02018R1046 — SL — 14.12.2022 — 001.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (EU, Euratom) 2018/1046 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. julija 2018

o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012

(UL L 193 30.7.2018, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA (EU, Euratom) 2022/2434 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 6. decembra 2022

  L 319

1

13.12.2022



▼B

UREDBA (EU, Euratom) 2018/1046 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. julija 2018

o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012



PRVI DEL

FINANČNA UREDBA



NASLOV I

PREDMET UREJANJA, OPREDELITEV POJMOV IN SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila za oblikovanje in izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: proračun) ter pripravo in revizijo njunih zaključnih računov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) 

„vložnik“ pomeni fizično osebo ali subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ki je vložil vlogo v postopku dodeljevanja nepovratnih sredstev ali v natečaju za nagrade;

(2) 

„dokumentacija vloge“ pomeni ponudbo, prijavo za sodelovanje, vlogo za nepovratna sredstva ali vlogo v natečaju za nagrade;

(3) 

„postopek dodeljevanja“ pomeni postopek javnega naročanja, postopek za dodelitev nepovratnih sredstev, natečaj za nagrade ali postopek za izbiro strokovnjakov ali oseb ali subjektov, ki izvršujejo proračun na podlagi točke (c) prvega pododstavka člena 62(1);

(4) 

„temeljni akt“ pomeni pravni akt, razen priporočila ali mnenja, ki daje pravno podlago ukrepom in izvrševanju ustreznih odhodkov, knjiženih v proračun, ali proračunskega jamstva ali finančne pomoči, ki se krije iz proračuna, in ki je lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

(a) 

pri izvajanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodbe Euratom) v obliki uredbe, direktive ali sklepa v smislu člena 288 PDEU ali

(b) 

pri izvajanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v eni od oblik iz členov 28(1) in 31(2), člena 33 ter členov 42(4) in 43(2) PEU;

(5) 

„upravičenec“ pomeni fizično osebo ali subjekt, ki je ali ni pravna oseba, s katerim je bil podpisan sporazum o nepovratnih sredstvih;

(6) 

„mehanizem mešanega financiranja ali platforma“ pomeni okvir sodelovanja, vzpostavljen med Komisijo in razvojnimi institucijami ali drugimi javnimi finančnimi institucijami z namenom kombiniranja nepovratnih oblik podpore in/ali finančnih instrumentov in/ali proračunskih jamstev iz proračuna ter odplačnih oblik podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, kot tudi iz finančnih institucij zasebnega sektorja in od zasebnih vlagateljev;

(7) 

„izvrševanje proračuna“ pomeni izvajanje dejavnosti v zvezi z upravljanjem, spremljanjem, nadzorom in revizijo proračunskih odobritev v skladu z metodami iz člena 62;

(8) 

„proračunska obveznost“ pomeni operacijo, s katero odgovorni odredbodajalec rezervira proračunske odobritve, potrebne za kritje naknadnih plačil za izpolnitev pravnih obveznosti;

(9) 

„proračunsko jamstvo“ pomeni pravno zavezo Unije, da podpre program ukrepov s sprejetjem v proračun finančne obveznosti, ki se lahko uporabi, če bi med izvajanjem programa prišlo do določenega dogodka, in ki ostaja veljavna za obdobje zapadlosti obveznosti, prevzetih v okviru podprtega programa;

(10) 

„pogodba o nepremičninah“ pomeni pogodbo, ki zajema nakup, izmenjavo, dolgoročni zakup, užitek, finančni zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom z možnostjo odkupa ali brez nje za zemljišča, zgradbe ali druge nepremičnine. Zajema obstoječe zgradbe in zgradbe, ki še niso dokončane, pod pogojem, da je kandidat pridobil veljavno gradbeno dovoljenje zanje. Ne zajema zgradb, zasnovanih v skladu s specifikacijami javnega naročnika, ki jih krijejo naročila gradenj;

(11) 

„kandidat“ pomeni gospodarski subjekt, ki zaprosi za povabilo k sodelovanju ali je povabljen k sodelovanju v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, konkurenčnem postopku s pogajanji, konkurenčnem dialogu, partnerstvu za inovacije, projektnem natečaju ali postopku s pogajanji;

(12) 

„osrednji nabavni organ“ pomeni javnega naročnika, ki izvaja centralizirane nabavne dejavnosti, in, kadar je ustrezno, pomožne nabavne dejavnosti;

(13) 

„preverjanje“ pomeni preverjanje specifičnih vidikov prihodkov ali odhodkov;

(14) 

„koncesijska pogodba“ pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi naročniki v smislu členov 174 in 178, s katero se izvedba gradenj ali opravljanje in upravljanje storitev zaupa gospodarskemu subjektu (v nadaljnjem besedilu: koncesija), pri čemer:

(a) 

je nadomestilo zgolj pravica do uporabe gradenj ali storitev oziroma ta pravica skupaj s plačilom;

(b) 

podelitev koncesijske pogodbe vključuje prenos operativnega tveganja pri uporabi teh gradenj ali storitev, kar zajema s povpraševanjem povezano tveganje ali z dobavo povezano tveganje ali oboje, na koncesionarja. Šteje se, da koncesionar prevzame operativno tveganje, kadar pod običajnimi pogoji poslovanja ni zagotovljeno, da se mu bodo povrnile naložbe ali stroški, ki nastanejo pri upravljanju zadevnih gradenj ali storitev;

(15) 

„pogojna obveznost“ pomeni potencialno finančno obveznost, ki bi lahko nastala glede na izid prihodnjega dogodka;

(16) 

„naročilo“ pomeni javno naročilo ali koncesijsko pogodbo;

(17) 

„izvajalec“ pomeni gospodarski subjekt, s katerim je bilo podpisano javno naročilo;

(18) 

„sporazum o prispevku“ pomeni sporazum, sklenjen z osebami ali subjekti, ki izvršujejo finančna sredstva Unije v skladu s točkami (c)(ii) do (viii) prvega pododstavka člena 62(1);

(19) 

„kontrola“ pomeni vsak ukrep za ustrezno zagotovilo glede uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti operacij, zanesljivosti poročanja, varovanja premoženja in informacij, preprečevanja, ugotavljanja ter odprave goljufij in nepravilnosti, nadaljnjega ukrepanja v zvezi z njimi in ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo osnovnih transakcij ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil. Kontrole lahko vključujejo razna preverjanja ter izvajanje kakršnih koli politik in postopkov za dosego ciljev iz prvega stavka;

(20) 

„partner“ pomeni stranko, ki se ji odobri proračunsko jamstvo;

(21) 

„krizna situacija“ pomeni:

(a) 

stanje neposredne ali neizogibne nevarnosti, ki bi lahko preraslo v oborožen spopad ali destabilizirale državo ali njeno soseščino;

(b) 

stanje, ki ga povzročijo naravne nesreče, kriza, ki jo povzroči človek, kot so vojne in drugi konflikti, ali izredne okoliščine s primerljivimi posledicami, povezane med drugim s podnebnimi spremembami, propadanjem okolja, odvzemom dostopa do energije in naravnih surovin ali hudo revščino;

(22) 

„sprostitev obveznosti“ pomeni operacijo, s katero odgovorni odredbodajalec v celoti ali deloma prekliče rezervacijo odobritev, ki je bila predhodno oblikovana s prevzemom proračunske obveznosti;

(23) 

„dinamični nabavni sistem“ pomeni popolnoma elektronski postopek za običajne nabave predmetov, ki so na trgu splošno dostopni;

(24) 

„gospodarski subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, tudi osebo javnega prava, ali skupino takih oseb, ki ponuja dobavo blaga, izvedbo gradenj ali opravljanje storitev ali dobavo nepremičnine;

(25) 

„kapitalska naložba“ pomeni zagotovitev kapitala družbi, ki se vloži neposredno ali posredno v zameno za popolno ali delno lastništvo te družbe in pri čemer lahko kapitalski vlagatelj prevzame določeno upravljavsko kontrolo nad družbo in lahko sodeluje pri dobičku družbe;

(26) 

„evropski urad“ pomeni upravno strukturo, ki jo ustanovi Komisija ali Komisija z eno ali več drugimi institucijami Unije za izvajanje specifičnih horizontalnih nalog;

(27) 

„pravnomočna upravna odločba“ pomeni odločbo upravnega organa, ki je dokončna in zavezujoča v skladu z veljavnim pravom;

(28) 

„finančno sredstvo“ pomeni katero koli sredstvo v obliki denarja, lastniškega instrumenta subjekta v javni ali zasebni lasti ali pogodbene pravice do prejetja denarja ali drugega finančnega sredstva od takega subjekta;

(29) 

„finančni instrument“ pomeni ukrep Unije v obliki finančne podpore iz proračuna za uresničevanje enega ali več posameznih ciljev politik Unije, ki ima lahko obliko naložb v kapital ali navidezni lastniški kapital, posojil ali jamstev ali drugih instrumentov delitve tveganja, kadar je to ustrezno, pa se lahko kombinira z drugimi oblikami finančne podpore ali s sredstvi v okviru deljenega upravljanja ali sredstvi Evropskega razvojnega sklada (ERS);

(30) 

„finančna obveznost“ pomeni pogodbeno obveznost za izročitev denarja ali drugega finančnega sredstva drugemu subjektu;

(31) 

„okvirna pogodba“ pomeni javno naročilo, sklenjeno med enim ali več gospodarskimi subjekti in enim ali več javnimi naročniki, katerega namen je določitev pogojev, s katerimi se urejajo posamezna naročila, ki temeljijo na njej in ki se oddajo v določenem obdobju, zlasti glede cene in po potrebi glede predvidene količine;

(32) 

„skupne rezervacije“ pomeni skupni znesek sredstev, za katere se smatra, da so potrebna v celotnem obdobju trajanja proračunskega jamstva kot posledica uporabe stopnje rezervacij iz člena 211(1), za znesek proračunskega jamstva, odobrenega v temeljnem aktu iz točke (b) člena 210(1);

(33) 

„nepovratna sredstva“ pomeni finančni prispevek v obliki donacij. Kadar je takšen prispevek zagotovljen v okviru neposrednega upravljanja, se zanj uporablja naslov VIII;

(34) 

„jamstvo“ pomeni pisno zavezo za prevzem odgovornosti za celoten dolg tretje strani ali njegov del oziroma celotno obveznost tretje strani ali njen del ali za uspešno izpolnitev obveznosti s strani te tretje strani, če nastopi primer, ki sproži takšno jamstvo, kot je neodplačevanje posojila;

(35) 

„jamstvo na zahtevo“ pomeni jamstvo, ki ga mora izdajatelj jamstva na zahtevo partnerja izpolniti, ne glede na morebitne pomanjkljivosti v izvršljivosti osnovne obveznosti;

(36) 

„prispevek v naravi“ pomeni nefinančna sredstva, ki jih tretje strani brezplačno dajo na razpolago upravičencu;

(37) 

„pravna obveznost“ pomeni akt, s katerim odgovorni odredbodajalec sklene ali določi obveznost, ki povzroči naknadno plačilo ali plačila in pripoznanje odhodkov v breme proračuna, in ki vključuje posebne dogovore in pogodbe, sklenjene na podlagi sporazumov o okvirnem finančnem partnerstvu, ter okvirnih pogodb;

(38) 

„učinek vzvoda“ pomeni znesek vračljivega financiranja, zagotovljen upravičenim končnim prejemnikom, deljen z zneskom prispevka Unije;

(39) 

„likvidnostno tveganje“ pomeni tveganje, da finančno sredstvo, ki se hrani v skupnem skladu za rezervacije, mogoče ne bo prodano v določenem časovnem obdobju brez bistvene izgube;

(40) 

„posojilo“ pomeni sporazum, ki zavezuje posojilodajalca, da posojilojemalcu da na razpolago dogovorjen znesek denarja za dogovorjeno obdobje, in ki posojilojemalca zavezuje, da mora ta znesek v dogovorjenem roku odplačati;

(41) 

„nepovratna sredstva nizke vrednosti“ pomeni nepovratna sredstva, ki so nižja ali enaka 60 000  EUR;

(42) 

„organizacija države članice“ pomeni subjekt s sedežem v eni od držav članic kot subjekt javnega prava ali subjekt zasebnega prava, pooblaščen za opravljanje javne storitve in ki ima ustrezna finančna jamstva s strani države članice;

(43) 

„način izvrševanja“ pomeni kateri koli način izvrševanja proračuna iz člena 62, in sicer neposredno upravljanje, posredno upravljanje in deljeno upravljanje;

(44) 

„ukrep z več donatorji“ pomeni vse ukrepe, pri katerih so sredstva Unije združena s sredstvi vsaj še enega donatorja;

(45) 

„multiplikacijski učinek“ pomeni naložbo upravičenih končnih prejemnikov, deljeno z zneskom prispevka Unije;

(46) 

„učinek“ pomeni rezultate, dosežene z ukrepom in določene v skladu s pravili za posamezni sektor;

(47) 

„sodelujoči“ pomeni kandidata ali ponudnika v postopku javnega naročanja, vložnika v postopku za dodelitev nepovratnih sredstev, strokovnjaka v postopku za izbiro strokovnjakov, vložnika v natečaju za nagrade ali osebo ali subjekt, ki sodeluje v postopku za izvrševanje sredstev Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1);

(48) 

„nagrada“ pomeni finančni prispevek, podeljen kot nagrada na podlagi natečaja. Kadar je takšen prispevek zagotovljen v okviru neposrednega upravljanja, se zanj uporablja naslov IX;

(49) 

„javno naročanje“ pomeni pridobitev gradenj, blaga ali storitev s pogodbo o izvedbi javnega naročila ter pridobitev ali najem zemljišč, zgradb ali drugih nepremičnin s strani enega ali več javnih naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih ti javni naročniki izberejo;

(50) 

„dokumentacija za postopek javnega naročanja“ pomeni vsak dokument, ki ga pripravi ali navaja javni naročnik, da opiše ali določi elemente postopka javnega naročanja, vključno z:

(a) 

ukrepi za obveščanje javnosti iz člena 163;

(b) 

povabilom k oddaji ponudb;

(c) 

razpisnimi zahtevami, vključno s tehničnimi specifikacijami in zadevnimi merili, ali – če gre za konkurenčni dialog – opisnimi dokumenti;

(d) 

osnutkom pogodbe;

(51) 

„javno naročilo“ pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi naročniki v smislu členov 174 in 178, da bi proti plačilu cene, ki se v celoti ali delno plača iz proračuna, pridobili premičnine ali nepremičnine, izvedbo gradenj ali opravljanje storitev, kar vključuje:

(a) 

pogodbe o nepremičninah;

(b) 

naročila blaga;

(c) 

naročila gradenj;

(d) 

naročila storitev;

(52) 

„naložba navideznega lastniškega kapitala“ pomeni vrsto financiranja, ki je med kapitalom in dolgom, saj ima večje tveganje kot dolg, ki se plačuje prednostno, ter manjše tveganje kot navadni lastniški temeljni kapital, ter je lahko strukturirano kot dolg, navadno nezavarovan in podrejen, in ga je mogoče v nekaterih primerih preoblikovati v lastniški kapital ali v prednostni lastniški kapital;

(53) 

„prejemnik“ pomeni upravičenca, izvajalca, plačanega zunanjega strokovnjaka ali osebo ali subjekt, ki prejema nagrade ali sredstva v okviru finančnega instrumenta ali izvršuje sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1);

(54) 

„pogodba o začasni prodaji“ pomeni prodajo vrednostnih papirjev za denar ob dogovoru o njihovem ponovnem odkupu na dogovorjen datum v prihodnosti ali na zahtevo;

(55) 

„odobritev za raziskave in tehnološki razvoj“ pomeni odobritev, ki se knjiži bodisi v enega od proračunskih naslovov za področja politik, povezana s „posrednimi raziskavami“ ali „neposrednimi raziskavami“, bodisi v poglavje za raziskave v drugem naslovu;

(56) 

„rezultat“ pomeni učinke izvajanja ukrepa, določene v skladu s pravili za posamezni sektor;

(57) 

„instrument delitve tveganja“ pomeni finančni instrument, ki omogoča delitev opredeljenega tveganja med dvema ali več subjekti v zameno za dogovorjeno nadomestilo, kadar je to ustrezno;

(58) 

„naročilo storitev“ pomeni naročilo, ki zajema vse intelektualne in neintelektualne storitve, razen storitev, zajetih v naročilih blaga in gradenj ter v pogodbah o nepremičninah;

(59) 

„dobro finančno poslovodenje“ pomeni izvrševanje proračuna v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;

(60) 

„kadrovski predpisi“ pomeni Kadrovske predpise za uradnike Evropske unije in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določene v Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68;

(61) 

„podizvajalec“ pomeni gospodarski subjekt, ki ga kandidat, ponudnik ali izvajalec predlaga za izvedbo dela naročila oziroma ki ga upravičenec predlaga za izvedbo dela nalog, ki se sofinancirajo iz nepovratnih sredstev;

(62) 

„članarina“ pomeni vsote, ki se plačajo organom, katerih članica je Unija, v skladu s proračunskimi odločitvami in pogoji plačila, ki jih določi zadevni organ;

(63) 

„naročilo blaga“ pomeni naročilo, ki zajema nakup, finančni zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom z možnostjo odkupa ali brez nje za blago, in ki lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela;

(64) 

„tehnična pomoč“ pomeni podporne dejavnosti in dejavnosti za krepitev zmogljivosti, ki so potrebne za izvedbo programa ali ukrepa, brez poseganja v pravila za posamezni sektor, predvsem dejavnosti pripravljanja, upravljanja, spremljanja, ocenjevanja, revizije in kontrole;

(65) 

„ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo;

(66) 

„Unija“ pomeni Evropsko unijo, Evropsko skupnost za atomsko energijo ali oboje, odvisno od konteksta;

(67) 

„institucija Unije“ pomeni Evropski parlament, Evropski svet, Svet, Komisijo, Sodišče Evropske unije, Računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, Evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD); Evropska centralna banka ne šteje za institucijo Unije;

(68) 

„potencialni ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, vpisan na seznam potencialnih ponudnikov, ki bodo povabljeni k predložitvi prijave za sodelovanje v ponudbi ali k oddaji ponudbe;

(69) 

„prostovoljec“ pomeni osebo, ki na prostovoljni osnovi brez plačila deluje za organizacijo;

(70) 

„gradnja“ pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju svoje gospodarske ali tehnične funkcije;

(71) 

„naročilo gradenj“ pomeni naročilo, ki zajemo eno od naslednjega:

(a) 

izvajanje oziroma izvajanje in projektiranje gradnje;

(b) 

izvajanje oziroma izvajanje in projektiranje gradnje v zvezi z eno od dejavnosti iz Priloge II k Direktivi 2014/24/EU ali

(c) 

izvedbo gradnje na kakršen koli način, ki ustreza zahtevam javnega naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje.

Člen 3

Skladnost sekundarne zakonodaje s to uredbo

1.  
Določbe o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jih vsebuje temeljni akt, morajo spoštovati proračunska načela iz naslova II.
2.  
Brez poseganja v odstavek 1 se v uvodnih izjavah in v obrazložitvenem memorandumu katerih koli predlogov ali sprememb k predlogom, ki se predložijo zakonodajnemu organu in vsebujejo odstopanja od določb te uredbe, ki niso določbe iz naslova II, ali od delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, jasno navedejo takšna odstopanja in posebni razlogi, ki upravičujejo odstopanja ali spremembe.

