je sprejela upravno odločbo na podlagi odstavka 4 tega člena, zadevnemu državljanu tretje države zagotovi informacije, v katerih so obrazložene možnosti, ki se jih lahko posluži, če se z obrazložitvijo ne strinja. To vključuje informacije o tem, kako vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih zadevne države članice ter o vsakršni pomoči, ki je na voljo v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki navedene države članice, tudi pri nadzornem organu, ustanovljenem v skladu s členom 51(1) Uredbe (EU) 2016/679.

Vsaka zahteva, vložena v skladu z odstavkoma 1 in 2, vsebuje minimalne informacije, potrebne za ugotavljanje identitete zadevnega državljana tretje države. Prstni odtisi se lahko zahtevajo v ta namen samo v utemeljenih primerih in kadar obstaja resen dvom o identiteti prosilca. Navedene informacije se uporabijo izključno zaradi uresničevanja pravic iz odstavka 1 in se takoj po uporabi izbrišejo.

Če oseba vloži zahtevo v skladu z odstavkom 1 tega člena, pristojni organ odgovorne države članice ali države članice, pri kateri je bila zahteva vložena, vodi evidenco v obliki pisnega dokumenta, da je bila taka zahteva vložena. Ta dokument vsebuje informacije o tem, kako je bila ta zahteva obravnavana, in s strani katerega organa. Pristojni organ da ta dokument v sedmih dneh na voljo nadzornemu organu, ustanovljenem v skladu s členom 51(1) Uredbe (EU) 2016/679.

Pristojni organi držav članic dejavno sodelujejo z namenom uveljavljanja pravic iz člena 52.

V vsaki državi članici nadzorni organ, ustanovljen v skladu s členom 51(1) Uredbe (EU) 2016/679, na zahtevo pomaga in svetuje osebi, na katero se nanašajo podatki, pri izvajanju njenih pravic do popravka, dopolnitve ali izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanjo, ali pravice do omejitve njihove obdelave v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

Nadzorni organ odgovorne države članice, ki je posredoval podatke, in nadzorni organi države članice, pri katerih je bila zahteva vložena, sodelujejo zaradi doseganja ciljev iz prvega pododstavka.

Brez poseganja v člena 77 in 79 Uredbe (EU) 2016/679 ima v vsaki državi članici vsak posameznik, ki mu je ta država članica zavrnila pravico dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanj, ali pravico do njihovega popravka, dopolnitve ali izbrisa iz člena 52 in člena 53(2) te uredbe, pravico vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih te države članice. Pravica do vložitve take tožbe ali pritožbe velja tudi v primerih, ko na zahtevo za dostop, popravek, dopolnitev ali izbris ni bilo odgovora v rokih iz člena 52 ali ko upravljavec podatkov te zahteve sploh ni obravnaval.

V celotnem postopku mora biti na voljo pomoč nadzornega organa, ustanovljenega v skladu s členom 51(1) Uredbe (EU) 2016/679.

Vsaka država članica zagotovi, da nadzorni organ, ustanovljen v skladu s členom 51(1) Uredbe (EU) 2016/679, neodvisno spremlja zakonitost obdelave osebnih podatkov iz poglavij II, III, V in VI te uredbe, ki jo izvaja zadevna država članica, vključno s prenosom podatkov v SVI in iz njega.

Nadzorni organ, ustanovljen v skladu s členom 51(1) Uredbe (EU) 2016/679, zagotovi, da se vsaj vsaka tri leta po začetku delovanja SVI izvede revizija postopkov obdelave podatkov v nacionalni mejni infrastrukturi v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Rezultati revizije se lahko upoštevajo v ocenah v okviru mehanizma, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU) št. 1053/2013 ( 14 ). Nadzorni organ, ustanovljen v skladu s členom 51(1) Uredbe (EU) 2016/679, letno objavi število zahtev za popravek, dopolnitev ali izbris podatkov ali omejitev njihove obdelave, ukrepov, ki so temu sledili, in število popravkov, dopolnitev, izbrisov in omejitev obdelave, izvedenih na podlagi zahtevkov zadevnih oseb.

Države članice svojemu nadzornemu organu, ustanovljenemu v skladu s členom 51(1) Uredbe (EU) 2016/679, zagotovijo zadostne vire za izpolnjevanje nalog, ki so mu zaupane na podlagi te uredbe, ter dostop do svetovanja oseb, ki imajo zadostno znanje o biometričnih podatkih.