Člen 4

Obdobja, datumi in roki

Če v tej uredbi ni določeno drugače, se za roke, določene v tej uredbi, uporablja Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 ( 1 ).

Člen 5

Varstvo osebnih podatkov

Ta uredba ne posega v uredbi (ES) št. 45/2001 in (EU) 2016/679.



NASLOV II

PRORAČUN IN PRORAČUNSKA NAČELA

Člen 6

Upoštevanje proračunskih načel

Proračun se oblikuje in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti, kakor je določeno v tej uredbi.



POGLAVJE 1

Načeli enotnosti in točnosti proračuna

Člen 7

Obseg proračuna

1.  

V proračunu se za vsako proračunsko leto napovejo in odobrijo vsi prihodki in odhodki, ki se štejejo za potrebne za Unijo. Proračun zajema:

(a) 

prihodke in odhodke Unije, vključno z upravnimi odhodki, ki nastanejo na podlagi izvajanja določb PEU v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), in odhodki iz poslovanja v zvezi z izvajanjem teh določb, kadar bremenijo proračun;

(b) 

prihodke in odhodke Evropske skupnosti za atomsko energijo.

2.  
Proračun vsebuje diferencirana sredstva, ki jih sestavljajo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, in nediferencirana sredstva.

Odobritve, odobrene za tekoče proračunsko leto, sestavljajo:

(a) 

odobritve, določene v proračunu, skupaj s spremembami proračuna;

(b) 

odobritve, prenesene iz predhodnih proračunskih let;

(c) 

odobritve, ki se lahko znova dajo na voljo v skladu s členom 15;

(d) 

odobritve iz plačil predhodnega financiranja, ki so bile vrnjene v skladu s točko (b) člena 12(4);

(e) 

odobritve iz namenskih prejemkov v tekočem proračunskem letu ali prenesene iz predhodnih proračunskih let.

3.  
S pridržkom člena 114(2) odobritve za prevzem obveznosti zajemajo skupne stroške pravnih obveznosti, sklenjenih v proračunskem letu.
4.  
Odobritve plačil zajemajo plačila za poravnavanje pravnih obveznosti, sklenjenih v proračunskem letu ali v predhodnih proračunskih letih.
5.  
Odstavka 2 in 3 tega člena ne preprečujeta, da se odobritve prevzemajo v celoti ali da se proračunske obveznosti prevzemajo v letnih obrokih, kot je določeno v točki (b) prvega pododstavka člena 112(1) oziroma v členu 112(2).

Člen 8

Posebna pravila o načelih enotnosti in točnosti proračuna

1.  
Vsi prihodki in odhodki se knjižijo na proračunsko postavko.
2.  
Brez poseganja v odobrene odhodke, ki izhajajo iz pogojnih obveznosti iz člena 210(2), ni mogoče nobenega odhodka prevzeti kot obveznost ali ga odobriti zunaj okvira odobritev.
3.  
Odobritev se knjiži v proračun le, če je namenjena za odhodkovno postavko, ki šteje za potrebno.
4.  
Obresti iz plačil predhodnega financiranja, izvršenih iz proračuna, se ne izplačajo Uniji, razen če je v sporazumih o prispevkih ali zadevnih sporazumih o financiranju določeno drugače.



POGLAVJE 2

Načelo enoletnosti

Člen 9

Opredelitev

Odobritve, knjižene v proračun, se odobrijo za proračunsko leto, ki traja od 1. januarja do 31. decembra.

Člen 10

Proračunsko računovodstvo za prihodke in odobritve

1.  
Prihodki proračunskega leta se knjižijo v zaključni račun za to leto na osnovi zneskov, ki so bili zbrani med tem letom. Lastna sredstva za mesec januar naslednjega proračunskega leta pa se lahko dajo na razpolago vnaprej v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014.
2.  
Knjižbe lastnih sredstev iz naslovov davka na dodano vrednost (DDV) in bruto nacionalnega dohodka se lahko prilagodijo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014.
3.  
Obveznosti se v zaključni račun knjižijo za proračunsko leto na podlagi pravnih obveznosti, sklenjenih do 31. decembra navedenega leta. Vendar se celotne proračunske obveznosti iz člena 112(4) v zaključni račun knjižijo za proračunsko leto na podlagi proračunskih obveznosti do 31. decembra navedenega leta.
4.  
Plačila se knjižijo v zaključni račun za proračunsko leto na podlagi plačil, ki jih je računovodja izvršil do 31. decembra navedenega leta.
5.  

Z odstopanjem od odstavkov 3 in 4:

(a) 

se odhodki za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) knjižijo v zaključni račun za proračunsko leto na podlagi vračil Komisije državam članicam do 31. decembra navedenega leta, pod pogojem, da je računovodja prejel nalog za plačilo do 31. januarja naslednjega proračunskega leta;

(b) 

se odhodki, izvršeni v okviru deljenega upravljanja, razen za EKJS, knjižijo v zaključni račun za proračunsko leto na podlagi vračil Komisije državam članicam do 31. decembra navedenega leta, vključno z odhodki, obračunanimi do 31. januarja naslednjega proračunskega leta, kot je določeno v členih 30 in 31.

Člen 11

Prevzemanje obveznosti za odobritve

1.  
Ko je proračun dokončno sprejet, se lahko začnejo obveznosti za odobritve, knjižene v proračun, prevzemati s 1. januarjem.
2.  

Od 15. oktobra proračunskega leta dalje se lahko vnaprej prevzemajo naslednji odhodki v breme odobritev za naslednje proračunsko leto:

(a) 

rutinski upravni odhodki, pod pogojem, da so bili takšni odhodki odobreni v zadnjem proračunu, ki je bil pravilno sprejet, in le do največ ene četrtine skupnih ustreznih odobritev, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet za tekoče proračunsko leto;

(b) 

rutinski odhodki za upravljanje EKJS, pod pogojem, da je podlaga za takšne odhodke določena v obstoječem temeljnem aktu, in le do največ treh četrtin skupnih ustreznih odobritev, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet za tekoče proračunsko leto.

Člen 12

Razveljavitev in prenos odobritev

1.  
Odobritve, ki ostanejo neporabljene ob koncu proračunskega leta, za katero so bile knjižene, se razveljavijo, razen če se prenesejo v skladu z odstavki 2 do 8.
2.  

Naslednje odobritve se lahko prenesejo na podlagi odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 3, vendar samo v naslednje proračunsko leto:

(a) 

odobritve za prevzem obveznosti in nediferencirana sredstva, za katere je bila večina pripravljalnih faz v postopku za prevzem obveznosti končana do 31. decembra proračunskega leta. Za takšne odobritev se obveznosti lahko prevzamejo do 31. marca naslednjega proračunskega leta, razen za nediferencirana sredstva, povezane s projekti gradnje, za katere se lahko obveznosti prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta;

(b) 

odobritve, ki so potrebne, če je zakonodajni organ sprejel temeljni akt v zadnjem četrtletju proračunskega leta in Komisija ni mogla prevzeti obveznosti za odobritve, določene za ta namen, do 31. decembra navedenega leta. Za takšne odobritve se obveznosti lahko prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta;

(c) 

odobritve plačil, ki so potrebne za kritje obstoječih obveznosti ali obveznosti, povezanih s prenesenimi odobritvami za prevzem obveznosti, kadar odobritve plačil, ki so določene na ustreznih proračunskih postavkah za naslednje proračunsko leto, ne zadostujejo;

(d) 

odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, v zvezi z ukrepi iz člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ).

V zvezi s točko (c) prvega pododstavka, zadevna institucija Unije najprej porabi odobritve, ki so odobrene za tekoče proračunsko leto, in dokler te niso porabljene, ne uporablja prenesenih odobritev.

Prenosi odobritev, za katere obveznosti niso prevzete, iz točke (d) prvega pododstavka tega odstavka, ne smejo presegati v okviru 2 % začetnih odobritev, o katerih glasujeta Evropski parlament in Svet, zneska prilagoditve neposrednih plačil, ki se izvede v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013 v predhodnem proračunskem letu. Prenesene odobritve se vrnejo v proračunske postavke, ki zajemajo ukrepe iz točke (b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

3.  
Zadevna institucija Unije odločitev o prenosih iz odstavka 2 sprejme do 15. februarja naslednjega proračunskega leta. O sprejeti odločitvi o prenosu do 15. marca navedenega leta obvesti Evropski parlament in Svet. Za vsako proračunsko postavko tudi navede, kako je za posamezen prenos uporabila merila iz točk od (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 2.
4.  

Odobritve se samodejno prenesejo za:

(a) 

odobritve za prevzem obveznosti za rezervo za nujno pomoč in za Solidarnostni sklad Evropske unije. Takšne odobritve se lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto, obveznosti zanje pa je mogoče prevzeti do 31. decembra navedenega leta;

(b) 

odobritve, ki ustrezajo notranjim namenskim prejemkom. Takšne odobritve se lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto in zanje se lahko obveznosti prevzamejo do 31. decembra navedenega leta, razen notranjih namenskih prejemkov iz naslova oddajanja v najem in prodaje zgradb in zemljišč, ki se lahko prenesejo do njihove končne porabe. Odobritve za prevzem obveznosti, navedene v Uredbi (EU) št. 1303/2013 in Uredbi (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ), ki izhajajo iz vračil plačil predhodnega financiranja in so na voljo 31. decembra, se lahko prenesejo do zaključka programa ter se lahko uporabijo po potrebi, pod pogojem, da druge odobritve za prevzem obveznosti niso več na voljo;

(c) 

odobritve, ki ustrezajo zunanjim namenskim prejemkom. Takšne odobritve se v celoti porabijo do izvedbe vseh operacij v zvezi s programom ali ukrepom, za katerega so namenjene, ali pa se lahko prenesejo in uporabijo za naslednike zadevnega programa ali ukrepa. To ne velja za prihodke iz točke (iii) člena 21(2)(g), za katere se odobritve, za katere v petih letih niso prevzete obveznosti, razveljavijo;

(d) 

odobritve plačil v zvezi z EKJS, ki izhajajo iz začasnih prekinitev v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

5.  
Zunanji namenski prejemki iz točke (c) odstavka 4 tega člena, ki izhajajo iz sodelovanja držav Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) v nekaterih programih Unije, v skladu s točko (e) člena 21(2), so skladni s Protokolom št. 32, priloženim k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP).
6.  
Poleg informacij iz odstavka 3, zadevna institucija Unije Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o odobritvah, ki so bile samodejno prenesene, vključno z zadevnimi zneski in določbo tega člena na podlagi katere so bile odobritve prenesene.
7.  
Nediferencirana sredstva, za katera so ob koncu proračunskega leta prevzete pravne obveznosti, se plačajo do konca naslednjega proračunskega leta.
8.  
Brez poseganja v odstavek 4 se odobritve, ki se razporedijo v rezervo, in odobritve za odhodke za zaposlene ne prenesejo. Za namene tega člena odhodki za zaposlene obsegajo plače in nadomestila članov in uslužbencev institucij Unije, za katere veljajo kadrovski predpisi.

Člen 13

Podrobne določbe o razveljavitvi in prenosu odobritev

1.  
Odobritve za prevzem obveznosti in nediferencirana sredstva iz točke (a) prvega pododstavka člena 12(2) se lahko prenesejo samo, če obveznosti ni bilo mogoče prevzeti pred 31. decembrom proračunskega leta iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati odredbodajalcu, in če so pripravljalne faze izvedene v zadostni meri, da je razumno pričakovati, da bo obveznost prevzeta do 31. marca naslednjega proračunskega leta oziroma – za projekte gradnje – do 31. decembra naslednjega proračunskega leta.
2.  

Pripravljalne faze iz točke (a) prvega pododstavka člena 12(2), ki morajo biti končane do 31. decembra proračunskega leta, da se lahko dovoli prenos v naslednje proračunsko leto, so zlasti:

(a) 

glede posameznih proračunskih obveznosti v smislu točke (a) prvega pododstavka člena 112(1) končano izbiranje potencialnih izvajalcev, upravičencev, nagrajencev ali pooblaščencev;

(b) 

glede celotnih proračunskih obveznosti v smislu točke (b) prvega pododstavka člena 112(1) sprejetje sklepa o financiranju ali zaključek posvetovanja zadevnih služb v posamezni instituciji Unije za sprejetje sklepa o financiranju.

3.  
Odobritve, prenesene v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 12(2), za katere ni prevzeta obveznost do 31. marca naslednjega proračunskega leta oziroma – za zneske, povezane s projekti gradnje – do 31. decembra naslednjega proračunskega leta, se samodejno razveljavijo.

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o odobritvah, ki so bile razveljavljene v skladu s prvim pododstavkom, v enem mesecu po razveljavitvi.

Člen 14

Sprostitev obveznosti

1.  
Kadar proračunske obveznosti sprostijo v proračunskem letu, ki sledi letu, v katerem so bile prevzete, ker ukrepi, za katere so bile namenjene, v celoti ali delno niso bili izvedeni, se odobritve, ki ustrezajo takšnim sprostitvam obveznosti, razveljavijo, če ni v uredbah (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 514/2014 določeno drugače ter brez poseganja v člen 15 te uredbe.
2.  
Odobritve za prevzem obveznosti iz uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 514/2014 samodejno sprostijo v skladu z navedenima uredbama.
3.  
Ta člen se ne uporablja za zunanje namenske prejemke iz člena 21(2).

Člen 15

Ponovna razpoložljivost odobritev, ki ustrezajo sprostitvam obveznosti

1.  
Odobritve, ki ustrezajo sprostitvam obveznosti iz uredb (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014 in (EU) št. 514/2014, se lahko znova dajo na razpolago v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji.

V ta namen Komisija preveri sprostitve obveznosti iz predhodnega proračunskega leta, in se do 15. februarja tekočega proračunskega leta na podlagi potreb odloči, ali je treba ustrezne odobritve znova dati na razpolago.

2.  

Poleg primera iz odstavka 1 tega člena se odobritve, ki ustrezajo sprostitvam obveznosti, znova dajo na razpolago v primeru:

(a) 

sprostitve obveznosti iz enega od programov v okviru ureditev za izvrševanje rezerve za uspešnost, vzpostavljene s členom 20 Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(b) 

sprostitve obveznosti iz enega od programov, namenjenih posebnemu finančnemu instrumentu v korist malim in srednjim podjetjem (MSP), potem ko se je prekinila udeležba države članice v finančnem instrumentu, kot je določeno v sedmem pododstavku člena 39(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

3.  
Odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sprostitev, do katerih je prišlo zaradi celotne ali delne neizvedbe ustreznih raziskovalnih projektov, se lahko tudi znova dajo na razpolago raziskovalnemu programu, v katerega spadajo projekti, ali njegovemu nasledniku v okviru proračunskega postopka.

Člen 16

Pravila, ki se uporabljajo v primeru poznejšega sprejetja proračuna

1.  
Če proračun na začetku proračunskega leta še ni dokončno sprejet, se uporablja postopek iz prvega odstavka člena 315 PDEU (ureditev začasnih dvanajstin). Obveznosti se lahko prevzemajo in plačila izvršujejo v okviru omejitev iz odstavka 2 tega člena.
2.  
Obveznosti se lahko prevzemajo po poglavjih do največ ene četrtine skupnih odobritev za zadevno poglavje proračuna za predhodno proračunsko leto, ki se za vsak pretečeni mesec povečajo za eno dvanajstino.

Omejitev odobritev, določena v predlogu proračuna, se ne sme prekoračiti.

Plačila se lahko izvršujejo mesečno po poglavjih do največ ene dvanajstine odobritev za zadevno poglavje proračuna za predhodno proračunsko leto. Vendar ta vsota ne sme presegati ene dvanajstine odobritev, določenih v istem poglavju predloga proračuna.

3.  
Odobritve za zadevno poglavje proračuna za predhodno proračunsko leto iz odstavkov 1 in 2, se razumejo kot odobritve, izglasovane v proračunu, vključno s spremembami proračuna, in po prilagoditvi za prerazporeditve v navedenem proračunskem letu.
4.  
Če je to potrebno zaradi kontinuitete delovanja Unije in za potrebe upravljanja, lahko Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije poleg obveznosti in plačil v zneskih, ki so samodejno na razpolago v skladu z odstavkoma 1 in 2, odobri dodatne odhodke, ki presegajo eno začasno dvanajstino, a brez preseganja skupnega zneska štirih začasnih dvanajstin, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Svet svoj sklep o odobritvi brez odlašanja pošlje Evropskemu parlamentu.

Sklep iz prvega pododstavka začne veljati 30 dni po sprejetju, razen če Evropski parlament sprejme katerega koli od naslednjih ukrepov:

(a) 

z večino svojih sestavnih članov odloči zmanjšati odhodke pred iztekom 30 dni; v tem primeru Komisija predloži nov predlog;

(b) 

obvesti Svet in Komisijo, da ne želi zmanjšati odhodkov; v tem primeru sklep začne veljati pred iztekom 30 dni.

Dodatne dvanajstine se odobrijo v celoti in niso deljive.

5.  
Če za dano poglavje odobritev štirih začasnih dvanajstin v skladu z odstavkom 4 ne zadostuje za kritje odhodkov, potrebnih za preprečitev prekinitve kontinuitete delovanja Unije na področju, ki ga pokriva zadevno poglavje, se lahko izjemoma dovoli prekoračitev zneska odobritev, knjiženih v ustrezno poglavje proračuna za predhodno proračunsko leto. Evropski parlament in Svet ukrepata v skladu z postopki iz odstavka 4. V nobenem primeru pa se ne sme prekoračiti skupni znesek odobritev, ki je razpoložljiv v proračunu za predhodno proračunsko leto ali v predlogu proračuna.



POGLAVJE 3

Načelo ravnotežja

Člen 17

Opredelitev in področje uporabe

1.  
Prihodki in odobritve plačil morajo biti uravnoteženi.
2.  
Unija in organi Unije iz členov 70 in 71 ne najemajo posojil v okviru proračuna.

Člen 18

Bilanca proračunskega leta

1.  
Bilanca vsakega proračunskega leta se v primeru presežka knjiži v proračun za naslednje proračunsko leto kot prihodek ali v primeru primanjkljaja kot odobritev plačil.
2.  
Ocene prihodkov ali odobritev plačil iz odstavka 1 tega člena se knjižijo v proračun v proračunskem postopku in v dopolnilno pismo, ki se predloži na podlagi člena 42 te uredbe. Ocene se pripravijo v skladu s členom 1 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 608/2014 ( 4 ).
3.  
Po pripravi začasnega zaključnega računa za vsako proračunsko leto se vsa odstopanja med tem zaključnim računom in ocenami knjižijo v proračun za naslednje proračunsko leto s spremembo proračuna, ki je namenjena izključno tej razliki. V takem primeru Komisija v 15 dneh po predložitvi začasnega zaključnega računa Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predloži predlog spremembe proračuna.



POGLAVJE 4

Načelo obračunske enote

Člen 19

Uporaba eura

1.  
Večletni finančni okvir in proračun se pripravita in izvršujeta v eurih, prav tako se v eurih pripravi zaključni račun. Vendar lahko za namene denarnega toka iz člena 77 računovodja in, v primeru računov izločenih sredstev, skrbnik računov izločenih sredstev in, za potrebe upravnega poslovodenja Komisije in ESZD, odgovorni odredbodajalec izvajajo posle v drugih valutah.
2.  
Brez poseganja v posebne določbe, določene v pravilih za posamezni sektor ali v posebnih naročilih, sporazumih o nepovratnih sredstvih, sporazumih o prispevkih in sporazumih o financiranju, odgovorni odredbodajalec izvede preračun po dnevnem deviznem tečaju eura, ki je objavljen v seriji C Uradnega lista Evropske unije, na dan, na katerega služba za odobravanje pripravi nalog za plačilo ali nalog za izterjavo.

Če takšen dnevni tečaj ni objavljen, odgovorni odredbodajalec uporabi tečaj iz odstavka 3.

3.  
Za namene zaključnih računov iz členov 82, 83 in 84 se preračun med eurom in drugo valuto izvede na podlagi mesečnega računovodskega deviznega tečaja eura. Ta računovodski devizni tečaj določi računovodja Komisije iz katerega koli vira informacij, za katerega se meni, da je zanesljiv, na podlagi deviznega tečaja na predzadnji delovni dan v mesecu pred mesecem, za katerega se določa devizni tečaj.
4.  
Preračun valut se izvede tako, da se prepreči znaten vpliv preračuna na raven sofinanciranja Unije ali škodljiv vpliv na proračun. Kadar je to ustrezno, se menjalno razmerje med eurom in drugimi valutami lahko izračuna z uporabo povprečja dnevnih deviznih tečajev v danem obdobju.



POGLAVJE 5

Načelo univerzalnosti

Člen 20

Področje uporabe

Brez poseganja v člen 21 skupni prihodki pokrivajo skupne odobritve plačil. Brez poseganja v člen 27 se vsi prihodki in odhodki knjižijo v proračun v celoti brez neto izravnave.

Člen 21

Namenski prejemki

1.  
Za financiranje posebnih postavk odhodkov se uporabljajo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki.
2.  

Zunanji namenski prejemki so:

(a) 

posebni dodatni finančni prispevki držav članic za naslednje vrste ukrepov in programov:

(i) 

nekateri dopolnilni programi na področju raziskav in tehnološkega razvoja,

(ii) 

nekateri ukrepi ali programi zunanje pomoči, ki jih financira Unija in upravlja Komisija;

(b) 

odobritve v zvezi s prihodki iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ustanovljenega s Protokolom št. 37 o finančnih posledicah izteka Pogodbe ESPJ ter o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, priloženim k PEU in PDEU;

(c) 

obresti na depozite in globe, določene v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 ( 5 );

(d) 

namenski prejemki, kot so prihodki od ustanov, subvencije, darila in volila, skupaj z namenskimi prejemki, ki so specifični za vsako institucijo Unije;

(e) 

finančni prispevki za dejavnosti Unije od tretjih držav ali od organov, ki niso tisti, ki so ustanovljeni na podlagi PDEU ali Pogodbe Euratom;

(f) 

notranji namenski prejemki iz odstavka 3, kolikor so postranske narave k zunanjim namenskim prejemkom iz tega odstavka;

(g) 

prihodki od konkurenčnih dejavnosti, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče (JRC), ki zajemajo kar koli od naslednjega:

(i) 

postopke za nepovratna sredstva in postopke javnega naročanja, v katerih sodeluje JRC;

(ii) 

dejavnosti JRC v imenu tretjih strani;

(iii) 

dejavnosti v okviru upravnih sporazumov z drugimi institucijami Unije ali drugimi službami Komisije v skladu s členom 59 za zagotavljanje znanstveno-tehničnih storitev.

3.  

Notranji namenski prejemki so:

(a) 

prihodki od tretjih strani za blago, storitve ali gradnje, dobavljene na njihovo zahtevo;

(b) 

prihodki iz vračil nepravilno izplačanih zneskov v skladu s členom 101;

(c) 

prihodki od dobave blaga, storitev in gradenj za druge službe znotraj institucije Unije, ali drugih institucij ali organov Unije, vključno z vračili stroškov službenih potovanj, ki so bili izplačani v imenu drugih institucij ali organov Unije;

(d) 

prejete zavarovalnine;

(e) 

prihodki od oddajanja v najem in prodaje zgradb in zemljišč;

(f) 

povračila finančnim instrumentom ali proračunskim jamstvom na podlagi drugega pododstavka člena 209(3);

(g) 

prihodki iz poznejših povračil davkov v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 27(3).

4.  
Namenski prejemki se prenesejo in prerazporejajo v skladu s točkama (b) in (c) člena 12(4) in s členom 32.
5.  
Temeljni akt lahko za namenske prejemke določi posebne postavke odhodkov. Če v temeljnem aktu ni določeno drugače, so taki prihodki notranji namenski prejemki.
6.  
Proračun vsebuje postavke, v katere se uvrščajo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki, po možnosti pa se navede tudi znesek.

Člen 22

Struktura namenskih prejemkov in zagotavljanje ustreznih odobritev

1.  

Brez poseganja v točko (c) prvega pododstavka odstavka 2 tega člena in člen 24 struktura, v katero se uvrščajo namenski prejemki v proračunu, obsega:

(a) 

v izkazu prihodkov v oddelku proračuna za vsako posamezno institucijo Unije proračunsko postavko, na katero se vpiše prejemek;

(b) 

v izkazu odhodkov, v pripombah, vključno s splošnimi pripombami, navedbo, katere proračunske postavke lahko prejmejo odobritve v višini namenskih prejemkov, ki so dani na razpolago.

V primeru iz točke (a) prvega pododstavka se vpiše zaznamek pro memoria, znesek ocenjenega prejemka pa se navede kot informacija v pripombah.

2.  

Ko institucija Unije prejme prejemek, se odobritve v višini namenskih prejemkov samodejno dajo na razpolago kot odobritve za prevzem obveznosti in kot odobritve plačil, razen v naslednjih primerih:

(a) 

v primeru iz točke (a) člena 21(2) se lahko za finančne prispevke iz držav članic, kadar je sporazum o prispevku izražen v eurih, odobritve za prevzem obveznosti dajo na razpolago po tem, ko država članica podpiše sporazum o prispevku;

(b) 

v primerih iz točke (b) člena 21(2) ter iz točk (i) in (iii) člena 21(2)(g) se odobritve za prevzem obveznosti dajo na razpolago takoj, ko se oceni terjatev;

(c) 

v primeru iz točke (c) člena 21(2) se ob knjižbi zneskov v izkaz prihodkov v izkazu odhodkov zagotovijo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil.

Odobritve iz točke (c) prvega pododstavka tega odstavka se izvršujejo v skladu s členom 20.

3.  
Ocene terjatev iz točk (b) in (g) člena 21(2) se pošljejo računovodji za evidentiranje.

Člen 23

Prispevki držav članic za raziskovalne programe

1.  

Prispevki držav članic za financiranje določenih dodatnih raziskovalnih programov iz člena 5 Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 se plačajo na naslednji način:

(a) 

sedem dvanajstin zneska, ki je vpisan v proračunu, se izplača do 31. januarja tekočega proračunskega leta;

(b) 

preostalih pet dvanajstin se izplača do 15. julija tekočega proračunskega leta.

2.  
Kadar proračun do začetka proračunskega leta še ni dokončno sprejet, prispevki iz odstavka 1 temeljijo na znesku, ki je bil knjižen v proračunu za predhodno proračunsko leto.
3.  
Vsak prispevek ali dodatno plačilo, ki ga v proračun dolgujejo države članice, se knjiži na račun ali račune Komisije v tridesetih koledarskih dneh po zahtevku za plačilo sredstev.
4.  
Plačila se knjižijo na račun, ki je določen v Uredbi (EU, Euratom) št. 609/2014, in zanje veljajo pogoji, določeni v navedeni uredbi.

Člen 24

Namenski prejemki na podlagi sodelovanja držav Efte v nekaterih programih Unije

1.  

Struktura proračuna za vključitev prihodkov iz sodelovanja držav Efte v določenih programih Unije je naslednja:

(a) 

v izkaz prihodkov se vključi proračunska postavka z zaznamkom pro memoria, na katero se knjiži celoten znesek prispevka vsake od držav Efte za proračunsko leto;

(b) 

v izkazu odhodkov se v prilogi, ki je sestavni del proračuna, določijo proračunske postavke, ki pokrivajo dejavnosti Unije, v katerih sodelujejo države Efte, in vključujejo informacije o ocenjenem znesku sodelovanja vsake od držav Efte.

2.  
Na podlagi člena 82 Sporazuma EGP so zneski letnega prispevka držav Efte, ki jih Komisiji potrdi Skupni odbor Evropskega gospodarskega prostora v skladu s členom 1(5) Protokola št. 32, priloženega k Sporazumu EGP, podlaga, da se na začetku proračunskega leta zagotovi celoten znesek ustreznih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil.
3.  
Poraba prejemkov iz finančnih prispevkov držav Efte se spremlja ločeno.

Člen 25

Donacije

1.  
Institucije Unije lahko sprejmejo kakršno koli donacijo v korist Unije, kot so prihodki od fundacij, subvencij, daril in volil.
2.  
Sprejem donacije v vrednosti 50 000  EUR ali več, ki pomeni tudi finančno obremenitev, vključno s stroški nadaljnjega ukrepanja, in presega 10 % vrednosti izplačane donacije, odobrita Evropski parlament in Svet. Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitev v dveh mesecih od prejema zahteve za takšno odobritev od zadevnih institucij Unije. Če v tem času ne ugovarjata, zadevne institucije Unije sprejmejo končno odločitev v zvezi s sprejemom donacije. Zadevne institucije Unije v svoji zahtevi Evropskemu parlamentu in Svetu pojasnijo stroške finančnih storitev, ki izhajajo iz sprejema donacij v korist Unije.

Člen 26

Korporacijsko sponzorstvo

1.  
„Korporacijsko sponzorstvo“ pomeni sporazum, na podlagi katerega pravna oseba podpre v naravi dogodek ali dejavnost za namene promocije ali družbene odgovornosti gospodarskih družb.
2.  

Institucije in organi Unije lahko na podlagi specifičnih internih pravil, ki se objavijo na njihovih spletnih mestih, izjemoma sprejmejo korporacijsko sponzorstvo, pod pogojem, da:

(a) 

so na vseh stopnjah postopka za sprejetje korporacijskega sponzorstva ustrezno upoštevana načela nediskriminacije, sorazmernosti, enakega obravnavanja in preglednosti;

(b) 

prispeva k pozitivni podobi Unije in je neposredno povezano z glavnim ciljem dogodka ali dejavnosti;

(c) 

ne ustvari nasprotja interesov niti se ne nanaša izključno na družabne dogodke;

(d) 

se dogodek ali dejavnost ne financira izključno s korporacijskim sponzorstvom;

(e) 

je storitev v zameno za korporacijsko sponzorstvo omejena na javno prepoznavnost blagovne znamke ali imena sponzorja;

(f) 

sponzor v času postopka sponzorstva ni v eni od situacij iz členov 136(1) in 141(1) ter v podatkovni zbirki iz člena 142(1) ni vpisan kot izključen.

3.  
Kadar vrednost korporacijskega sponzorstva presega 5 000  EUR, se sponzor vpiše v javni register, ki vključuje informacije o vrsti dogodka ali dejavnosti, ki se sponzorira.

Člen 27

Pravila o odbitkih in popravkih deviznega tečaja

1.  

Naslednji odbitki se lahko odštejejo od zahtevkov za plačilo, ki se nato posredujejo v izplačilo neto zneska:

(a) 

kazni, naložene strankam naročil ali upravičencem;

(b) 

popusti, povračila in znižanja na posameznih računih in izkazih stroškov;

(c) 

obresti iz plačil predhodnega financiranja;

(d) 

popravki za neupravičeno izplačane zneske.

Popravki iz točke (d) prvega pododstavka so lahko izvedeni tako, da se neposredno odbijejo od novega vmesnega plačila ali plačila razlike zneska istemu prejemniku na podlagi poglavja, člena in v proračunskem letu, za katero je bilo izvršeno previsoko plačilo.

Za odbitke iz točk (c) in (d) prvega pododstavka se uporabljajo računovodska pravila Unije.

2.  
Stroški proizvodov ali storitev za Unijo, ki vključujejo davke, ki jih države članice vrnejo v skladu s Protokolom št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, priloženim k PEU in PDEU, bremenijo proračun za znesek brez davka.
3.  

Stroški proizvodov ali storitev za Unijo, ki vključujejo davke, ki jih vrnejo tretje države na podlagi ustreznih sporazumov, lahko bremenijo proračun za katerega koli od naslednjih zneskov:

(a) 

znesek brez davka;

(b) 

znesek, ki vključuje davek.

V primeru iz točke (b) prvega pododstavka se poznejša povračila davkov štejejo za notranje namenske prejemke.

4.  
Popravki so dovoljeni za tečajne razlike, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna. Končni dobiček ali izguba se vključi v bilanco za proračunsko leto.



POGLAVJE 6

Načelo specifikacije

Člen 28

Splošne določbe

1.  
Odobritve se določijo za posebne namene po naslovu in poglavju. Poglavja se dalje razčlenijo na člene in postavke.
2.  
Komisija in druge institucije Unije lahko prerazporejajo odobritve znotraj proračuna, če so izpolnjeni posebni pogoji iz členov 29 do 32.

Odobritve se lahko prerazporedijo samo na proračunske postavke, za katere so v proračunu odobritve ali imajo zaznamek pro memoria.

Omejitve iz členov 29, 30 in 31 se izračunajo, ko se pripravi zahtevek za prerazporeditev in z upoštevanjem odobritev, določenih v proračunu, skupaj s spremembami proračuna.

Za zadevni znesek za namene izračunavanja omejitev iz členov 29, 30 in 31 se šteje vsota sredstev za prerazporeditev s proračunske postavke, s katere se prerazporeja, po prilagoditvi zaradi prejšnjih prerazporeditev. Ne upoštevajo se zneski prerazporeditev, ki jih Komisija ali katera koli druga zadevna institucija Unije opravi samostojno brez odločitve Evropskega parlamenta in Sveta.

Predlogom za prerazporeditev in vsem informacijam za Evropski parlament in za Svet v zvezi s prerazporejanjem na podlagi členih 29, 30 in 31 se priložijo ustrezna in podrobna dokazila, ki prikazujejo najnovejše razpoložljive informacije glede porabe odobritev in ocene potreb do konca proračunskega leta tako za proračunske postavke, na katere naj bi se odobritve prerazporedile, kot za postavke, s katerih naj bi se prerazporedile.

Člen 29

Prerazporeditve, ki jih izvajajo institucije Unije razen Komisije

1.  

Katera koli institucija Unije razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna prerazporedi odobritve:

(a) 

z enega naslova na drugega do največ 10 % odobritev za proračunsko leto za proračunsko postavko, s katere se sredstva prerazporedijo;

(b) 

iz enega poglavja v drugo neomejeno.

2.  
Brez poseganja v odstavek 4 tega člena, institucija Unije tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 31.
3.  
Katera koli institucija Unije razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prerazporeditve z enega naslova na drugega, ki presegajo omejitve iz točke (a) odstavka 1 tega člena. Za te prerazporeditve se uporablja postopek iz člena 31.
4.  
Katera koli institucija Unije razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna izvede prerazporeditve med členi, ne da bi o tem predhodno obvestila Evropski parlament in Svet.

Člen 30

Prerazporeditve Komisije

1.  

Komisija lahko v svojem oddelku proračuna samostojno:

(a) 

prerazporedi odobritve znotraj posameznega poglavja;

(b) 

v zvezi z odhodki za zaposlene in upravo, ki so skupni več naslovom, prerazporedi z enega naslova na drugega največ 10 % odobritev za proračunsko leto na proračunski postavki, s katere se odobritve prerazporedijo, in največ 30 % odobritev za proračunsko leto na proračunski postavki, na katero se odobritve prerazporedijo;

(c) 

v zvezi z odhodki iz poslovanja prerazporedi med poglavji v okviru istega naslova največ 10 % odobritev za proračunsko leto na proračunski postavki, s katere se odobritve prerazporedijo;

(d) 

v zvezi z odobritvami za raziskave in tehnološki razvoj, ki jih izvaja JRC, v okviru naslova proračuna, ki se nanaša na področje politike „neposredne raziskave“, prerazporedi odobritve med poglavji do največ 15 % odobritev na proračunski postavki, s katere se odobritve prerazporedijo;

(e) 

v zvezi z raziskavami in tehnološkim razvojem prerazporedi odobritve za poslovanje z enega naslova na drugega, pod pogojem, da se odobritve porabijo v isti namen;

(f) 

v zvezi z odhodki iz poslovanja za sredstva, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, razen za EKJS, prerazporedi odobritve z enega naslova na drugega, pod pogojem, da so zadevne odobritve za isti cilj v smislu uredbe o ustanovitvi zadevnega sklada ali predstavljajo odhodke za tehnično pomoč;

(g) 

prerazporedi odobritve iz proračunske postavke proračunskega jamstva na proračunsko postavko drugega proračunskega jamstva v izjemnih primerih, ko oblikovane rezervacije v skupnem skladu za rezervacije slednjega ne zadoščajo za plačilo zahtevka za unovčitev jamstva ter pod pogojem, da se naknadno povrne znesek, ki je bil prerazporejen v skladu s postopkom iz člena 212(4).

Odhodki iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka zajemajo, za vsako področje politike, postavke iz člena 47(4).

Kadar Komisija prerazporedi odobritve za EKJS v skladu s prvim pododstavkom po 31. decembru, sprejme svojo odločitev do 31. januarja naslednjega proračunskega leta. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti v dveh tednih po tem, ko je sprejela odločitev glede teh prerazporeditev.

Tri tedne pred prerazporeditvijo iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka Komisija o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 31.

Z odstopanjem od četrtega pododstavka lahko Komisija v zadnjih dveh mesecih proračunskega leta samostojno prerazporedi odobritve, ki se nanašajo na odhodke za zaposlene, zunanje uslužbence in druge sodelavce, z enega naslova na drugega do vključno največ 5 % odobritev za zadevno leto. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti v dveh tednih po tem, ko je sprejela odločitev glede teh prerazporeditev.

2.  

Komisija lahko v okviru svojega oddelka proračuna odloča o naslednjih prerazporeditvah odobritev z enega naslova na drugega, pod pogojem, da o svoji odločitvi nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet:

(a) 

prerazporeditev odobritev z naslova „rezervacije“ iz člena 49 te uredbe, pri čemer je edini pogoj za sprostitev sredstev iz rezerve sprejetje temeljnega akta v skladu s členom 294 PDEU;

(b) 

v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, kot so mednarodne humanitarne nesreče in krize, ki se zgodijo po 1. decembru proračunskega leta, prerazporeditev neporabljenih odobritev, ki so v tem letu še na razpolago za tiste naslove, ki spadajo v razdelek 4 večletnega finančnega okvira, namenjen zunanjemu delovanju Unije, na ustrezne naslove za pomoč za krizno upravljanje in ukrepe v okviru humanitarne pomoči.