Države članice nadzornemu organu, ustanovljenemu v skladu s členom 51(1) Uredbe (EU) 2016/679, zagotovijo vse zahtevane informacije, zlasti informacije o dejavnostih, ki se izvajajo v skladu s členom 38, členom 39(1) in členom 43. Države članice nadzornemu organu, ustanovljenemu v skladu s členom 51(1) Uredbe (EU) 2016/679, omogočijo tudi dostop do svojih dnevnikov iz člena 46 in mu kadar koli dovolijo vstop v vse svoje prostore, povezane s SVI.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje dejavnosti eu-LISA v zvezi s SVI, ki se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov, ter za zagotavljanje, da se te dejavnosti izvajajo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 in s to uredbo.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj vsaka tri leta izvede revizija dejavnosti eu-LISA v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o navedeni reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, eu-LISA in nadzornim organom. eu-LISA ima možnost, da pred sprejetjem poročila poda pripombe.

eu-LISA Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zagotovi zahtevane informacije, mu omogoči dostop do vseh dokumentov in svojih dnevnikov iz člena 46 in mu kadar koli dovoli vstop v vse svoje prostore.

Nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo v okviru svojih zadevnih nalog in zagotavljajo usklajen nadzor nad SVI in nacionalnimi mejnimi infrastrukturami.

Nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov si izmenjujejo ustrezne informacije, si pomagajo pri izvajanju revizij in pregledov, preučujejo morebitne težave v zvezi z razlago ali uporabo te uredbe, ocenjujejo težave, ki nastanejo pri neodvisnem nadzoru ali uveljavljanju pravic oseb, na katere se nanašajo osebni podatki, pripravijo harmonizirane predloge za skupne rešitve vseh težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov, če je to potrebno.

Nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov se v namen iz odstavka 2 sestanejo najmanj dvakrat letno v okviru Evropskega odbora za varstvo podatkov, ustanovljenega z Uredbo (EU) 2016/679 (v nadaljnjem besedilu: Evropski odbor za varstvo podatkov). Navedeni odbor krije stroške teh sestankov in skrbi za njihovo organizacijo. Poslovnik se sprejme na prvem sestanku. Po potrebi se skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode.

Evropski odbor za varstvo podatkov vsaki dve leti pošlje skupno poročilo o dejavnostih Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in eu-LISA. To poročilo vsebuje poglavje o vsaki državi članici, ki ga pripravijo nadzorni organi te države članice.

Vsaka država članic zagotovi, da se nacionalni zakoni in drugi predpisi, sprejeti na podlagi Direktive (EU) 2016/680, uporabljajo tudi za dostop njihovih nacionalnih organov do SVI v skladu s členom 1(2) te uredbe, vključno glede pravic oseb, do podatkov katerih se tako dostopa.

Nadzorni organ, ustanovljen v skladu s členom 41(1) Direktive (EU) 2016/680, spremlja zakonitost dostopa držav članic do osebnih podatkov v skladu s poglavjem IV te uredbe, vključno z njihovim prenosom v SVI in iz njega. Ustrezno se uporablja člen 55(3) in (4) te uredbe.

Obdelava osebnih podatkov, ki jo opravlja Europol na podlagi te uredbe, poteka v skladu z Uredbo (EU) 2016/794, nadzoruje pa jo Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

Osebni podatki, do katerih se dostopa v SVI v skladu s poglavjem IV, se obdelujejo le zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja posameznega primera, v zvezi s katerim sta država članica ali Europol zaprosila za podatke.

Centralni sistem SVI, imenovani organi, centralne točke dostopa in Europol hranijo evidentirane zapise o iskanju, da nadzornemu organu, ustanovljenemu v skladu s členom 41(1) Uredbe (EU) 2016/680, in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov omogočijo, da spremljajo skladnost obdelave podatkov s pravili Unije in nacionalnimi pravili o varstvu podatkov. Za vse preostale namene se osebni podatki in evidentirani zapisi o iskanju po 30 dneh izbrišejo iz vseh nacionalnih dokumentacij in dokumentacij Europola, razen če so navedeni podatki in evidence potrebni za namene določene kazenske preiskave, ki takrat poteka in zaradi katere sta država članica ali Europol zahtevala podatke.