Člen 31

Predlogi prerazporeditev, ki jih institucije Unije predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu

1.  
Vsaka institucija Unije svoje predloge prerazporeditev hkrati predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.
2.  
Komisija lahko predloži predloge prerazporeditev za odobritve plačil za sklade, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, razen za EKJS, Evropskemu parlamentu in Svetu do 10. januarja naslednjega proračunskega leta. Prerazporeditve odobritev plačil se lahko opravijo s katere koli proračunske postavke. V teh primerih se obdobje šestih tednov iz odstavka 4 skrajša na tri tedne.

Če Evropski parlament in Svet prerazporeditve ne odobrita ali jo odobrita zgolj delno, ustrezni del odhodka iz točke (b) člena 10(5) bremeni odobritve plačil naslednjega proračunskega leta.

3.  
Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitve o prerazporeditvah odobritev v skladu z odstavki 4 do 8.
4.  
Evropski parlament in Svet, slednji s kvalificirano večino, o vsakem predlogu prerazporeditve odločita v šestih tednih od njegovega prejema s strani obeh institucij, razen v nujnih okoliščinah. V nujnih primerih Evropski parlament in Svet odločita v treh tednih od prejema predloga.
5.  
Kadar Komisija namerava prerazporediti odobritve za EKJS v skladu s tem členom, predloži predloge prerazporeditev Evropskemu parlamentu in Svetu do 10. januarja naslednjega proračunskega leta. V takšnih primerih se obdobje šestih tednov iz odstavka 4 skrajša na tri tedne.
6.  

Predlog prerazporeditve se odobri ali šteje za odobrenega, če se v obdobju šestih tednov zgodi kaj od naslednjega:

(a) 

Evropski parlament in Svet predlog odobrita;

(b) 

predlog odobri Evropski parlament ali Svet, medtem ko druga institucija ne sprejme odločitve v zvezi z njim;

(c) 

niti Evropski parlament niti Svet ne sprejme odločitve o spremembi ali zavrnitvi predloga prerazporeditve.

7.  

Razen če Evropski parlament ali Svet zahteva drugače, se obdobje šestih tednov iz odstavka 4 skrajša na tri tedne v naslednjih primerih:

(a) 

prerazporeditev pomeni manj kot 10 % odobritev na proračunski postavki, s katere se prerazporejajo odobritve, in ne presega 5 000 000  EUR;

(b) 

prerazporeditev zadeva samo odobritve plačil in skupni znesek prerazporeditve ne presega 100 000 000  EUR.

8.  
Če bodisi Evropski parlament bodisi Svet spremeni znesek prerazporeditve, medtem ko ga druga institucija odobri ali ne sprejme odločitve v zvezi z njim, ali če znesek prerazporeditve spremenita tako Evropski parlament kot Svet, se za odobrenega šteje nižji od teh dveh zneskov, razen če zadevna institucija Unije svoj predlog prerazporeditve umakne.

Člen 32

Prerazporeditve, za katere veljajo posebne določbe

1.  
Odobritve v višini namenskih prejemkov se lahko prerazporedijo samo, če se takšni prejemki porabijo za namene, za katere so določeni.
2.  
Odločitve o prerazporeditvah, s katerimi se dovoli uporaba rezerve za nujno pomoč, sprejmeta Evropski parlament in Svet na predlog Komisije.

Za namene tega odstavka se uporablja postopek iz člena 31(3) in (4). Če Evropski parlament in Svet ne soglašata s predlogom Komisije in ne moreta doseči skupnega stališča o uporabi rezerve za nujno pomoč, odločitve o tem predlogu ne sprejmeta.

Predlogom prerazporeditev sredstev iz rezerve za nujno pomoč se priložijo ustrezna in podrobna dokazila, ki dokazujejo:

(a) 

najnovejše razpoložljive informacije glede izvrševanja odobritev in ocene potreb do konca proračunskega leta za proračunsko postavko, na katero naj bi se odobritve prerazporedile;

(b) 

analizo možnosti prerazporeditve odobritev.



POGLAVJE 7

Načelo dobrega finančnega poslovodenja in smotrnost

Člen 33

Smotrnost ter načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti

1.  

Odobritve se uporabljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, kar pomeni, da se izvršujejo ob upoštevanju naslednjih načel:

(a) 

načelom gospodarnosti, ki zahteva, da se sredstva, ki jih zadevna institucija Unije uporablja za izvajanje svojih dejavnosti, dajo na razpolago pravočasno, v ustrezni količini in ustrezni kakovosti ter za najugodnejšo ceno;

(b) 

načelom učinkovitosti, ki se nanaša na najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi, izvedenimi dejavnostmi in doseganjem ciljev;

(c) 

načelom uspešnosti, ki se nanaša na obseg, v katerem se zasledovani cilji dosežejo preko izvedenih dejavnosti.

2.  

V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja je poudarek porabe odobritev na smotrnosti, zaradi česar se:

(a) 

cilji programov in dejavnosti določijo vnaprej;

(b) 

napredek pri uresničevanju ciljev spremlja na podlagi kazalnikov smotrnosti;

(c) 

o napredku in težavah pri uresničevanju ciljev poroča Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s točko (h) prvega pododstavka člena 41(3) in točko (e) člena 247(1).

3.  
Kadar je to ustrezno, se opredelijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno določeni cilji iz odstavkov 1 in 2 ter ustrezni, sprejeti, verodostojni, preprosti in zanesljivi kazalniki.

Člen 34

Ocenjevanja

1.  
Za programe in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo, se izvedeta predhodna in naknadna ocena, ki sta sorazmerni s cilji in odhodki.
2.  
Predhodne ocene, ki so podlaga za pripravo programov in dejavnosti, temeljijo na dokazilih glede smotrnosti povezanih programov ali dejavnosti ter opredeljujejo in analizirajo vprašanja, ki jih je treba obravnavati, dodano vrednost udeležbe Unije, cilje, pričakovane učinke različnih možnosti ter ureditve spremljanja in ocenjevanja.

Za velike programe ali dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo imeli znatne ekonomske, okoljske ali socialne učinke, je predhodna ocena lahko izvedena v obliki ocene učinka, ki poleg tega, da izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka, analizira različne možnosti v zvezi z načini izvrševanja.

3.  
Z naknadnimi ocenami se ocenjuje smotrnost programa ali dejavnosti, vključno z vidiki, kot so uspešnost, učinkovitost, skladnost, relevantnost in dodana vrednost EU. Naknadne ocene temeljijo na informacijah, pridobljenih na podlagi ureditev spremljanja in kazalnikov, določenih za zadevni ukrep. Izvedejo se vsaj enkrat v obdobju vsakega večletnega finančnega okvira in, kadar je to mogoče, dovolj zgodaj, da je ugotovitve mogoče upoštevati pri predhodnih ocenah ali ocenah učinka, na podlagi katerih se pripravijo povezani programi in dejavnosti.

Člen 35

Obvezna ocena finančnih posledic

1.  
Vsakemu predlogu ali pobudi, ki ga Komisija, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) ali država članica predloži zakonodajnemu organu in ima lahko posledice za proračun, vključno s spremembami števila delovnih mest, se priložijo ocena finančnih posledic, ki prikazuje ocene v obliki odobritev plačil in odobritev za prevzem obveznosti, ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja ter predhodna ocena ali ocena učinka iz člena 34.

Vsaki bistveni spremembi predloga ali pobudi, ki se predloži zakonodajnemu organu in ki ima lahko znatne posledice za proračun, vključno s spremembami števila delovnih mest, se priloži ocena finančnih posledic, ki jo pripravi institucija Unije, ki predlaga spremembo.

Ocena finančnih posledic mora vsebovati finančne in gospodarske podatke, ki so potrebni, da lahko zakonodajni organ oceni potrebo po ukrepanju Unije. Ocena finančnih posledic vsebuje ustrezne informacije glede skladnosti z drugimi dejavnostmi Unije in vseh možnosti sinergije.

V primeru večletnih dejavnosti ocena finančnih posledic vsebuje načrt letnih potreb v smislu odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil in delovnih mest, vključno za zunanje uslužbence, ter oceno njihovih srednjeročnih in, kadar je to mogoče, dolgoročnih finančnih posledic.

2.  
Med proračunskim postopkom Komisija zagotavlja potrebne informacije za primerjavo sprememb zahtevanih odobritev in začetnih napovedi v oceni finančnih posledic z vidika napredka pri obravnavi predloga ali pobude, predložene zakonodajnemu organu.
3.  
Za zmanjšanje tveganja goljufij, nepravilnosti in neizpolnitve ciljev se v oceni finančnih posledic navedejo informacije o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole, oceni stroškov in koristi kontrol, ki bi nastali zaradi takšnega sistema, in o oceni pričakovane stopnje tveganja napak ter informacije o obstoječih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje goljufij in zaščitnih ukrepih.

Takšna ocena upošteva verjetno število in vrsto napak ter posebne pogoje za zadevno področje politik ter pravila, ki se uporabljajo za to področje.

4.  
Komisija ob predložitvi spremenjenih ali novih predlogov za porabo oceni stroške in koristi kontrolnih sistemov ter pričakovano stopnjo tveganja napak, kot je določeno v odstavku 3.

Člen 36

Notranja kontrola izvrševanja proračuna

1.  
Na podlagi načela dobrega finančnega poslovodenja se proračun izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ustrezno za posamezen način izvrševanja, in v skladu z ustreznimi pravili za posamezni sektor.
2.  

Za namene izvrševanja proračuna se notranja kontrola izvaja na vseh ravneh upravljanja in je namenjena razumnemu zagotovilu o doseganju naslednjih ciljev:

(a) 

uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti operacij;

(b) 

zanesljivosti poročanja;

(c) 

varovanja sredstev in informacij;

(d) 

preprečevanja, odkrivanja ter odprave goljufij in nepravilnosti ter nadaljnjega ukrepanja v zvezi z njimi;

(e) 

ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo osnovnih transakcij ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil.

3.  

Uspešna notranja kontrola temelji na najboljših mednarodnih praksah in vključuje zlasti naslednje elemente:

(a) 

ločevanje nalog;

(b) 

ustrezno strategijo obvladovanja tveganja in ustrezno strategijo kontrole, ki vključuje kontrolo na ravni prejemnika;

(c) 

izogibanje nasprotju interesov;

(d) 

ustrezne revizijske sledi in celovitost podatkov v podatkovnih sistemih;

(e) 

postopke za spremljanje uspešnosti in učinkovitosti;

(f) 

postopke za nadaljnje ukrepanje pri ugotovljenih pomanjkljivostih in izjemah notranje kontrole;

(g) 

redno oceno dobrega delovanja sistema notranje kontrole.

4.  

Učinkovita notranja kontrola temelji na naslednjih elementih:

(a) 

izvajanju ustrezne strategije obvladovanja tveganja in strategije kontrole, ki je bila usklajena med ustreznimi udeleženci v verigi kontrole;

(b) 

dostopnosti rezultatov izvedenih kontrol za vse ustrezne udeležence v verigi kontrole;

(c) 

po potrebi na zanašanju na izjave izvajalskih partnerjev o upravljanju in neodvisna revizijska mnenja, pod pogojem, da je kakovost v zvezi s tem opravljenim delom ustrezna in sprejemljiva ter da je bilo delo opravljeno v skladu z dogovorjenimi standardi;

(d) 

pravočasni uporabi korektivnih ukrepov, ki po potrebi vključujejo odvračilne kazni;

(e) 

jasni in nedvoumni zakonodaji, na kateri temeljijo zadevne politike, vključno s temeljnimi akti o elementih notranje kontrole;

(f) 

odpravi večkratnih kontrol;

(g) 

izboljšanju razmerja med stroški in koristmi kontrol.

5.  
Če je med izvajanjem stopnja napak nenehno visoka, Komisija opredeli pomanjkljivosti v kontrolnih sistemih, preuči stroške in koristi morebitnih korektivnih ukrepov in ustrezno ukrepa ali predlaga ustrezne ukrepe, na primer poenostavitev veljavnih določb, izboljšanje kontrolnih sistemov in preoblikovanje programa ali izvedbenih sistemov.



POGLAVJE 8

Načelo preglednosti

Člen 37

Objava zaključnega računa in proračunov

1.  
Proračun se določi in izvršuje ter zaključni račun pripravi v skladu z načelom preglednosti.
2.  
Predsednik Evropskega parlamenta objavi proračun in vsako spremembo proračuna, kakor so dokončno sprejeti, v Uradnem listu Evropske unije.

Proračuni se objavijo v treh mesecih po datumu razglasitve njihovega dokončnega sprejetja.

Do uradne objave v Uradnem listu Evropske unije se končni podrobni zneski proračuna na pobudo Komisije objavijo v vseh jezikih na spletnem mestu institucij Unije čim prej in najpozneje v štirih tednih po končnem sprejetju proračuna.

Konsolidirani letni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije in na spletnem mestu institucij Unije.

Člen 38

Objava informacij o prejemnikih in drugih informacij

1.  
Komisija na ustrezen način in pravočasno da na razpolago informacije o prejemnikih sredstev, financiranih iz proračuna, kadar proračun izvršuje sama v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1).

Prvi pododstavek tega odstavka se uporablja tudi za druge institucije Unije, kadar izvršujejo proračun na podlagi člena 59(1).

2.  

Razen v primerih iz odstavkov 3 in 4 se objavijo naslednje informacije, pri čemer se ustrezno upoštevajo zahteve glede zaupnosti in varnosti, zlasti glede varstva osebnih podatkov:

(a) 

ime oziroma naziv prejemnika;

(b) 

lokacija prejemnika, in sicer:

(i) 

naslov prejemnika, kadar gre za pravno osebo;

(ii) 

regija na ravni NUTS 2, kadar je prejemnik fizična oseba;

(c) 

znesek prevzetih pravnih obveznosti;

(d) 

narava in namen ukrepa.

Informacije iz prvega pododstavka tega odstavka se objavijo samo za nagrade, podeljene na podlagi natečajev, nepovratna sredstva, dodeljena na podlagi postopkov za dodelitev nepovratnih sredstev, in naročila, oddana na podlagi postopkov javnega naročanja, ter za strokovnjake, izbrane na podlagi člena 237(2).

3.  

Informacije iz prvega pododstavka odstavka 2 se ne objavijo:

(a) 

za izobraževalno podporo, plačano fizičnim osebam, in drugo neposredno pomoč, plačano fizičnim osebam, ki jo najbolj potrebujejo, iz točke (b) člena 191(4);

(b) 

za naročila zelo nizke vrednosti, dodeljena strokovnjakom, izbranim na podlagi člena 237(2), in naročila zelo nizke vrednosti pod zneskom iz točke 14.4 Priloge I;

(c) 

za finančno podporo, ki se zagotovi iz finančnih instrumentov, za znesek, nižji od 500 000  EUR;

(d) 

kadar razkritje ogroža pravice in svoboščine zadevnih oseb ali subjektov, kot jih varuje Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ali škodi poslovnim interesom prejemnikov.

V primerih iz točke (c) prvega pododstavka se informacije, ki se dajo na razpolago, omejijo na statistične podatke, združene v skladu z relevantnimi merili, kot so geografska lega, gospodarska tipologija prejemnikov, vrsta prejete podpore in področje politike Unije, v katero spada zagotovljena podpora.

V primeru fizičnih oseb mora razkritje informacij iz prvega pododstavka odstavka 2 temeljiti na relevantnih merilih, kot so pogostost ali vrsta ukrepa in zadevni zneski.

4.  
Osebe ali subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1), objavijo informacije o prejemnikih v skladu s svojimi pravili in postopki, kolikor se ta pravila štejejo za enakovredna po oceni, izvedeni s strani Komisije v skladu s točko (e) prvega pododstavka člena 154(4), in pod pogojem, da za kakršno koli objavo osebnih podatkov veljajo zaščitni ukrepi, enakovredni tistim, določenim v tem členu.

Organi, imenovani v skladu s členom 63(3), objavijo informacije v skladu s pravili za posamezni sektor. Ta pravila za posamezni sektor lahko v skladu z ustrezno pravno podlago odstopajo od odstavkov 2 in 3 tega člena, zlasti za objavo osebnih podatkov, kadar je to utemeljeno na podlagi meril iz tretjega pododstavka odstavka 3 tega člena ter ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja.

5.  
Informacije iz odstavka 1 se objavijo na spletnem mestu Unije najpozneje do 30. junija leta po proračunskem letu, v katerem so bile za sredstva prevzete pravne obveznosti.

Spletna mesta institucij Unije vsebujejo naslov spletnega mesta, na katerem so na voljo informacije iz odstavka 1, če te niso objavljene neposredno na temu namenjenem spletnem mestu institucij Unije.

Komisija na ustrezen način in pravočasno da na razpolago informacije o enotnem spletnem mestu, vključno z navedbo naslova, kjer so na voljo informacije, ki so jih zagotovile osebe, subjekti ali organi iz odstavka 4.

6.  
Kadar so objavljeni osebni podatki, se informacije odstranijo dve leti po koncu proračunskega leta, v katerem so bile za sredstva prevzete pravne obveznosti. To velja tudi za osebne podatke za pravne osebe, katerih uradno ime navaja eno ali več fizičnih oseb.



NASLOV III

DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA



POGLAVJE 1

Določitev proračuna

Člen 39

Načrti prihodkov in odhodkov

1.  
Vsaka institucija Unije razen Komisije pripravi načrt svojih prihodkov in odhodkov, ki ga pošlje Komisiji in vzporedno v informacijo Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. julija vsako leto.
2.  
Visoki predstavnik se posvetuje s člani Komisije, pristojnimi za razvojno politiko, sosedsko politiko, mednarodno sodelovanje ter humanitarno in krizno odzivanje, v zvezi z njihovimi pristojnostmi.
3.  
Komisija pripravi lastne načrte, ki jih takoj po njihovem sprejetju pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Pri pripravi svojih načrtov Komisija uporablja informacije iz člena 40.

Člen 40

Načrt proračuna organov Unije iz člena 70

V skladu s svojim aktom o ustanovitvi vsak organ Unije iz člena 70 Komisiji ter Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. januarja vsako leto pošlje osnutek enotnega programskega dokumenta, ki vsebuje njegovo letno in večletno programsko načrtovanje z ustreznim načrtovanjem človeških in finančnih virov.

Člen 41

Predlog proračuna

1.  
Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predlog proračuna do 1. septembra v letu, ki je pred letom njegovega izvrševanja. Ta predlog v vednost pošlje nacionalnim parlamentom.

Predlog proračuna vsebuje povzetek splošnega izkaza prihodkov in odhodkov Unije ter konsolidira načrte iz člena 39. Vsebuje lahko tudi načrte, drugačne od tistih, ki so jih pripravile institucije Unije.

Predlog proračuna sledi sestavi in pripravi proračuna iz členov 47 do 52.

Vsak oddelek predloga proračuna ima uvod, ki ga pripravi zadevna institucija Unije.

Komisija pripravi splošni uvod k predlogu proračuna. Splošni uvod vključuje finančne tabele, ki vsebujejo glavne podatke po naslovih ter utemeljitve sprememb odobritev od enega do drugega proračunskega leta po kategorijah odhodkov večletnega finančnega okvira.

2.  
Da se zagotovijo natančnejše in zanesljivejše napovedi proračunskih posledic veljavne zakonodaje in zakonodajnih predlogov v postopku sprejemanja, Komisija predlogu proračuna priloži okviren finančni načrt za naslednja leta, strukturiran po kategorijah odhodkov, področjih politike in proračunskih postavkah. Celoten finančni načrt zajema kategorije odhodkov, zajete v točki 30 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ( 6 ). Povzetki podatkov se navedejo za kategorije odhodkov, ki niso zajete v točki 30 navedenega medinstitucionalnega sporazuma.

Okvirno finančno načrtovanje se po sprejetju proračuna posodobi, tako da se v njem upoštevajo rezultati proračunskega postopka in drugih zadevnih odločitev.

3.  

Komisija predlogu proračuna priloži:

(a) 

primerjalno tabelo, ki vključuje predlog proračuna za druge institucije Unije in prvotne načrte drugih institucij Unije, kakor so jih posredovale Komisiji, in v kateri so, kadar je to ustrezno, navedeni razlogi, zakaj predlog proračuna vsebuje načrte, ki se razlikujejo od tistih, ki so jih pripravile druge institucije Unije;

(b) 

vse delovne dokumente, za katere meni, da so koristni v zvezi kadrovskimi načrti institucij Unije, ki prikazujejo zadnje odobrene kadrovske načrte in predstavljajo:

(i) 

vse zaposlene Unije, prikazane glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi,

(ii) 

izjavo o politiki delovnih mest in zunanjih uslužbencih ter o uravnoteženi zastopanosti obeh spolov,

(iii) 

število delovnih mest, dejansko zapolnjenih na zadnji dan leta pred letom, v katerem je predložen predlog proračuna, in letno povprečje ekvivalentov polnega delovnega časa, dejansko zapolnjenih za navedeno predhodno leto, z navedbo njihove razporeditve po plačnih razredih, po spolu in po upravnih enotah;

(iv) 

seznam delovnih mest, razčlenjen po področjih politike;

(v) 

za vsako kategorijo zunanjih uslužbencev prvotno predvideno število ekvivalentov polnega delovnega časa na podlagi odobritev ter število oseb, ki so dejansko zaposlene na začetku leta, v katerem je predložen predlog proračuna, z navedbo njihove razporeditve po funkcionalnih skupinah in po potrebi po plačnih razredih;

(c) 

za organe Unije iz členov 70 in 71 delovni dokument, ki prikazuje prihodke in odhodke, ter vse informacije o zaposlenih iz točke (b) tega pododstavka;

(d) 

delovni dokument o načrtovanem izvrševanju odobritev za proračunsko leto in neporavnanih obveznostih;

(e) 

kar zadeva odobritve za upravo, delovni dokument, ki predstavlja upravne odhodke, ki jih bo izvrševala Komisija v okviru svojega oddelka proračuna;

(f) 

delovni dokument o pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih, ki vsebuje tudi oceno rezultatov in predvidene nadaljnje ukrepe;

(g) 

v zvezi s financiranjem mednarodnih organizacij delovni dokument, ki vsebuje:

(i) 

povzetek vseh prispevkov z razčlenitvijo po programu ali skladu Unije in mednarodni organizaciji;

(ii) 

obrazložitev, zakaj je za Unijo učinkoviteje financirati te mednarodne organizacije kakor ukrepati neposredno;

(h) 

izjave o programih ali katere koli druge zadevne dokumente, ki vsebujejo naslednje:

(i) 

navedbo politik in ciljev Unije, h katerim bo program prispeval;

(ii) 

jasno utemeljitev, zakaj je potrebno posredovanje na ravni Unije v skladu z, med drugim, načelom subsidiarnosti;

(iii) 

napredek glede doseganja ciljev programa, kot je določeno v členu 33;

(iv) 

popolno utemeljitev, vključno z analizo stroškov in koristi predlaganih sprememb v višini odobritev;

(v) 

informacije o stopnjah izvrševanja programa za tekoče in predhodno proračunsko leto;

(i) 

zbirni pregled rokov plačil, ki po programih in po naslovih povzema plačila, zapadla v naslednjih proračunskih letih, za poravnavo proračunskih obveznosti, predlaganih v predlogu proračuna, knjiženih v predhodnih proračunskih letih.

Kadar javno-zasebna partnerstva uporabljajo finančne instrumente, se informacije v zvezi s temi instrumenti vključijo v delovni dokument iz odstavka 4.

4.  

Kadar Komisija uporabi finančne instrumente, predlogu proračuna priloži delovni dokument, ki za vsak finančni instrument navaja:

(a) 

navedbo finančnega instrumenta in njegovega temeljnega akta skupaj s splošnim opisom instrumenta, njegovimi posledicami za proračun, njegovim trajanjem ter dodano vrednostjo prispevka Unije;

(b) 

finančne institucije, ki sodelujejo pri izvrševanju, vključno z vsemi vprašanji glede uporabe člena 155(2);

(c) 

prispevek finančnega instrumenta k doseganju ciljev zadevnega programa, kot se meri po uvedenih kazalnikih, po potrebi vključno z geografsko diverzifikacijo;

(d) 

predvidene operacije, vključno s ciljnimi obsegi na podlagi ciljnega vzvoda in pričakovanim zasebnim kapitalom, ki se uporabi, ali, če ta ni na voljo, na podlagi učinka vzvoda, izhajajočega iz obstoječih finančnih instrumentov;

(e) 

proračunske postavke, ki ustrezajo relevantnim operacijam, ter skupne proračunske obveznosti in plačila iz proračuna;

(f) 

povprečno obdobje, ki preteče od prevzema proračunskih obveznosti za finančne instrumente in pravnih obveznosti za posamezne projekte v obliki kapitala ali dolga, kadar to obdobje presega tri leta;

(g) 

prihodke in povračila iz člena 209(3), predstavljene ločeno, vključno z oceno njihove porabe;

(h) 

vrednost kapitalskih naložb glede na predhodna leta;

(i) 

skupni znesek rezervacij za tveganja in obveznosti, pa tudi vse informacije o izpostavljenosti Unije finančnim tveganjem, vključno z morebitnimi pogojnimi obveznostmi;

(j) 

oslabitve sredstev in unovčena jamstva, tako za predhodno leto kot za zadevne skupne zneske;

(k) 

smotrnost finančnega instrumenta, vključno z realiziranimi naložbami, ciljni in doseženi učinek vzvoda in multiplikacijski učinek ter tudi znesek uporabljenega zasebnega kapitala;

(l) 

zagotovljena sredstva v skupnem skladu za rezervacije in po potrebi stanje na skrbniškem računu.

Delovni dokument iz prvega pododstavka vsebuje tudi pregled upravnih odhodkov zaradi provizij za upravljanje ter druge finančne in operativne stroške za upravljanje finančnih instrumentov v celoti ter na posameznega upravljavca in upravljani finančni instrument.

Komisija pojasni razloge za obdobje iz točke (f) prvega pododstavka in, kadar je to ustrezno, predloži akcijski načrt za skrajšanje obdobja v okviru letnega postopka razrešnice.

V delovnem dokumentu iz prvega pododstavka so v jasni in natančni tabeli povzete informacije za posamezen finančni instrument.

5.  

Kadar je Unija odobrila proračunsko jamstvo, Komisija predlogu proračuna priloži delovni dokument, ki za vsako proračunsko jamstvo in za skupni sklad za rezervacije navaja:

(a) 

navedbo proračunskega jamstva in njegovega temeljnega akta skupaj s splošnim opisom proračunskega jamstva, njegovimi posledicami za finančne obveznosti proračuna, njegovim trajanjem ter dodano vrednostjo podpore Unije;

(b) 

partnerje za proračunska jamstva, vključno z vsemi vprašanji glede uporabe člena 155(2);

(c) 

prispevek proračunskega jamstva k doseganju ciljev proračunskega jamstva, kot se meri po ustaljenih kazalnikih, po potrebi vključno z geografsko diverzifikacijo in uporabo sredstev zasebnega sektorja;

(d) 

informacije o operacijah, ki so zajete v proračunskem jamstvu, na skupni osnovi po sektorjih, državah in instrumentih, po potrebi vključno s portfelji in kombinirano podporo z drugimi ukrepi Unije;

(e) 

znesek, prenesen na prejemnike, in oceno učinka vzvoda, ki so ga dosegli projekti, ki jih podpira proračunsko jamstvo;

(f) 

informacije, združene na isti skupni osnovi, kot je navedena v točki (d), o zahtevkih za unovčitev proračunskega jamstva, izgubah, donosih, izterjanih zneskih in vseh drugih prejetih plačilih;

(g) 

informacije o finančnem poslovodenju, smotrnosti in tveganju skupnega sklada za rezervacije ob koncu predhodnega koledarskega leta;

(h) 

dejansko stopnjo oblikovanja rezervacij za skupni sklad za rezervacije in po potrebi naknadne operacije v skladu s členom 213(4);

(i) 

finančne tokove v skupnem skladu za rezervacije v predhodnem koledarskem letu ter pomembne transakcije in vse relevantne informacije o izpostavljenosti Unije finančnim tveganjem;

(j) 

v skladu s členom 210(3) oceno vzdržnosti pogojnih obveznosti, ki bremenijo proračun in izhajajo iz proračunskih jamstev ali finančne pomoči.

6.  

Kadar Komisija uporabi skrbniške sklade Unije za zunanje ukrepe, predlogu proračuna priloži podroben delovni dokument o dejavnostih, ki se podpirajo s sredstvi teh skrbniških skladov, vključno:

(a) 

o njihovem izvajanju, ki med drugim vsebuje informacije o ureditvah spremljanja s subjekti, ki izvajajo skrbniške sklade;

(b) 

s stroški njihovega upravljanja;

(c) 

s prispevki drugih donatorjev kot Unije;

(d) 

s predhodno oceno o njihovi smotrnosti na podlagi pogojev iz člena 234(3);

(e) 

z opisom, kako njihove dejavnosti prispevajo k ciljem, določenim v temeljnem aktu instrumenta, iz katerega je Unija zagotovila prispevek v skrbniške sklade.

7.  
Komisija predlogu proračuna priloži seznam svojih sklepov o naložitvi glob na področju konkurenčnega prava in znesek posamezne naložene globe, skupaj z informacijami o tem, ali so globe postale dokončne oziroma ali so ali pa bi lahko postale predmet pritožbe pred Sodiščem Evropske unije, ter, kadar je to mogoče, informacijami o tem, kdaj se pričakuje, da bo posamezna globa postala dokončna.
8.  

Komisija predlogu proračuna priloži delovni dokument, ki za vsako proračunsko postavko, ki prejme notranje ali zunanje namenske prejemke, navaja:

(a) 

ocenjeni znesek takšnih prejemkov, ki bodo prejeti;

(b) 

ocenjeni znesek takšnih prejemkov, prenesenih iz prejšnjih let.

9.  
Komisija predlogu proračuna priloži tudi vse dodatne delovne dokumente, za katere šteje, da so za Evropski parlament in Svet koristni za oceno proračunskih zahtev.
10.  

V skladu s členom 8(5) Sklepa Sveta 2010/427/EU ( 7 ) Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s predlogom proračuna predloži delovni dokument, v katerem podrobno navede:

(a) 

vse upravne odhodke in odhodke iz poslovanja, povezane z zunanjim delovanjem Unije, vključno z nalogami SZVP ter skupne varnostne in obrambne politike, ki se financirajo iz proračuna;

(b) 

skupne upravne odhodke ESZD za predhodno leto, razčlenjene na odhodke po delegacijah Unije in odhodke za osrednjo upravo ESZD, skupaj z odhodki iz poslovanja, razčlenjenimi po geografskih območjih (regije, države), tematskih področjih, delegacijah Unije in misijah.

11.  

V delovnem dokumentu iz odstavka 10 poleg tega:

(a) 

navede število delovnih mest za vsak plačni razred v posamezni kategoriji ter število rednih in začasnih delovnih mest, vključno z delovnimi mesti pogodbenih in lokalnih uslužbencev, odobrenih v okviru odobritev v vsaki delegaciji Unije, pa tudi v osrednji upravi ESZD;

(b) 

navede povečanje ali zmanjšanje števila delovnih mest v primerjavi s predhodnim proračunskim letom po plačnih razredih in kategorijah v osrednji upravi ESZD in v vseh delegacijah Unije;

(c) 

navede število delovnih mest, odobrenih za proračunsko leto in predhodno proračunsko leto, kot tudi število delovnih mest, ki jih zasedajo diplomati, začasno napoteni iz držav članic, ter uradniki Unije;

(d) 

zagotovi podroben pregled vseh uslužbencev v delegacijah Unije v času predložitve predloga proračuna, vključno z razčlembo po geografskih območjih, spolu, posameznih državah in misijah, pri čemer loči delovna mesta iz kadrovskega načrta, pogodbene uslužbence, lokalne uslužbence in napotene nacionalne strokovnjake ter proračunska sredstva, zahtevana v predlogu proračuna za te kategorije zaposlenih z ustrezno oceno števila ekvivalentov polnega delovnega časa na podlagi zahtevanih odobritev.

Člen 42

Dopolnilno pismo k predlogu proračuna

Na podlagi kakršnih koli novih informacij, ki niso bile na voljo v času določitve predloga proračuna, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo druge institucije Unije v zvezi z njenim oddelkom proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predloži eno ali več dopolnilnih pisem k predlogu proračuna, preden je sklican spravni odbor iz člena 314 PDEU. Takšna pisma lahko vključujejo dopolnilno pismo, zlasti o posodobitvi načrtovanih odhodkov za kmetijstvo.

Člen 43

Obveznosti držav članic kot posledica sprejetja proračuna

1.  
Predsednik Evropskega parlamenta razglasi, da je proračun dokončno sprejet po postopku iz člena 314(9) PDEU in člena 106a Pogodbe Euratom.
2.  
Po razglasitvi, da je proračun dokončno sprejet, je vsaka država članica od 1. januarja naslednjega proračunskega leta ali od datuma razglasitve dokončnega sprejetja proračuna, če se to zgodi po 1. januarju, zavezana Uniji plačati dolgovane zneske, kakor je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 609/2014.

Člen 44

Predlogi sprememb proračuna

1.  

Komisija lahko predloži predloge sprememb proračuna, ki so potrebni predvsem zaradi prihodkov v naslednjih okoliščinah:

(a) 

da se v proračun knjiži stanje iz predhodnega proračunskega leta v skladu s postopkom iz člena 18;

(b) 

da se popravijo napovedi lastnih sredstev na podlagi popravljenih ekonomskih napovedi;

(c) 

da se upoštevajo popravljene napovedi lastnih sredstev in drugih prihodkov, pa tudi znova preuči razpoložljivost odobritev plačil in potrebe po njih.

V neodložljivih, izjemnih ali nepredvidenih okoliščinah, zlasti v zvezi z uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, lahko Komisija predloži predloge sprememb proračuna, ki so potrebni predvsem zaradi odhodkov.

2.  
Institucije Unije, razen Komisije, v istih okoliščinah, kot so navedene v odstavku 1, zahteve za spremembo proračuna pošljejo Komisiji.

Pred predstavitvijo predloga spremembe proračuna Komisija in druge zadevne institucije Unije preučijo možnosti za prerazporeditev ustreznih odobritev, pri čemer zlasti navedejo vse pričakovane neporabljene odobritve.

Za spremembe proračuna se uporablja člen 43. Spremembe proračuna se utemeljijo s sklicevanjem na proračun, katerega načrte spreminjajo.

3.  
Komisija razen v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah ali v primeru uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije, za katerega se lahko predlog spremembe proračuna predloži kadar koli v letu, svoje predloge spremembe proračuna predloži hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. septembra vsako proračunsko leto. Zahtevam za spremembo proračuna drugih institucij Unije lahko priloži mnenje.
4.  
Predlogom sprememb proračuna se priložijo utemeljitve in informacije o izvrševanju proračuna za predhodno in tekoče proračunsko leto, ki so na razpolago v času priprave spremembe proračuna.

Člen 45

Zgodnejša predložitev načrtov in predlogov proračunov

Komisija, Evropski parlament in Svet se lahko dogovorijo za skrajšanje nekaterih rokov za predložitev načrtov ter za sprejetje in pošiljanje predlogov proračunov. Vendar tak dogovor ne skrajša ali podaljša rokov, ki so določeni za preučitev takih besedil na podlagi člena 314 PDEU in člena 106a Pogodbe Euratom.



POGLAVJE 2

Sestava in priprava proračuna

Člen 46

Sestava proračuna

Proračun sestavljajo:

(a) 

splošni izkaz prihodkov in odhodkov;

(b) 

ločeni oddelki za vsako institucijo Unije, z izjemo Evropskega sveta in Sveta, ki imata isti oddelek proračuna, razčlenjeni v izkaze prihodkov in odhodkov.

Člen 47

Proračunska nomenklatura

1.  
Prihodke Komisije ter prihodke in odhodke drugih institucij Unije Evropski parlament in Svet razčlenita po vrstah ali po namenu, za katerega so določeni, v okviru naslovov, poglavij, členov in postavk.
2.  
Izkaz odhodkov za oddelek proračuna v zvezi s Komisijo se pripravi na podlagi nomenklature, ki jo sprejmeta Evropski parlament in Svet in je razčlenjena po namenu odhodkov.

Vsak naslov se nanaša na eno področje politike, vsako poglavje pa praviloma na en program ali eno dejavnost.

Vsak naslov lahko vključuje odobritve za poslovanje in upravne odobritve. Upravne odobritve v enem naslovu se združijo v eno samo poglavje.

Proračunska nomenklatura je skladna z načeli specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti. Zagotavlja jasnost in preglednost, ki sta potrebni za proračunski postopek, hkrati pa lajša prepoznavanje glavnih ciljev, kot izhajajo iz ustreznih pravnih podlag, kar omogoča izbiro političnih prednostnih nalog ter učinkovito in uspešno izvrševanje.

3.  
Komisija lahko zahteva, da se doda zaznamek pro memoria za zneske, za katere ni odobrenih odobritev. Takšna zahteva se odobri v skladu s postopkom iz člena 31.
4.  

Kadar so upravne odobritve razčlenjene glede na namen, so po posameznih naslovih razvrščene takole:

(a) 

odhodki za zaposlene, odobreni v kadrovskem načrtu, ki vključujejo znesek odobritev in število delovnih mest v kadrovskem načrtu, ki ustrezajo tem odhodkom;

(b) 

odhodki za zunanje uslužbence ter drugi odhodki iz točke (b) prvega pododstavka člena 30(1) in financirani iz razdelka „uprava“ večletnega finančnega okvira;

(c) 

odhodki za zgradbe in drugi s tem povezani odhodki, vključno s čiščenjem in vzdrževanjem, najemom, telekomunikacijami, vodo, plinom in elektriko;

(d) 

odhodki za zunanje uslužbence in tehnično pomoč, neposredno povezani z izvajanjem programov.

Kateri koli upravni odhodki Komisije, ki so skupni več naslovom, se navedejo v ločenem zbirnem poročilu, razvrščeni po vrstah odhodkov.