Vse države članice in Europol zagotovijo, da so vsi postopki obdelave podatkov, ki izhajajo iz zahtev za dostop do SVI v skladu s poglavjem IV, evidentirani ali dokumentirani zaradi preverjanja dopustnosti zahteve, spremljanja zakonitosti obdelave podatkov ter celovitosti in varovanja podatkov, pa tudi zaradi samospremljanja.

Dnevnik ali dokumentacija v vseh primerih vsebuje:

(a)

natančen namen zahteve za dostop do podatkov iz SVI, vključno z zadevnim terorističnim kaznivim dejanjem ali drugim hudim kaznivim dejanjem, in – v primeru Europola – natančen namen zahteve za dostop;

(b)

utemeljene razloge za nasprotovanje izvedbi primerjav z drugimi državami članicami na podlagi Sklepa 2008/615/PNZ, v skladu s točko (b) člena 32(2) te uredbe;

(c)

sklic na nacionalno dokumentacijo;

(d)

datum in točno uro, ko je centralna točka dostopa vložila zahtevo za dostop do centralnega sistema SVI;

(e)

naziv organa, ki je zahteval dostop zaradi vpogleda;

(f)

uporabo nujnega postopka iz člena 31(2) te uredbe, če je ustrezno, in sprejeto odločitev glede naknadnega preverjanja;

(g)

podatke, uporabljene za vpogled;

(h)

v skladu z nacionalnimi pravili ali Uredbo (EU) 2016/794 edinstveno uporabniško identiteto, ki je opravil iskanje, in uradnika, ki je dal nalog za iskanje.

Dnevniki in dokumentacija se lahko uporabljajo zgolj za nadzor zakonitosti obdelave podatkov ter zagotovitev celovitosti in varovanja podatkov. Za spremljanje in oceno iz člena 72 te uredbe se lahko uporabljajo le dnevniki, ki ne vsebujejo osebnih podatkov. Nadzorni organ, ustanovljen v skladu s členom 41(1) Direktive (EU) 2016/680 in odgovoren za preverjanje dopustnosti zahteve in spremljanje zakonitosti obdelave podatkov ter celovitosti in varovanja podatkov, ima zaradi opravljanja svojih dolžnosti na lastno zahtevo dostop do navedenih dnevnikov.

(6)

člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

Dostop do podatkov za preverjanje na mejah, na katerih se uporablja SVI

Organi, ki so pristojni za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, imajo izključno za namen preverjanja istovetnosti imetnikov vizumov, verodostojnosti, časovne in ozemeljske veljavnosti ter statusa vizuma ali izpolnjevanja pogojev za vstop na ozemlje držav članic v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2016/399 dostop do VIS zaradi iskanja z naslednjimi podatki:

(a)

priimek, ime ali imena; datum rojstva; državljanstvo ali državljanstva; spol; vrsta in številka potne listine ali listin; tričrkovna oznaka države izdajateljice potne listine ali listin; in datum izteka veljavnosti potne listine ali listin; ali

(b)

številka vizumske nalepke.

Kadar se začne iskanje v SVI v skladu s členom 23(2) Uredbe (EU) 2017/2226, pristojni mejni organ izključno za namene iz odstavka 1 tega člena začne iskanje v VIS neposredno iz SVI, pri čemer uporabi podatke iz točke (a) odstavka 1 tega člena.

Kadar se v SVI začne iskanje v skladu s členom 23(2) ali (4) Uredbe (EU) 2017/2226, lahko pristojni mejni organ, z odstopanjem od odstavka 2 tega člena, išče v VIS brez uporabe interoperabilnosti s SVI, kadar je to potrebno zaradi posebnih okoliščin, zlasti kadar je zaradi posebnega položaja državljana tretje države bolj ustrezno iskanje z uporabo podatkov iz točke (b) odstavka 1 tega člena, ali v primeru, ko je začasno tehnično nemogoče vpogledati v podatke SVI ali v primeru okvare SVI.