Člen 48

Negativni prihodki

1.  
Proračun ne vsebuje negativnih prihodkov, razen če ti izhajajo iz skupnega negativnega obrestovanja depozitov.
2.  
Lastna sredstva, ki se plačajo na podlagi Sklepa 2014/335/EU, Euratom, so neto zneski in se kot taka prikazujejo v povzetku izkaza prihodkov proračuna.

Člen 49

Rezervacije

1.  

Vsak oddelek proračuna lahko vsebuje naslov „rezervacije“. Proračunska sredstva se knjižijo v ta naslov v katerem koli od naslednjih primerov:

(a) 

pri določitvi proračuna ni temeljnega akta za zadevni ukrep;

(b) 

obstajajo resni razlogi za dvom glede zadostnosti odobritev ali možnosti izvrševanja odobritev, knjiženih na zadevne proračunske postavke, pod pogoji, ki so v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Odobritve iz navedenega naslova se lahko uporabljajo šele po prerazporeditvah v skladu s postopkom iz točke (c) prvega pododstavka člena 30(1) te uredbe, kadar se za sprejetje temeljnega akta uporablja postopek iz člena 294 PDEU, in v skladu s postopkom iz člena 31 te uredbe za vse druge primere.

2.  
V primeru hudih težav pri izvrševanju lahko Komisija med proračunskim letom predlaga, da se odobritve prerazporedijo v naslov „rezervacije“. Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitev o takih prerazporeditvah, kakor je določeno v členu 31.

Člen 50

Negativna rezerva

Oddelek proračuna v zvezi s Komisijo lahko vključuje „negativno rezervo“, ki je omejena na največ 200 000 000  EUR. Takšna rezerva, ki se knjiži v ločen naslov, zajema samo odobritve plačil.

Ta negativna rezerva se črpa pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo v skladu s postopkom iz členov 30 in 31.

Člen 51

Rezerva za nujno pomoč

1.  
Oddelek proračuna v zvezi s Komisijo vključuje rezervo za nujno pomoč tretjim državam.
2.  
Rezerva iz odstavka 1 se črpa pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo v skladu s postopkom iz členov 30 in 32.

Člen 52

Priprava proračuna

1.  

Proračun prikazuje:

(a) 

v splošnem izkazu prihodkov in odhodkov:

(i) 

načrtovane prihodke Unije za tekoče proračunsko leto (v nadaljnjem besedilu: leto n);

(ii) 

načrtovane prihodke za predhodno proračunsko leto in prihodke za leto n-2;

(iii) 

odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za leto n;

(iv) 

odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za predhodno proračunsko leto;

(v) 

prevzete odhodke in plačane odhodke v letu n-2, slednji pa se izrazijo tudi kot odstotek proračuna za leto n;

(vi) 

ustrezne pripombe za vsako podpodročje v skladu s členom 47(1), vključno z navedbami temeljnega akta, kadar obstaja, in vse ustrezne obrazložitve glede narave in namena odobritev;

(b) 

v vsakem oddelku prihodke in odhodke z enako strukturo, kot je določena v točki (a);

(c) 

v zvezi z uslužbenci:

(i) 

za vsak oddelek kadrovski načrt, ki prikazuje število delovnih mest za vsak plačni razred v vsaki kategoriji in v vsaki službi ter število odobrenih rednih in začasnih delovnih mest v okviru odobritev;

(ii) 

kadrovski načrt za uslužbence, ki so plačani iz odobritev za raziskave in tehnološki razvoj za neposredne ukrepe, in kadrovski načrt za uslužbence, ki so plačani iz istih odobritev za posredne ukrepe; kadrovski načrti se razčlenijo po kategorijah in plačnih razredih ter razlikujejo med rednimi in začasnimi delovnimi mesti, ki se odobrijo v okviru odobritev;

(iii) 

kadrovski načrt, ki prikazuje število delovnih mest po plačnih razredih in kategorijah za vsak organ Unije iz člena 70, ki prejema prispevek v breme proračuna. Kadrovski načrti poleg števila delovnih mest, ki so odobrena za proračunsko leto, prikazujejo tudi število, ki je bilo odobreno za predhodno leto. Uslužbenci Agencije za oskrbo Euratom so v kadrovskem načrtu Komisije prikazani ločeno;

(d) 

v zvezi s finančno pomočjo in proračunskimi jamstvi:

(i) 

v splošnem izkazu prihodkov proračunske postavke, ki se nanašajo na zadevne posle in so namenjene evidentiranju povračil prejemnikov, ki prvotno niso izpolnili obveznosti. Te postavke imajo zaznamek pro memoria in so opremljene z ustreznimi opombami;

(ii) 

v oddelku proračuna v zvezi s Komisijo:

— 
proračunske postavke, ki vsebujejo jamstva v zvezi z zadevnimi posli. Te postavke imajo zaznamek pro memoria, pod pogojem, da ne nastanejo dejanski stroški, ki se pokrijejo iz določenih sredstev;
— 
pojasnila, v katerih so navedeni temeljni akt in obseg predvidenih poslov, njihovo trajanje in proračunsko jamstvo, ki jih zagotavlja Unija za takšne posle;
(iii) 

v dokumentu, ki je priložen k oddelku proračuna v zvezi s Komisijo kot kazalnik, tudi ustreznih tveganj:

— 
kapitalske posle v teku in upravljanje dolgov,
— 
kapitalske posle in upravljanje dolgov za leto n;
(e) 

v zvezi s finančnimi instrumenti, ki se vzpostavijo brez temeljnega akta:

(i) 

proračunske vrstice, ki ustrezajo zadevnim dejavnostim;

(ii) 

splošen opis finančnih instrumentov, vključno z njihovim trajanjem in posledicami za proračun;

(iii) 

predvidene dejavnosti, vključno s ciljnimi obsegi na podlagi pričakovanega multiplikacijskega učinka in učinka vzvoda;

(f) 

v zvezi s sredstvi, ki jih izvršujejo osebe ali subjekti v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1):

(i) 

navedbo temeljnega akta zadevnega programa;

(ii) 

ustrezne proračunske postavke;

(iii) 

splošen opis ukrepa, vključno z njegovim trajanjem in posledicami za proračun;

(g) 

skupni znesek odhodkov za SZVP, knjižen v poglavje z naslovom „SZVP“ s posebnimi členi, ki zajemajo odhodke za SZVP in vsebujejo posebne proračunske postavke, v katerih so navedene vsaj posamezne večje misije.

2.  
Poleg dokumentov iz odstavka 1 lahko Evropski parlament in Svet proračunu priložita tudi druge ustrezne dokumente.

Člen 53

Pravila glede kadrovskih načrtov za uslužbence

1.  
Kadrovski načrti iz točke (c) člena 52(1) predstavljajo absolutno omejitev za vsako institucijo ali organ Unije. Nad to omejitvijo ni mogoče nobeno imenovanje.

Razen za plačne razrede AD 14, AD 15 in AD 16 lahko vsaka institucija ali organ Unije vendarle spremeni svoje kadrovske načrte za največ 10 % odobrenih delovnih mest, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a) 

obseg odobritev za uslužbence za celotno proračunsko leto se ne spremeni;

(b) 

omejitev skupnega števila delovnih mest, odobrenih s posameznim kadrovskim načrtom, ni prekoračena;

(c) 

institucija ali organ Unije sodeluje pri primerjalni analizi z drugimi institucijami in organi, kot je to začela Komisija z analizo kadrovskih potreb.

Tri tedne pred spremembami iz drugega pododstavka institucija Unije o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, institucija Unije ne izvede sprememb in se uporabi postopek iz člena 44.

2.  
Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se lahko učinki dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga odobri organ za imenovanje v skladu s kadrovskimi predpisi, izravnajo z drugimi imenovanji.



POGLAVJE 3

Proračunska disciplina

Člen 54

Skladnost z večletnim finančnim okvirom in Sklepom 2014/335/EU, Euratom

Proračun mora biti skladen z večletnim finančnim okvirom in Sklepom 2014/335/EU, Euratom.

Člen 55

Skladnost aktov Unije s proračunom

Kadar izvajanje akta Unije preseže razpoložljive odobritve v proračunu, se tak akt finančno ne izvrši, dokler proračun ni bil ustrezno spremenjen.



NASLOV IV

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA



POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 56

Izvrševanje proračuna v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja

1.  
Komisija izvršuje prihodke in odhodke proračuna v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobrenih odobritev.
2.  
Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobritev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Člen 57

Informacije o prenosih osebnih podatkov za namene revizije

Potencialni upravičenci, kandidati, ponudniki in udeleženci se v vseh razpisih v zvezi z nepovratnimi sredstvi, javnim naročanjem ali nagradami, ki se izvajajo v okviru neposrednega upravljanja, v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 obvestijo, da se lahko za namene zaščite finančnih interesov Unije njihovi osebni podatki prenašajo službam za notranjo revizijo, Računskemu sodišču ali Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in med odredbodajalci Komisije ter izvajalskim agencijam iz člena 69 te uredbe in organom Unije iz členov 70 in 71 te uredbe.

Člen 58

Temeljni akt in izjeme

1.  
Odobritve, vključene v proračun za kateri koli ukrep Unije, se uporabijo le, če je bil sprejet temeljni akt.
2.  

Z odstopanjem od odstavka 1 ter pod pogoji iz odstavkov 3, 4 in 5 se pod pogojem, da ukrepi, ki naj bi se financirali, spadajo v pristojnost Unije, brez temeljnega akta lahko izvršujejo naslednje odobritve:

(a) 

odobritve za eksperimentalne pilotne projekte, namenjene preskušanju izvedljivosti ukrepa in njegove uporabnosti;

(b) 

odobritve za pripravljalne ukrepe na področjih uporabe PDEU in Pogodbe Euratom, namenjene pripravi predlogov za sprejetje prihodnjih ukrepov;

(c) 

odobritve za pripravljalne ukrepe na področju naslova V PEU;

(d) 

odobritve za enkratne ukrepe ali za ukrepe za nedoločen čas, ki jih izvaja Komisija na podlagi nalog, ki izhajajo iz njenih pooblastil na institucionalni ravni v skladu s PDEU in Pogodbo Euratom, razen njene pravice do zakonodajne pobude za predložitev predlogov iz točke (b) tega odstavka, in posebnih pristojnosti, ki jih ima neposredno na podlagi členov 154, 156, 159 in 160 PDEU, členov 168(2), 171(2) in 173(2) PDEU, drugega odstavka člena 175 PDEU, člena 181(2) PDEU, člena 190 PDEU in členov 210(2) in 214(6) PDEU ter členov 70 in 77 do 85 Pogodbe Euratom;

(e) 

odobritve za delovanje vsake institucije Unije v okviru njene upravne samostojnosti.

3.  
V zvezi z odobritvami iz točke (a) odstavka 2 se ustrezne odobritve za prevzem obveznosti lahko knjižijo v proračun za največ dve zaporedni proračunski leti. Skupni znesek odobritev za pilotne projekte v posameznem proračunskem letu ne sme presegati 40 000 000  EUR.
4.  
V zvezi z odobritvami iz točke (b) odstavka 2 se pri pripravljalnih ukrepih uporabi skladen pristop, imajo pa lahko različne oblike. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko knjižijo v proračun za največ tri zaporedna proračunska leta. Postopek za sprejem zadevnega temeljnega akta se zaključi pred koncem tretjega proračunskega leta. V tem postopku se pri prevzemanju obveznosti za odobritve upoštevajo posebnosti pripravljalnega ukrepa, ki zadevajo predvidene dejavnosti, zastavljene cilje in prejemnike. Kot posledica tega znesek prevzetih obveznosti ne ustreza znesku, predvidenem za financiranje samega končnega ukrepa.

Skupni znesek odobritev za nove pripravljalne ukrepe iz točke (b) odstavka 2 v posameznem proračunskem letu ne presega 50 000 000  EUR, skupni znesek dejansko prevzetih obveznosti za odobritve za pripravljalne ukrepe pa ne presega 100 000 000  EUR.

5.  
V zvezi z odobritvami iz točke (c) odstavka 2 so pripravljalni ukrepi omejeni na krajše obdobje in namenjeni vzpostavitvi pogojev za ukrepe Unije, katerih namen je uresničitev ciljev SZVP in sprejetje potrebnih pravnih instrumentov.

Za namene operacij Unije za krizno upravljanje so pripravljalni ukrepi med drugim namenjeni oceni operativnih zahtev za zagotovitev hitre začetne razporeditve sredstev ali za vzpostavitev pogojev na kraju samem, da se lahko operacija začne izvajati. Pripravljalne ukrepe na predlog visokega predstavnika potrdi Svet.

Da bi zagotovil hitro izvajanje pripravljalnih ukrepov, visoki predstavnik čim prej obvesti Evropski parlament in Komisijo, da namerava Svet začeti izvajati pripravljalni ukrep, in zlasti o oceni sredstev, potrebnih za ta namen. Komisija sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev hitrega izplačila sredstev.

Financiranje ukrepov, katere je potrdil Svet za pripravo operacij Unije za krizno upravljanje v skladu z naslovom V PEU, krije dodatne stroške, ki so neposredno potrebni za posebne misije ali ekipe na terenu, pri katerih med drugim sodelujejo uslužbenci institucij Unije, vključno z zavarovanjem za visoko stopnjo tveganja, potnimi in nastanitvenimi stroški ter dnevnicami.

Člen 59

Izvrševanje proračuna s strani drugih institucij Unije razen Komisije

1.  
Komisija na druge institucije Unije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje oddelkov proračuna, ki se nanašajo nanje.
2.  
Institucije Unije lahko za lažje izvrševanje svojih odobritev med seboj sklenejo sporazume o ravni storitve, v katerih določijo pogoje, ki urejajo opravljanje storitev, dobavo blaga, izvedbo gradenj ali pogodbe o nepremičninah.

Ti sporazumi omogočijo prenos odobritev ali povračilo stroškov, ki izhajajo iz njihovega izvrševanja.

3.  
Sporazumi o ravni storitve iz odstavka 2 se lahko sklepajo tudi med službami institucij Unije, organi Unije, evropskimi uradi, organi ali osebami, pooblaščenimi za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU, ter Uradom generalnega sekretarja sveta guvernerjev Evropskih šol. Komisija in druge institucije Unije Evropskemu parlamentu in Svetu redno poročajo o sporazumih o ravni storitve, ki jih sklenejo z drugimi institucijami Unije.

Člen 60

Prenos pooblastil za izvrševanje proračuna

1.  
Komisija in druge institucije Unije lahko prenesejo pooblastila za izvrševanje proračuna na svoje službe v skladu s pogoji, določenimi s to uredbo in njihovimi notranjimi pravili, in z omejitvami, ki jih določajo instrumenti o prenosu pooblastil. Tisti, na katere se prenesejo pooblastila, delujejo v okviru pooblastil, ki so bila nanje izrecno prenesena.
2.  
Poleg odstavka 1 lahko Komisija pooblastila za izvrševanje proračuna v zvezi z odobritvami za poslovanje v svojem oddelku proračuna prenese na vodje delegacij Unije in v njihovi odsotnosti na namestnike vodij delegacij, da se zagotovi neprekinjeno poslovanje. Takšen prenos ne posega v odgovornost vodij delegacij Unije za izvrševanje proračuna. Kadar odsotnost vodij delegacij Unije presega štiri tedne, Komisija revidira svojo odločitev o prenosu pooblastil za izvrševanje proračuna. Kadar vodje delegacij Unije, in v njihovi odsotnosti njihovi namestniki, delujejo kot odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, uporabljajo pravila Komisije o izvrševanju proračuna ter izpolnjujejo enake naloge in obveznosti kot vsi drugi odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil ter nosijo tudi enako odgovornost.

Komisija lahko v skladu z lastnimi pravili prenos pooblastil iz prvega pododstavka prekliče.

Za namene prvega pododstavka visoki predstavnik sprejme potrebne ukrepe za spodbujanje sodelovanja med delegacijami Unije in službami Komisije.

3.  
ESZD lahko izjemoma prenese svoja pooblastila za izvrševanje proračuna v zvezi z upravnimi odobritvami v svojem oddelku proračuna na uslužbence Komisije v delegacijah Unije, če je to potrebno za zagotovitev neprekinjenega vodenja teh delegacij v odsotnosti pristojnega odredbodajalca ESZD iz države, v kateri ima sedež njegova ali njena delegacija. Kadar uslužbenci Komisije v delegacijah Unije v izjemnih primerih delujejo kot odredbodajalci ESZD na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, uporabljajo interna pravila ESZD o izvrševanju proračuna ter izpolnjujejo iste naloge in obveznosti kot vsi drugi odredbodajalci ESZD na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil ter nosijo tudi enako odgovornost.

ESZD lahko v skladu z lastnimi pravili prenos pooblastil iz prvega pododstavka prekliče.

Člen 61

Nasprotje interesov

1.  
Finančni udeleženci v smislu poglavja 4 tega naslova in druge osebe, vključno z nacionalnimi organi na vseh ravneh, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna v okviru neposrednega, posrednega in deljenega upravljanja, vključno s pripravljalnimi akti v zvezi s tem, ter reviziji ali kontroli, se vzdržijo vsakršnega dejanja, ki bi lahko povzročilo nasprotje njihovih interesov z interesi Unije. Sprejmejo tudi ustrezne ukrepe, da preprečijo pojav nasprotja interesov pri nalogah v njihovi odgovornosti in odpravijo situacije, ki bi se lahko objektivno dojemale kot nasprotje interesov.
2.  
Kadar obstaja tveganje za nasprotje interesov, ki zadeva uslužbenca nacionalnega organa, zadevna oseba zadevo predloži svojemu nadrejenemu. Kadar obstaja to tveganje v zvezi z zaposlenimi, za katere veljajo kadrovski predpisi, zadevna oseba zadevo predloži pristojnemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil. Zadevni nadrejeni ali odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil pisno potrdi, ali obstaja nasprotje interesov. Kadar se ugotovi obstoj nasprotja interesov, organ za imenovanja ali zadevni nacionalni organ zagotovi, da zadevni uradnik preneha z vsemi dejavnosti v zvezi z zadevo. Pristojni odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali ustrezni nacionalni organ zagotovi, da se kakršni koli nadaljnji ustrezni ukrepi sprejmejo v skladu z veljavnim pravom.
3.  
Za namene odstavka 1 nasprotje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1 zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega neposrednega ali posrednega osebnega interesa.



POGLAVJE 2

Načini izvrševanja

Člen 62

Načini izvrševanja proračuna

1.  