Če se pri iskanju v okviru podatkov, ki so navedeni v odstavku 1, izkaže, da so v VIS shranjeni podatki o enem ali več izdanih ali podaljšanih vizumih, katerih obdobje veljavnosti še ni poteklo in so ozemeljsko veljavni za mejni prehod, ima organ, pristojen za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, izključno za namene iz odstavka 1 tega člena pravico do vpogleda v naslednje podatke iz zadevnega dosjeja in iz vseh z njim povezanih dosjejev v skladu s členom 8(4):

(a)

informacije o statusu in podatke, ki so bili vneseni neposredno iz obrazca za pridobitev vizuma, ►C2 iz točk 2 in 4 člena 9; ◄

(b)

fotografije;

(c)

vnesene podatke iz členov 10, 13 in 14, ki kakor koli zadevajo izdane, razveljavljene ali preklicane vizume ali tiste vizume, katerih veljavnost je bila podaljšanja.

Poleg tega organ, pristojen za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, za imetnike vizuma, za katere nekaterih podatkov ni treba zagotoviti iz pravnih razlogov ali pa jih dejansko ni mogoče zagotoviti, prejme obvestilo o posameznih zadevnih podatkovnih poljih, v katere se vnese ‚ni relevantno‘.

Če se pri iskanju v okviru podatkov, ki so navedeni v odstavku 1 tega člena, izkaže, da podatki o osebi obstajajo v VIS, vendar ni evidentiran noben vizum, ima organ, pristojen za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, izključno za namene iz odstavka 1 tega člena pravico do vpogleda v naslednje podatke iz zadevnega dosjeja in iz vseh z njimi povezanih dosjejev v skladu s členom 8(4):

(a)

informacije o statusu in podatke, ki so bili vneseni neposredno iz obrazca za pridobitev vizuma, ►C2 iz točk 2 in 4 člena 9; ◄

(b)

fotografije;

(c)

vnesene podatke iz členov 10, 13 in 14, ki kakor koli zadevajo izdane, razveljavljene ali preklicane vizume ali tiste vizume, katerih veljavnost je bila podaljšanja.

Poleg vpogleda na podlagi odstavka 1 tega člena organ, pristojen za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, preveri istovetnost osebe v VIS, če se pri iskanju v okviru podatkov iz odstavka 1 tega člena izkaže, da so podatki o osebi evidentirani v VIS in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

istovetnosti osebe ni mogoče preveriti v SVI v skladu s členom 23(2) Uredbe (EU) 2017/2226, ker:

(i)

imetnik vizuma še ni evidentiran v SVI;

(ii)

se na zadevnem mejnem prehodu istovetnost preverja z uporabo prstnih odtisov v skladu s členom 23(2) Uredbe (EU) 2017/2226;

(iii)

so prisotni pomisleki glede istovetnosti imetnika vizuma;

(iv)

obstajajo kateri koli drugi razlogi;

(b)

istovetnost osebe se lahko preveri v SVI, vendar se uporablja člen 23(5) Uredbe (EU) 2017/2226.

Organi, pristojni za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, preverijo prstne odtise imetnika vizuma in jih primerjajo s prstnimi odtisi, evidentiranimi v VIS. Za imetnike vizumov, katerih prstnih odtisov ni mogoče uporabiti, se iskanje iz odstavka 1 izvede le z alfanumeričnimi podatki iz odstavka 1.

Pristojni organ lahko zaradi preverjanja prstnih odtisov v VIS, kot je določeno v odstavku 6, začne iskanje v VIS iz SVI.

Kadar preverjanje imetnika vizuma ali vizuma samega ni uspešno ali kadar obstajajo dvomi glede istovetnosti imetnika vizuma ali verodostojnosti vizuma ali potne listine, ima ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, dostop do podatkov v skladu s členom 20(1) in (2).“;

Ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov držav članic, Komisije in eu-LISA ima brez možnosti ugotavljanja identitete posameznikov in v skladu z zaščitnimi ukrepi, povezanimi z nediskriminacijo, iz člena 10(2) ter izključno za namene poročanja in statistične namene, pravico do vpogleda v naslednje podatke:

(a)

informacije o statusu;

(b)

državljanstvo, spol in leto rojstva državljana tretje države;

(c)

datum in vstopni mejni prehod države članice ter datum in izstopni mejni prehod države članice;

(d)

vrsta potne listine in tričrkovna oznaka države izdajateljice;

(e)

število oseb, identificiranih kot osebe, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, iz člena 12, državljanstvo teh oseb in vstopni mejni prehod;

(f)

podatke, vnesene v zvezi s vsemi preklicanimi bivanji ali bivanji, katerih veljavnost je bila podaljšana;

(g)

tričrkovna oznaka države članice, ki je izdala vizum, če je primerno;

(h)

število oseb, izvzetih iz obveznosti odvzema prstnih odtisov na podlagi člena 17(3) in (4);

(i)

število državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop, državljanstvo državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop, vrsto meje (kopenska, zračna ali morska) na mejnem prehodu, na katerem je bil zavrnjen vstop, in razlogi za zavrnitev vstopa iz točke (d) člena 18(6).

Ustrezno pooblaščeno osebje Evropske agencije za mejno in obalno stražo, ustanovljene z Uredbo (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 ) ima pravico do vpogleda v podatke iz prvega pododstavka tega odstavka za namene izvajanja analiz tveganj in ocen ranljivosti iz členov 11 in 13 navedene uredbe.

eu-LISA za namen odstavka 1 tega člena hrani podatke iz navedenega odstavka v centralnem registru za poročanje in statistične podatke iz člena 39 Uredbe (EU) 2019/817.

Postopki, ki jih je eu-LISA vzpostavila za spremljanje razvoja in delovanja SVI iz člena 72(1), vključujejo možnost redne priprave statističnih podatkov za zagotavljanje navedenega spremljanja.

eu-LISA vsako četrtletje objavi statistične podatke o SVI, iz katere so razvidni zlasti število, državljanstvo, starost, spol, trajanje bivanja in vstopni mejni prehod državljanov tretjih držav, ki so prekoračili obdobje dovoljenega bivanja, državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop, vključno z razlogi za zavrnitev, in državljanov tretjih držav, katerih dovoljenje za bivanje je bilo preklicano ali podaljšano, ter število državljanov tretjih držav, izvzetih iz obveznosti odvzema prstnih odtisov.

Dnevni statistični podatki se hranijo v centralnem registru za poročanje in statistične podatke.

Konec vsakega leta se statistični podatki zberejo v letnem poročilu za zadevno leto. Statistični podatki so razčlenjeni za vsako državo članico. Poročilo se objavi in posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Evropski agenciji za mejno in obalno stražo, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in nacionalnim nadzornim organom.

eu-LISA Komisiji na zahtevo predloži statistične podatke o posebnih vidikih v zvezi z izvajanjem te uredbe in statistične podatke v skladu z odstavkom 3.

Stroški, ki nastanejo z vzpostavitvijo in delovanjem centralnega sistema SVI, komunikacijske infrastrukture, nacionalnega enotnega vmesnika, spletne storitve in repozitorija podatkov iz člena 63(2) se krijejo iz splošnega proračuna Unije.

Stroški, ki nastanejo v zvezi s povezovanjem obstoječe nacionalne mejne infrastrukture in njeno povezavo z nacionalnim enotnim vmesnikom ter v zvezi z gostitvijo nacionalnega enotnega vmesnika, se krijejo iz splošnega proračuna Unije.

Stroške centralnih točk dostopa iz členov 29 in 30 krije vsaka država članica oziroma Europol. Stroške povezave teh centralnih točk dostopa z nacionalnim enotnim vmesnikom in SVI krije vsaka država članica oziroma Europol.

Vsaka država članica in Europol na svoje stroške vzpostavijo in vzdržujejo tehnično infrastrukturo, potrebno za izvajanje poglavja IV, ter krijejo stroške, ki izhajajo iz dostopa do SVI v ta namen.

Financiranje iz skupnih sredstev iz točke (b) člena 5(5) Uredbe (EU) št. 515/2014 za kritje stroškov iz odstavkov 1 do 4 tega člena se izvaja v okviru posrednega upravljanja stroškov, nastalih eu-LISA, in v okviru skupnega upravljanja stroškov, nastalih državam članicam.

Države članice Komisijo uradno obvestijo o organu, ki se šteje za upravljavca, iz člena 39.