Komisija izvršuje proračun na katerega koli od naslednjih načinov:

(a) 

neposredno (v nadaljnjem besedilu: neposredno upravljanje), kot je določeno v členih 125 do 153, z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije pod nadzorom zadevnega vodje delegacije, v skladu s členom 60(2), ali prek izvajalskih agencij iz člena 69;

(b) 

v okviru deljenega upravljanja z državami članicami (v nadaljnjem besedilu: deljeno upravljanje), kot je določeno v členih 63 in 125 do 129;

(c) 

posredno (v nadaljnjem besedilu: posredno upravljanje), kot je določeno v členih 125 do 149 in 154 do 159, kadar to določa temeljni akt ali v primerih iz točk (a) do (d) člena 58(2), tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

(i) 

tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo;

(ii) 

mednarodnim organizacijam ali njihovim agencijam v smislu člena 156;

(iii) 

Evropski investicijski banki (EIB) ali Evropskemu investicijskemu skladu (EIS) ali obema, ki delujeta kot skupina (v nadaljnjem besedilu: skupina EIB);

(iv) 

organom Unije iz členov 70 in 71;

(v) 

subjektom javnega prava, vključno z organizacijami držav članic;

(vi) 

subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, vključno z organizacijami držav članic, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva;

(vii) 

subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva;

(viii) 

organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

V zvezi s točko (c)(vi) prvega pododstavka se lahko znesek zahtevanih finančnih jamstev določi v ustreznem temeljnem aktu in se lahko omeji na najvišji znesek prispevka Unije zadevnemu organu. V primeru večkratnih garantov se porazdelitev zneska skupnih obveznosti, ki jih krijejo jamstva, določi v sporazumu o prispevku, v katerem je lahko določeno, da je odgovornost posameznega garanta sorazmerna z deležem njegovega prispevka organu.

2.  
Za namene neposrednega upravljanja lahko Komisija uporabi instrumente iz naslovov VII, VIII, IX, X in XII.

Za namene deljenega upravljanja so instrumenti za izvrševanje proračuna tisti, ki so določeni v pravilih za posamezni sektor.

Za namene posrednega upravljanja Komisija uporabi naslov VI ter, v primeru finančnih instrumentov in proračunskih jamstev, naslova VI in X. Izvajalski subjekti uporabljajo instrumente za izvrševanje proračuna, določene v zadevnem sporazumu o prispevku.

3.  
Komisija je odgovorna za izvrševanje proračuna v skladu s členom 317 PDEU in teh nalog ne sme prenesti na tretje strani, kadar takšne naloge vključujejo veliko mero diskrecije, ki zajema politične odločitve.

Komisija na podlagi pogodb v skladu z naslovom VII te uredbe ne sme v zunanje izvajanje oddajati nalog, ki vključujejo izvajanje javne oblasti in pooblastila za diskrecijsko odločanje.

Člen 63

Deljeno upravljanje z državami članicami

1.  
Kadar Komisija izvršuje proračun v okviru deljenega upravljanja, se naloge, povezane z izvrševanjem proračuna, prenesejo na države članice. Komisija in države članice pri upravljanju sredstev Unije upoštevajo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljajo prepoznavnost delovanja Unije. V ta namen Komisija in države članice izpolnjujejo vsaka svoje obveznosti v zvezi s kontrolo in revizijo ter prevzamejo nastale obveznosti, določene v tej uredbi. Pravila za posamezni sektor vključujejo dopolnilne določbe.
2.  

Države članice pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna, sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, regulativnimi in upravnimi ukrepi, za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti:

(a) 

zagotovijo, da se ukrepi, ki se financirajo iz proračuna, izvajajo pravilno in učinkovito ter v skladu z veljavnimi pravili za posamezni sektor;

(b) 

imenujejo organe, odgovorne za upravljanje in kontrolo sredstev Unije v skladu z odstavkom 3, in nadzirajo takšne organe;

(c) 

preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije;

(d) 

v skladu s to uredbo in pravili za posamezni sektor sodelujejo s Komisijo, OLAF, Računskim sodiščem in za države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 ( 8 ), tudi z Evropskim javnim tožilstvom (EJT).

Da bi zaščitile finančne interese Unije, države članice ob upoštevanju načela sorazmernosti ter v skladu s tem členom in zadevnimi pravili za posamezni sektor izvajajo predhodne in naknadne kontrole, ki po potrebi vključujejo preglede reprezentativnih in/ali na tveganju temelječih vzorcev transakcij na kraju samem. Poleg tega izterjajo neupravičeno izplačane zneske in po potrebi v zvezi s tem začnejo pravni postopek.

Države članice prejemnikom naložijo učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni, če to določajo pravila za posamezni sektor ali posebne določbe nacionalnega prava.

Komisija v okviru ocene tveganja in v skladu s pravili za posamezni sektor spremlja upravljavske in kontrolne sisteme, vzpostavljene v državah članicah. Komisija pri revizijskem delu spoštuje načelo sorazmernosti in upošteva stopnjo ocenjenega tveganja v skladu s pravili za posamezni sektor.

3.  
V skladu z merili in postopki iz pravil za posamezni sektor države članice imenujejo organe na ustrezni ravni, ki so pristojni za upravljanje in kontrolo sredstev Unije. Taki organi lahko opravljajo tudi naloge, ki niso povezane z upravljanjem sredstev Unije, in lahko prenesejo nekatere od svojih nalog na druge organe.

Kadar odločajo o imenovanju organov, lahko države članice svojo odločitev utemeljijo s tem, ali so upravljavski in kontrolni sistemi v bistvu enaki kot tisti, ki so že veljali za prejšnje obdobje, in ali so slednji delovali uspešno.

Če rezultati revizije in kontrole pokažejo, da imenovani organi ne izpolnjujejo več meril, opredeljenih v pravilih za posamezni sektor, države članice z uvedbo potrebnih ukrepov zagotovijo, da so pomanjkljivosti pri izvajanju nalog teh organov odpravljene, med drugim s preklicem imenovanja v skladu s pravili za posamezni sektor.

Pravila za posamezni sektor določajo vlogo Komisije v postopku, določenem v tem odstavku.

4.  

Organi, imenovani v skladu z odstavkom 3:

(a) 

vzpostavijo in zagotovijo delovanje uspešnega in učinkovitega sistema notranje kontrole;

(b) 

uporabljajo računovodski sistem, ki pravočasno zagotavlja natančne, popolne in zanesljive informacije;

(c) 

posredujejo informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavki 5, 6 in 7;

(d) 

zagotavljajo naknadno objavo v skladu s členom 38(2) do (6).

Vsaka obdelava osebnih podatkov mora biti skladna z Uredbo (EU) 2016/679.

5.  

Organi, imenovani v skladu z odstavkom 3, Komisiji do 15. februarja naslednjega proračunskega leta predložijo:

(a) 

obračun odhodkov, ki so nastali v zadevnem referenčnem obdobju, kakor je opredeljeno v pravilih za posamezni sektor, pri izvajanju njihovih nalog in so bili predloženi Komisiji za povračilo;

(b) 

letni povzetek končnih revizijskih poročil in izvedenih kontrol, vključno z analizo narave in razsežnosti napak ter pomanjkljivosti, ugotovljenih v sistemih, in sprejetimi ali načrtovanimi korektivnimi ukrepi.

6.  

Obračun iz točke (a) odstavka 5 vključuje predhodno financiranje in zneske, v zvezi s katerimi potekajo postopki za izterjavo ali so bili ti postopki že končani. Priložena mu je izjava o upravljanju, ki potrjuje, da po mnenju oseb, ki jim je poverjeno upravljanje sredstev:

(a) 

so informacije ustrezno prikazane, popolne in natančne;

(b) 

so bili odhodki porabljeni za predvideni namen, opredeljen v pravilih za posamezni sektor;

(c) 

vzpostavljeni kontrolni sistemi zagotavljajo zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij;

7.  
Obračunu iz točke (a) odstavka 5 in povzetku iz točke (b) navedenega odstavka se priloži mnenje neodvisnega revizijskega organa, pripravljeno v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. V tem mnenju se ugotovi, ali obračun prikazuje verodostojno in pošteno sliko, ali so izdatki, za katere se od Komisije zahteva povračilo, zakoniti in pravilni ter ali vzpostavljeni kontrolni sistemi delujejo pravilno. V mnenju se navede tudi, ali se je pri revizijskem delu pojavil dvom o trditvah v izjavi o upravljanju iz odstavka 6.

Komisija lahko na podlagi sporočila zadevne države članice rok 15. februar iz odstavka 5 izjemoma podaljša do 1. marca.

Države članice lahko na ustrezni ravni objavijo informacije iz odstavkov 5 in 6 ter iz tega odstavka.

Poleg tega lahko države članice Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji posredujejo izjave, podpisane na ustrezni ravni, na podlagi informacij iz odstavkov 5 in 6 in iz tega odstavka.

8.  

Da bi zagotovila porabo sredstev Unije v skladu z veljavnimi pravili, Komisija:

(a) 

uporabi postopke za pregled in sprejetje zaključnih računov imenovanih organov, pri čemer zagotovi, da je ta zaključni račun popoln, natančen in verodostojen;

(b) 

iz financiranja s sredstvi Unije izključi plačila, ki niso bila izvedena v skladu z veljavnim pravom;

(c) 

prekine roke za plačila ali začasno ustavi plačila, kadar to določajo pravila za posamezni sektor.

Komisija delno ali v celoti prekliče prekinitev rokov za plačila oziroma začasno ustavitev plačil, potem ko država članica predloži svoje ugotovitve in takoj ko uvede vse potrebne ukrepe. Letno poročilo o dejavnostih iz člena 74(9) zajema vse obveznosti iz tega odstavka.

9.  
Pravila za posamezni sektor upoštevajo potrebe evropskih programov teritorialnega sodelovanja, zlasti glede vsebine izjave o upravljanju, postopka iz odstavka 3 in revizijske funkcije.
10.  
Komisija pripravi register organov, odgovornih za dejavnosti upravljanja, certificiranja in revizije na podlagi pravil za posamezni sektor.
11.  
Države članice lahko uporabljajo vire, ki so jim dodeljeni v okviru deljenega upravljanja, v kombinaciji z operacijami in instrumenti, ki se izvajajo na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017, v skladu s pogoji, določenimi v zadevnih pravilih za posamezni sektor.



POGLAVJE 3

Evropski uradi in organi Unije



Oddelek 1

Evropski Uradi

Člen 64

Obseg pristojnosti evropskih uradov

1.  
Komisija pred ustanovitvijo novega evropskega urada izvede študijo stroškov in koristi in oceni povezana tveganja, o rezultatih obvesti Evropski parlament in Svet, in predlaga, da se potrebne odobritve knjižijo v prilogo k oddelku proračuna v zvezi s Komisijo.
2.  

Evropski uradi v okviru svojih pristojnosti:

(a) 

izvajajo obvezne naloge, določene v aktih o njihovi ustanovitvi ali v drugih pravnih aktih Unije;

(b) 

lahko v skladu s členom 66 izvajajo neobvezne naloge, ki jih odobrijo njihovi upravni odbori po preučitvi vidikov stroškov in koristi ter povezanih tveganj za vključene strani.

3.  
Ta oddelek se uporablja za delovanje OLAF, z izjemo odstavka 4 tega člena, člena 66 ter člena 67(1), (2) in (3).
4.  
Notranji revizor Komisije izvaja vse odgovornosti iz poglavja 8 tega naslova.

Člen 65

Odobritve v zvezi z evropskimi uradi

1.  
Odobritve za izvajanje obveznih nalog za vsak evropski urad se knjižijo na posebno proračunsko postavko v oddelku proračuna za Komisijo in se natančneje določijo v prilogi k navedenemu oddelku.

Priloga iz prvega pododstavka ima obliko izkaza prihodkov in odhodkov, razdeljenega na enak način kot oddelki proračuna.

Odobritve, vpisane v navedeni prilogi:

(a) 

pokrivajo vse finančne potrebe posameznega evropskega urada pri izvajanju obveznih nalog, določenih v aktu o njegovi ustanovitvi ali v drugih pravnih aktih Unije;

(b) 

lahko pokrivajo finančne potrebe evropskega urada pri izvajanju nalog, ki jih zahtevajo institucije Unije, organi Unije, drugi evropski uradi in agencije, ustanovljeni s Pogodbama ali na njuni podlagi ter pooblaščeni v skladu z aktom o ustanovitvi urada.

2.  
Komisija v zvezi z odobritvami, ki so v Prilogi vpisane za vsak evropski urad posebej, v skladu s členom 73 prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja zadevnega evropskega urada.
3.  
Kadrovski načrt vsakega evropskega urada se priloži kadrovskemu načrtu Komisije.
4.  
Direktor vsakega evropskega urada sprejema odločitve o prerazporeditvah znotraj priloge iz odstavka 1. Komisija o takih prerazporeditvah obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 66

Neobvezne naloge

1.  

Za neobvezne naloge iz točke (b) člena 64(2) lahko evropski urad:

(a) 

prejme pooblastilo direktorju od institucij Unije, organov Unije in drugih evropskih uradov skupaj s prenosom pooblastila odredbodajalca v zvezi z odobritvami, knjiženimi v oddelek proračuna, v zvezi z institucijo Unije, organom Unije ali drugim evropskim uradom;

(b) 

sklene ad hoc sporazume o ravni storitve z institucijami Unije, organi Unije, drugimi evropskimi uradi ali tretjimi stranmi.

2.  
V primerih iz točke (a) odstavka 1 institucije Unije, organi Unije in drugi zadevni evropski uradi določijo omejitve in pogoje prenosa pooblastil. Tak prenos se dogovori v skladu z aktom o ustanovitvi evropskega urada, zlasti glede pogojev in načinov prenosa.
3.  
V primerih iz točke (b) odstavka 1 direktor evropskega urada v skladu z aktom o ustanovitvi slednjega sprejme specifične določbe, ki urejajo izvajanje nalog, povračilo nastalih stroškov in vodenje ustreznih računovodskih evidenc. Evropski urad rezultat takih računovodskih evidenc sporoči institucijam Unije, organom Unije ali drugim zadevnim evropskim uradom.

Člen 67

Računovodske evidence evropskih uradov

1.  
Vsak evropski urad pripravi računovodsko evidenco svojih odhodkov, ki omogoča, da se določi delež storitev, opravljenih za vsako od institucij Unije, organe Unije ali druge evropske urade. Direktor zadevnega evropskega urada po odobritvi upravnega odbora sprejme merila, na katerih temeljijo računovodske evidence.
2.  
Pojasnila k proračunski postavki, v kateri so knjižene skupne odobritve za vsak evropski urad, na katerega so bila prenesena pooblastila odredbodajalca v skladu s točko (a) člena 66(1), prikazujejo oceno stroškov storitev, ki jih ta urad opravi za vsako od institucij Unije, organe Unije in druge zadevne evropske urade. To temelji na računovodskih evidencah iz odstavka 1 tega člena.
3.  
Vsak evropski urad, na katerega so prenesena pooblastila odredbodajalca v skladu s točko (a) člena 66(1), uradno obvesti institucije Unije, organe Unije in druge zadevne evropske urade o rezultatih računovodskih evidenc iz odstavka 1 tega člena.
4.  
Računovodska evidenca vsakega evropskega urada je sestavni del zaključnega računa Unije v skladu s členom 241.
5.  
Računovodja Komisije lahko na predlog upravnega odbora zadevnega evropskega urada prenese na uslužbenca evropskega urada nekatere naloge računovodje v zvezi s pobiranjem prejemkov in plačili izdatkov, ki jih je neposredno izvedel zadevni evropski urad.
6.  
Za pokrivanje potreb evropskega urada po denarju lahko Komisija na predlog upravnega odbora v njegovem imenu odpre bančne račune ali poštne žiro račune. Končno stanje denarja za vsako leto se uskladi in prilagodi med zadevnim evropskim uradom in Komisijo ob koncu proračunskega leta.



Oddelek 2

Agencije in organi unije

Člen 68

Veljavnost za Agencijo za oskrbo Euratom

Ta uredba se uporablja za izvrševanje proračuna za Agencijo za oskrbo Euratom.

Člen 69

Izvajalske agencije

1.  
Komisija lahko na izvajalske agencije prenese pooblastila za izvajanje celotnega programa ali projekta Unije ali njunega dela, vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi ter izvrševanjem upravnih odhodkov, v njenem imenu in na njeno odgovornost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 ( 9 ). Izvajalske agencije se ustanovijo s sklepom Komisije in so pravne osebe v skladu s pravom Unije. Prejemajo letni prispevek.
2.  
Direktorji izvajalskih agencij pri izvrševanju odobritev za poslovanje v zvezi s programi Unije, ki jih v celoti ali delno upravljajo, delujejo kot odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil.
3.  
Usmerjevalni odbor izvajalske agencije se lahko s Komisijo dogovori, da bo računovodja Komisije deloval tudi kot računovodja zadevne izvajalske agencije. Usmerjevalni odbor lahko na računovodjo Komisije prenese tudi del nalog računovodje zadevne izvajalske agencije, pri čemer upošteva vidike stroškov in koristi. V obeh primerih se sprejmejo ukrepi, potrebni za preprečitev nasprotja interesov.

Člen 70

Organi, ustanovljeni na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom

1.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 269 te uredbe, da se ta uredba dopolni z okvirno finančno uredbo za organe, ki so ustanovljeni na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom ter so pravne osebe in prejemajo prispevke v breme proračuna.
2.  
Okvirna finančna uredba mora temeljiti na načelih in pravilih iz te uredbe ob upoštevanju posebnosti organov iz odstavka 1.
3.  
Finančna pravila organov iz odstavka 1 ne smejo odstopati od okvirne finančne uredbe, razen kadar to zahtevajo njihove posebne potrebe in ob predhodnem soglasju Komisije.
4.  
Razrešnico za izvrševanje proračunov organov iz odstavka 1 da Evropski parlament na priporočilo Sveta. Organi iz odstavka 1 v celoti sodelujejo z institucijami Unije, ki so vključene v postopek razrešnice, in po potrebi zagotovijo vse potrebne dodatne informacije, tudi prek udeležbe na sejah ustreznih organov.
5.  
Notranji revizor Komisije ima v zvezi z organi iz odstavka 1 enaka pooblastila, kakor jih ima v zvezi s Komisijo.
6.  
Neodvisni zunanji revizor preveri, da letni zaključni računi posameznih organov iz odstavka 1 tega člena ustrezno prikazujejo prihodke, odhodke in finančni položaj zadevnega organa pred konsolidacijo v končnem zaključnem računu Komisije. Če v zadevnem temeljnem aktu ni določeno drugače, Računsko sodišče pripravi posebno letno poročilo za vsak organ v skladu z zahtevami iz člena 287(1) PDEU. Pri pripravi tega poročila Računsko sodišče upošteva revizijsko delo, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, in ukrepe, sprejete na podlagi ugotovitev revizorja.
7.  
Za vse vidike neodvisne zunanje revizije iz odstavka 6, skupaj s predstavljenimi ugotovitvami, je v celoti odgovorno Računsko sodišče.

Člen 71

Subjekti javno-zasebnega partnerstva

Subjekti, ki so pravne osebe, ustanovljene s temeljnim aktom, in pooblaščene za izvajanje javno-zasebnega partnerstva, sprejmejo svoja finančna pravila.

Ta pravila zajemajo sklop načel, ki so potrebna za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 269, da se ta uredba dopolni z vzorčno finančno uredbo za subjekte javno-zasebnega partnerstva, v kateri se določijo načela, potrebna za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije, in sicer na podlagi člena 154.

Finančna pravila subjektov javno-zasebnega partnerstva ne odstopajo od vzorčne finančne uredbe, razen če tako zahtevajo njihove posebne potrebe in s predhodnim soglasjem Komisije.

Za subjekte javno-zasebnega partnerstva se uporablja člen 70(4) do (7).