Države članice Komisijo in eu-LISA uradno obvestijo o pristojnih organih iz člena 9(2), ki imajo pravico do vnosa, popravka, dopolnitve, izbrisa ali iskanja podatkov ali do vpogleda vanje. eu-LISA tri mesece po začetku delovanja SVI v skladu s členom 66 objavi zbirni seznam teh organov v Uradnem listu Evropske unije. Države članice ju brez odlašanja obvestijo tudi o morebitnih spremembah navedenega seznama. Kadar pride do takih sprememb, eu-LISA enkrat na leto objavi posodobljeno prečiščeno različico navedenih informacij.

Države članice uradno obvestijo Komisijo in eu-LISA o svojih imenovanih organih in centralnih točkah dostopa iz člena 29 ter ju brez odlašanja obvestijo o morebitnih spremembah.

Europol uradno obvesti Komisijo in eu-LISA o svojem imenovanem organu in svoji centralni točki dostopa iz člena 30 ter ju nemudoma obvesti o morebitnih spremembah.

eu-LISA Komisijo uradno obvesti o uspešnem dokončanju preskusa iz točke (b) člena 66(1).

Komisija informacije iz odstavkov 1, 3 in 4 objavi v Uradnem listu Evropske unije. Če se spremenijo, Komisija enkrat na leto objavi njihovo posodobljeno prečiščeno različico. Komisija tudi vzdržuje in stalno posodablja javno spletno mesto, ki vsebuje te informacije.

Komisija določi datum začetka delovanja SVI, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

sprejeti so ukrepi iz člena 36 in člena 50(4) in (5);

(b)

eu-LISA objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa SVI, ki ga eu-LISA izvede skupaj z državami članicami,

(c)

države članice potrdijo tehnične in pravne ukrepe za zbiranje in prenos podatkov iz členov 16 do 20 v SVI ter o njih uradno obvestijo Komisijo; in

(d)

države članice uradno obvestijo Komisijo, kot je navedeno v členu 65(1), (2) in (3).

SVI uporabljajo:

(a)

države članice, ki v celoti uporabljajo schengenski pravni red, in

(b)

države članice, ki še ne uporabljajo v celoti schengenskega pravnega reda, vendar so glede njih izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)

uspešno je zaključeno preverjanje v skladu z veljavnimi postopki za schengensko evalvacijo,

(ii)

zanje v skladu z ustreznim aktom o pristopu že veljajo določbe schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na SIS, in

(iii)

zanje v skladu z ustreznim aktom o pristopu že veljajo določbe schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na VIS in ki so potrebne za delovanje SVI, kot je določeno v tej uredbi.

Država članica, ki ni zajeta v odstavku 2, se poveže s SVI takoj, ko so izpolnjeni pogoji iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1 in točke (b) odstavka 2. Komisija določi datum začetka delovanja SVI v teh državah članicah.

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o rezultatih preskusa, opravljenega v skladu s točko (b) odstavka 1.

Sklep Komisije iz odstavkov 1 in 3 se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Države članice začnejo uporabljati SVI od datuma, ki ga Komisija določi v skladu z odstavkom 1 ali, če je ustrezno, z odstavkom 3.

Ta uredba ne vpliva na posebna pravila, ki se uporabljajo za mesti Ceuta in Melilla, kakor so določena v Izjavi Kraljevine Španije o mestih Ceuta in Melilla v sklepni listini k Sporazumu o pristopu Kraljevine Španije h Konvenciji o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985.

Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

eu-LISA ustanovi svetovalno skupino, da ji zagotavlja strokovno znanje in izkušnje v zvezi s SVI, zlasti v okviru priprave njenega letnega delovnega programa in letnega poročila o dejavnostih. V fazi zasnove in razvoja SVI se uporablja člen 37(2).

eu-LISA izvaja naloge, povezane z zagotavljanjem usposabljanja o tehnični uporabi SVI, v skladu z Uredbo (EU) št. 1077/2011.

Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami, eu-LISA in drugimi zadevnimi agencijami pripravi praktični priročnik za izvajanje in upravljanje SVI. Praktični priročnik vključuje tehnične in operativne smernice, priporočila in najboljše prakse. Komisija sprejme praktični priročnik v obliki priporočila.

eu-LISA zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje razvoja SVI ob upoštevanju ciljev v zvezi z načrtovanjem in stroški ter spremljanje delovanja SVI ob upoštevanju ciljev v zvezi s tehničnimi rezultati, stroškovno učinkovitostjo, varnostjo in kakovostjo storitev.

eu-LISA do 30. junija 2018 in nato vsakih šest mesecev v razvojni fazi SVI Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o napredku pri razvoju centralnega sistema SVI, enotnih vmesnikov ter komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom SVI in enotnimi vmesniki. To poročilo vsebuje podrobne informacije o nastalih stroških ter informacije o vseh tveganjih, ki lahko vplivajo na skupne stroške SVI, ki jih krije splošni proračun Unije v skladu s členom 64(1) in prvim pododstavkom člena 64(2). Ko je razvoj SVI zaključen, eu-LISA Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem podrobno pojasni, kako so bili izpolnjeni zlasti cilji, povezani z načrtovanjem in stroški, ter utemelji morebitna odstopanja.

eu-LISA ima zaradi tehničnega vzdrževanja dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v SVI.

eu-LISA dve leti po začetku delovanja SVI in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju SVI, vključno z njegovo varnostjo.

Komisija tri leta po začetku delovanja SVI in vsaka naslednja štiri leta po tem pripravi splošno oceno SVI. Ta splošna ocena obsega:

(a)

oceno uporabe te uredbe;

(b)

pregled doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje in učinek na temeljne pravice;

(c)

oceno nadaljnje veljavnosti temeljnih razlogov za SVI;

(d)

oceno ustreznosti biometričnih podatkov za pravilno delovanje SVI;

(e)

oceno uporabe žigov v izjemnih okoliščinah iz člena 21(2);

(f)

oceno varnosti SVI;

(g)

oceno morebitnih posledic, vključno s kakršnimi koli nesorazmernimi vplivi na pretok prometa na mejnih prehodih in posledicami s proračunskim vplivom na proračun Unije.

Ocena vključuje vsa potrebna priporočila. Komisija ocenjevalno poročilo posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Agenciji Evropske unije za temeljne pravice, ustanovljeni z Uredbo Sveta (ES) št. 168/2007 ( 16 ).

Navedene ocene vključujejo tudi oceno uporabe določb iz člena 60 z vidika pogostosti - števila državljanov tretjih držav, ki uporabljajo te določbe, na državo članico, njihovega državljanstva in povprečnega trajanja bivanja - in praktičnih posledic, upošteva pa se tudi vsak s tem povezan razvoj vizumske politike Unije. Prvo ocenjevalno poročilo lahko vključuje možnosti glede njihove postopne ukinitve iz člena 60 in nadomestitve z instrumentom Unije. Kadar je ustrezno, se mu priloži zakonodajni predlog za spremembo določb iz člena 60.

Države članice in Europol eu-LISA in Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 4 in 5, glede na količinske kazalnike, ki jih vnaprej določi Komisija, eu-LISA, ali obe. Te informacije ne smejo ogroziti delovnih metod ali vključevati informacij, ki razkrivajo vire, člane osebja ali preiskave imenovanih organov.

eu-LISA Komisiji zagotovi podatke, potrebne za pripravo celostne ocene iz odstavka 5.

Ob upoštevanju predpisov nacionalnega prava o objavi občutljivih informacij vsaka država članica in Europol zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pripravijo letna poročila o učinkovitosti dostopa do podatkov iz SVI, ki zajemajo informacije in statistične podatke o:

(a)

tem, ali je bil opravljen vpogled za namen ugotavljanja identitete ali za evidence o vstopu/izstopu, in o vrsti terorističnega kaznivega dejanja ali hudega kaznivega dejanja, zaradi katerega je prišlo do vpogleda;

(b)

razlogih, ki utemeljujejo sum, da je zadevna oseba zajeta v tej uredbi;

(c)

razlogih za to, da ni bil opravljen vpogled v sisteme za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov drugih držav članic na podlagi Sklepa 2008/615/PNZ, v skladu s točko (b) člena 32(2) te uredbe;

(d)

številu zahtev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(e)

številu in vrsti zadev, v katerih je dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj omogočil uspešno ugotavljanje identitete;

(f)

številu in vrsti zadev, v katerih so bili uporabljeni nujni postopki iz člena 31(2) in drugega pododstavka člena 32(2), vključno s primeri, pri katerih po naknadnem preverjanju, ki ga je opravila centralna točka dostopa, ta nujnost ni bila priznana.

Državam članicam se da na voljo tehnična rešitev za olajšanje zbiranja podatkov, navedenih v prvem pododstavku tega odstavka za namene generiranja statističnih podatkov iz tega odstavka. Komisija sprejme izvedbene akte glede specifikacij tehničnih rešitev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 68(2).

Poročila držav članic in Europola se pošljejo Komisiji do 30. junija naslednjega leta.

Ta uredba se uporablja od datuma, ki ga določi Komisija v skladu s členom 66(1) te uredbe, razen naslednjih določb, ki se uporabljajo od 29. decembra 2017: členov 5, 36, 37, 38, 43, 51 te uredbe; točke (5) člena 61 te uredbe glede člena 17a(5) Uredbe (ES) št. 767/2008; točke (10) člena 61 te uredbe glede člena 26(3a) Uredbe (ES) št. 767/2008; in členov 62, 64, 65, 66, 68, 69 in 70 ter člena 72(2) te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

POSEBNE DOLOČBE ZA DRŽAVLJANE TRETJIH DRŽAV, KI PREHAJAJO MEJO NA PODLAGI VELJAVNEGA POENOSTAVLJENEGA TRANZITNEGA DOKUMENTA

Podatki iz člena 17(2) Uredbe (EU) 2018/1240, ki jih pošilja centralni sistem ETIAS	Ustrezni podatki SVI iz točke (a) člena 17(1), s katerimi se primerjajo podatki v ETIAS
priimek	priimek
priimek ob rojstvu	priimek
ime oziroma imena	ime ali imena
druga imena (psevdonim oziroma psevdonimi, umetniško ime oziroma imena, običajno ime oziroma imena)	ime ali imena
datum rojstva	datum rojstva
spol	spol
sedanje državljanstvo	državljanstvo ali državljanstva
morebitna druga državljanstva	državljanstvo ali državljanstva
vrsta potne listine	vrsta potne listine
številka potne listine	številka potne listine
država izdaje potne listine	tričrkovna oznaka države izdajateljice potne listine

( 1 ) Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27).

( 2 ) Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 157, 15.6.2002, str. 1).

( 3 ) Direktiva 2014/66/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja (UL L 157, 27.5.2014, str. 1).

( 4 ) Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21).

( 5 ) Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).

( 6 ) Uredba Sveta (ES) št. 377/2004 z dne 19. februarja 2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (UL L 64, 2.3.2004, str. 1).

( 7 ) Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).

( 8 ) Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1).

( 9 ) Odločba Komisije 2008/602/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi fizične arhitekture in zahtev nacionalnih vmesnikov ter komunikacijske infrastrukture med centralnim vizumskim informacijskim sistemom (VIS) in nacionalnimi vmesniki za razvojno fazo (UL L 194, 23.7.2008, str. 3).

( 10 ) Uredba sveta (ES) št. 693/2003 z dne 14. aprila 2003 o ustanovitvi posebnega Poenostavljenega tranzitnega dokumenta (FTD), Poenostavljenega železniškega tranzitnega dokumenta (FRTD) in o spremembah Skupnih konzularnih navodil in Skupnega priročnika (UL L 99, 17.4.2003, str. 8).

( 11 ) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).

( 12 ) Sklep Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj (UL L 218, 13.8.2008, str. 129).

( 14 ) Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju Schengenskega sporazuma (UL L 295, 6.11.2013, str. 27).

( *1 ) Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in Uredbe (ES) št. 767/2008 ter Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20).“

( *2 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).“

( *3 ) Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in Uredbe (ES) št. 767/2008 ter Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20).“;

( *4 ) Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).“;

( *5 ) Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in Uredbe (ES) št. 767/2008 ter Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20).“;

( *6 ) Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in Uredbe (ES) št. 767/2008 ter Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20).“;

( 15 ) Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).

( 16 ) Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (UL L 53, 22.2.2007, str. 1).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) 2018/1240 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. septembra 2018	L 236	1	19.9.2018
►M2	UREDBA (EU) 2019/817 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. maja 2019	L 135	27	22.5.2019
►M3	UREDBA (EU) 2021/1134 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 7. julija 2021	L 248	11	13.7.2021
►M4	UREDBA (EU) 2021/1152 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 7. julija 2021	L 249	15	14.7.2021

►C1	Popravek, UL L 258, 15.10.2018, str. 5 (2017/2226)
►C2	Popravek, UL L 117, 3.5.2019, str. 13 (2017/2226)