POGLAVJE 4

Finančni udeleženci



Oddelek 1

Načelo ločitve nalog

Člen 72

Ločitev nalog

1.  
Naloge odredbodajalca in računovodje so ločene in med seboj nezdružljive.
2.  
Vsaka institucija Unije vsakemu finančnemu udeležencu zagotovi vire, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih nalog, in pripravi listino, ki podrobno opisuje njegove naloge, pravice in obveznosti.



Oddelek 2

Odredbodajalec

Člen 73

Odredbodajalec

1.  
Vsaka institucija Unije opravlja naloge odredbodajalca.
2.  
Za namene tega naslova „uslužbenci“ pomeni osebe, za katere veljajo kadrovski predpisi.
3.  
Vsaka institucija Unije v skladu s pogoji v svojem poslovniku naloge odredbodajalca prenese na uslužbence na ustrezni ravni. V svojih notranjih upravnih pravilih določi uslužbence, na katere prenese te naloge, obseg prenesenih pooblastil in ali lahko osebe, na katere se prenesejo pooblastila, pooblastila prenesejo naprej.
4.  
Pooblastila odredbodajalca se prenesejo ali prenesejo naprej samo na uslužbence.
5.  
Odgovorni odredbodajalec deluje v mejah, ki jih določa instrument o prenosu ali nadaljnjem prenosu pooblastil. Odgovornemu odredbodajalcu lahko pomaga en ali več uslužbencev pod njegovo odgovornostjo, ki so jim bile dodeljene določene operacije, potrebne za izvrševanje proračuna in pripravo finančnih in poslovodnih informacij.
6.  
Vsaka institucija Unije in vsak organ Unije iz člena 70 obvesti Evropski parlament, Svet, Računsko sodišče in računovodjo Komisije o v dveh tednih od imenovanja in razrešitve odredbodajalcev na podlagi prenosa pooblastil, notranjih revizorjev in računovodij ter o vseh notranjih pravilih, ki jih sprejme v zvezi s finančnimi zadevami.
7.  
Vsaka institucija Unije obvesti Računsko sodišče o odločitvah o prenosu pooblastil in imenovanju skrbnikov računov izločenih sredstev v skladu s členoma 79 in 88.

Člen 74

Pooblastila in naloge odredbodajalca

1.  
Odredbodajalec je v zadevni instituciji Unije odgovoren za izvrševanje prihodkov in odhodkov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, tudi z zagotavljanjem poročanja o smotrnosti, in za zagotavljanje, da se upoštevajo zahteve po zakonitosti in pravilnosti ter enaki obravnavi prejemnikov.
2.  
Za namene odstavka 1 tega člena odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil v skladu s členom 36 in minimalnimi standardi, ki jih sprejme vsaka institucija Unije, ter ob upoštevanju tveganj v zvezi s poslovodnim okoljem in naravo financiranih ukrepov vzpostavi organizacijsko strukturo in sisteme notranje kontrole, ki so ustrezni za opravljanje njegovih nalog. Vzpostavitev take strukture in sistemov mora temeljiti na celoviti analizi tveganj, pri kateri se upoštevajo vprašanja, povezana s stroškovno učinkovitostjo in uspešnostjo.
3.  
Za izvrševanje odhodkov odgovorni odredbodajalec prevzema proračunske in pravne obveznosti, potrjuje izdatke in odobrava plačila ter sprejme predhodne ukrepe za izvrševanje odobritev.
4.  
Za izvrševanje prihodkov odgovorni odredbodajalec pripravi ocene terjatev, ugotovi upravičene zneske, ki jih je treba izterjati, in izda naloge za izterjavo. Kadar je to ustrezno, odgovorni odredbodajalec odloči, da se ugotovljeni upravičeni zneski ne izterjajo.
5.  
Da bi preprečili napake in nepravilnosti pred odobritvijo operacij ter zmanjšali tveganje za neizpolnitev ciljev, se za vsako operacijo izvede vsaj predhodna kontrola njenih operativnih in finančnih vidikov, ki temelji na večletni strategiji kontrol ob upoštevanju tveganj.

Odgovorni odredbodajalec določi obseg predhodnih kontrol z vidika pogostosti in temeljitosti, pri tem pa upošteva rezultate že opravljenih kontrol ter vprašanja, povezana s tveganji in stroškovno učinkovitostjo, na podlagi lastne analize tveganj odgovornega odredbodajalca. V primeru dvomov odredbodajalec, odgovoren za potrditev zadevnih operacij, v okviru predhodne kontrole zahteva dodatne informacije ali opravi kontrolo na kraju samem, da dobi razumno zagotovilo.

Posameznih operacij ne preverjajo uslužbenci, ki so operacijo začeli. Uslužbenci, ki izvajajo preverjanje, niso podrejeni uslužbencem, ki so operacijo začeli.

6.  
Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko vzpostavi naknadne kontrole za odkrivanje in popravljanje napak in nepravilnosti pri operacijah, potem ko so bile odobrene. Takšne kontrole se lahko organizirajo na podlagi vzorca glede na tveganje in upoštevajo rezultate že opravljenih kontrol, pa tudi vprašanja stroškovne učinkovitosti in uspešnosti.

Naknadnih kontrol ne smejo opravljati uslužbenci, ki so odgovorni za predhodne kontrole. Uslužbenci, odgovorni za naknadne kontrole, niso podrejeni uslužbencem, odgovornim za predhodne kontrole.

Pravila in postopki, vključno s časovnimi okviri, za izvedbo revizij upravičencev so jasni, dosledni in pregledni ter se dajo na razpolago upravičencem ob podpisu sporazuma o nepovratnih sredstvih.

7.  
Odgovorni odredbodajalci in uslužbenci, odgovorni za izvrševanje proračuna, so ustrezno strokovno usposobljeni.

V vsaki instituciji Unije odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil zagotovi:

(a) 

da odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil in njihovi uslužbenci prejmejo redno posodobljene in ustrezne informacije ter usposabljanje o standardih za kontrole ter metodah in tehnikah, ki so na razpolago za ta namen;

(b) 

da se po potrebi sprejmejo ukrepi za zagotovitev uspešnega in učinkovitega delovanja kontrolnih sistemov v skladu z odstavkom 2.

8.  
Če uslužbenec, ki sodeluje pri finančnem poslovodenju in kontroli transakcij, meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo nadrejenega izvesti ali potrditi, nepravilna ali v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja ali strokovnimi pravili, ki jih mora ta uslužbenec upoštevati, ustrezno obvesti svojega nadrejenega. Če uslužbenec to naredi v pisni obliki, mu nadrejeni odgovori v pisni obliki. Če nadrejeni ne ukrepa ali potrdi prvotno odločitev oziroma navodila, uslužbenec pa meni, da takšna potrditev ni ustrezen odgovor na njegove pomisleke, uslužbenec pisno obvesti odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil. Če ta odredbodajalec ne odgovori v razumnem času glede na okoliščine zadeve, v vsakem primeru pa v enem mesecu, uslužbenec obvesti zadevno posebno komisijo iz člena 143.

V primeru kakršnega koli nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije, uslužbenec obvesti organe in telesa, ki so imenovani v kadrovskih predpisih in v sklepih institucij Unije o pogojih in načinu izvajanja notranjih preiskav v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škoduje interesom Unije. Pogodbe z zunanjimi revizorji, ki opravljajo revizije finančnega poslovodenja Unije, določajo, da mora zunanji revizor odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil obvestiti o sumu nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije.

9.  

Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil poroča svoji instituciji Unije o opravljanju svojih nalog v obliki letnega poročila o dejavnostih, ki vsebuje finančne in poslovodne informacije, vključno z rezultati kontrol, ter v katerem izjavi, če ni v pridržkih v zvezi z opredeljenimi področji prihodkov in odhodkov določeno drugače, da ima razumno zagotovilo, da:

(a) 

informacije v poročilu predstavljajo resnično in pošteno sliko dejanskega stanja;

(b) 

so bila sredstva, namenjena za dejavnosti, opisane v poročilu, porabljena za opredeljeni namen in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in

(c) 

vzpostavljeni kontrolni postopki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij.

Letno poročilo o dejavnostih vključuje informacije o izvedenih operacijah glede na zastavljena vprašanja v zvezi s cilji in smotrnostjo iz strateških načrtov, tveganja, povezana s temi operacijami, uporabo zagotovljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost sistemov notranje kontrole. V poročilo se vključijo splošna ocena stroškov in koristi kontrol ter informacije o tem, v kakšni meri odobreni odhodki iz poslovanja prispevajo k doseganju strateških ciljev Unije in ustvarjajo dodano vrednost EU. Komisija pripravi povzetek letnih poročil o dejavnostih za predhodno leto.

Letna poročila o dejavnostih za proračunsko leto, ki jih za institucije Unije, organe Unije, evropske urade in agencije pripravijo odredbodajalci in, kadar je to ustrezno, odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil, se najpozneje 1. julija naslednjega proračunskega leta objavijo na spletnem mestu posamezne institucije Unije, organa Unije, evropskega urada ali agencije na lahko dostopen način, pri čemer je treba upoštevati ustrezno utemeljena vprašanja glede zaupnosti in varnosti.

10.  
Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil za vsako proračunsko leto pripravi poročilo o pogodbah, sklenjenih po postopkih s pogajanji v skladu s točkami (a) do (f) točke 11.1 in točke 39 Priloge I. Če se delež pogodb, sklenjenih po postopkih s pogajanji, glede na število naročil, ki jih odda isti odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno poveča ali če je ta delež bistveno višji od povprečja institucije Unije, odgovorni odredbodajalec poroča instituciji Unije in pri tem opiše ukrepe, ki jih je sprejel za spremembo tega trenda. Vsaka institucija Unije pošlje poročilo o postopkih s pogajanji Evropskemu parlamentu in Svetu. V primeru Komisije se to poročilo priloži povzetku letnih poročil o dejavnostih iz odstavka 9 tega člena.

Člen 75

Dokazila, ki jih hranijo odredbodajalci

Odredbodajalec vzpostavi papirne ali elektronske sisteme za hranjenje izvirnikov dokazil, ki se nanašajo na izvrševanje proračuna. Takšna dokazila se hranijo najmanj pet let od datuma, ko Evropski parlament podeli razrešnico za proračunsko leto, na katero se dokazila nanašajo.

Brez poseganja v prvi odstavek se dokazila v zvezi s postopki v vsakem primeru hranijo do konca leta, ki sledi letu, v katerem se ti postopki končajo.

Osebni podatki, vsebovani v dokazilih, se, kadar je mogoče, izbrišejo, ko ti podatki niso potrebni za namene proračunske razrešnice, kontrole in revizije. Za shranjevanje podatkov o prometu se uporablja člen 37(2) Uredbe (ES) št. 45/2001.

Člen 76

Pooblastila in naloge vodij delegacij Unije

1.  
Kadar vodje delegacij Unije delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 60(2), so podrejeni Komisiji kot instituciji Unije, odgovorni za opredelitev, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje njihovih nalog in odgovornosti v vlogi odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ter tesno sodelujejo s Komisijo glede pravilnega izvrševanja sredstev, da se zagotovijo zlasti zakonitost in pravilnost finančnih transakcij, spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja pri upravljanju sredstev in učinkovita zaščita finančnih interesov Unije. Zanje veljajo notranja pravila Komisije in listina Komisije za izvajanje nalog finančnega poslovodenja, za katere so pristojni na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil. Pri opravljanju nalog jim lahko pomagajo uslužbenci Komisije v delegacijah Unije.

V ta namen vodje delegacij Unije sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev situacij, ki bi lahko ogrozile zmožnost Komisije izpolniti svoje odgovornosti v zvezi z izvrševanjem proračuna, za katerega so pristojni na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ter nasprotja prednostnih nalog, ki lahko vpliva na izvajanje nalog finančnega poslovodenja, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

Kadar nastane vrsta situacije ali nasprotja iz drugega pododstavka, vodje delegacij Unije o tem brez odlašanja obvestijo odgovorne generalne direktorje Komisije in ESZD. Ti generalni direktorji sprejmejo ustrezne ukrepe za ureditev situacije.

2.  
Če se vodje delegacij Unije znajdejo v situaciji iz člena 74(8), zadevo predložijo posebni komisiji iz člena 143. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Unije, o tem obvestijo organe in telesa, imenovane na podlagi zakonodaje, ki se uporablja.
3.  
Vodje delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 60(2), poročajo svojemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil, tako da lahko ta vključi njihova poročila v svoje letno poročilo o dejavnostih iz člena 74(9). Poročila vodij delegacij Unije vključujejo informacije o učinkovitosti in uspešnosti sistemov notranje kontrole, vzpostavljenih v njihovih delegacijah, pa tudi o upravljanju poslov, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ter izjavo o zanesljivosti iz tretjega pododstavka člena 92(5). Ta poročila se priložijo letnemu poročilu o dejavnostih, ki ga pripravi odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, in se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu ob upoštevanju njihove zaupnosti, kadar je to ustrezno.

Vodje delegacij Unije polno sodelujejo z institucijami Unije, ki so vključene v postopek razrešnice, in po potrebi zagotovijo vse potrebne dodatne informacije. V zvezi s tem se lahko od njih zahteva, da se udeležujejo sej ustreznih organov in pomagajo odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil.

Vodje delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 60(2), odgovorijo na vsako zahtevo odredbodajalca Komisije na podlagi prenosa pooblastil na zahtevo Komisije ali, v zvezi z razrešnico, na zahtevo Evropskega parlamenta.

Komisija zagotovi, da zaradi nadaljnjega prenosa pooblastil na vodje delegacij Unije ni oviran postopek razrešnice na podlagi člena 319 PDEU.

4.  
Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo tudi za namestnike vodij enot delegacij Unije, kadar delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v odsotnosti vodij delegacij Unije.



Oddelek 3

Računovodja

Člen 77

Pooblastila in naloge računovodje

1.  

Vsaka institucija Unije imenuje računovodjo, ki je v tej instituciji odgovoren za:

(a) 

pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prihodkov in izterjavo ugotovljenih terjatev;

(b) 

pripravo in predstavitev zaključnih računov v skladu z naslovom XIII;

(c) 

vodenje zaključnih računov v skladu s členoma 82 in 84;

(d) 

določitev računovodskih pravil, postopkov in kontnega okvira v skladu s členi 80 do 84;

(e) 

določitev in potrjevanje računovodskih sistemov in po potrebi potrjevanje sistemov, ki jih določi odredbodajalec za pripravo ali utemeljevanje računovodskih informacij;

(f) 

upravljanje zakladnice.

V zvezi z nalogami iz točke (e) prvega pododstavka je računovodja pooblaščen, da lahko kadar koli preveri skladnost z merili za potrjevanje.

2.  
Odgovornosti računovodje ESZD se nanašajo le na oddelek proračuna v zvezi z ESZD, kot ga izvršuje ESZD. Računovodja Komisije ostaja odgovoren za celoten oddelek proračuna v zvezi s Komisijo, vključno z računovodskimi operacijami, ki se nanašajo na odobritve, za katere so pristojni vodje delegacij Unije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

Računovodja Komisije deluje tudi kot računovodja ESZD v zvezi z izvrševanjem oddelka proračuna v zvezi z ESZD.

Člen 78

Imenovanje in razrešitev računovodje

1.  
Vsaka institucija Unije imenuje računovodjo izmed uradnikov, za katere veljajo kadrovski predpisi.

Institucija Unije računovodjo izbere na podlagi njegove konkretne usposobljenosti, ki jo dokazuje z diplomami ali enakovrednimi strokovnimi izkušnjami.

2.  
Dve ali več institucij ali organov Unije lahko za računovodjo imenuje isto osebo.

V takšnem primeru sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev nasprotja interesov.

3.  
V primeru razrešitve računovodje se nemudoma pripravi bruto bilanca.
4.  
Računovodja, ki je razrešen, ali, če to ni mogoče, uradnik iz njegove službe novemu računovodji predloži bruto bilanco, ki ji priloži poročilo o prevzemu nalog.

Novi računovodja v enem mesecu od datuma predložitve pisno potrdi, da sprejema bruto bilanco, lahko pa izrazi pridržke.

Poročilo o prevzemu nalog mora vsebovati rezultat bruto bilance in morebitne pridržke.

Člen 79

Pooblastila, ki jih lahko prenese računovodja

Računovodja lahko pri opravljanju svojih nalog nekatere naloge prenese na podrejene in skrbnike računov izločenih sredstev, imenovane v skladu s členom 89(1).

Akt o prenosu pooblastil določa te naloge.

Člen 80

Računovodska pravila

1.  
Računovodska pravila, ki jih morajo uporabljati institucije Unije, evropski uradi ter agencije in organi Unije iz oddelka 2 poglavja 3 tega naslova, morajo temeljiti na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor. Ta pravila sprejme računovodja Komisije po posvetovanju z računovodji drugih institucij Unije, evropskih uradov in organov Unije.
2.  
Računovodja lahko standarde iz odstavka 1 obide, če meni, da je to potrebno zaradi poštenega prikaza sredstev in obveznosti do virov, izdatkov in prejemkov ter denarnega toka. Kadar se računovodsko pravilo znatno razlikuje od teh standardov, se to dejstvo razkrije in utemelji v pojasnilih k računovodskim izkazom.
3.  
Računovodska pravila iz odstavka 1 določajo strukturo in vsebino računovodskih izkazov ter računovodska načela, na katerih ti temeljijo.
4.  
Poročila o izvrševanju proračuna iz člena 241 morajo upoštevati proračunska načela iz te uredbe. Zagotoviti morajo natančen zapis izvrševanja proračuna. Evidentirati morajo vse prihodke in odhodke iz tega naslova in jih prikazati pošteno.

Člen 81

Organizacija zaključnega računa

1.  
Računovodja vsake institucije ali organa Unije pripravi in posodablja dokumente, ki opisujejo organizacijo zaključnega računa in računovodske postopke njegove institucije ali organa Unije.
2.  
Prihodki in odhodki se evidentirajo v računalniškem sistemu glede na ekonomsko naravo posla kot tekoči prihodki ali odhodki ali kot kapital.

Člen 82

Vodenje zaključnega računa

1.  
Računovodja Komisije je odgovoren za določitev usklajenega kontnega okvira, ki ga morajo uporabljati institucije Unije, evropski uradi ter agencije in organi Unije iz oddelka 2 poglavja 3 tega naslova.
2.  
Računovodje od odredbodajalcev pridobijo vse potrebne informacije za pripravo zaključnega računa, ki je pošten prikaz finančnega stanja institucij Unije in izvrševanja proračuna. Odredbodajalci jamčijo za zanesljivost teh informacij.
3.  
Preden institucija Unije ali organ Unije iz člena 70 sprejme zaključni račun, ga računovodja potrdi, s čimer potrdi tudi, da ima razumno zagotovilo, da je zaključni račun pošten prikaz finančnega stanja institucije Unije ali organa Unije iz člena 70.

V ta namen računovodja preveri, da je bil zaključni račun pripravljen v skladu z računovodskimi pravili iz člena 80 in računovodskimi postopki iz točke (d) prvega pododstavka člena 77(1) ter da so v zaključnem računu knjiženi vsi prihodki in odhodki.

4.  
Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil računovodji v skladu s pravili, ki jih sprejme računovodja, pošlje vse finančne in poslovodne informacije, ki so potrebne za opravljanje nalog računovodje.

Odredbodajalec redno in vsaj pred pripravo zaključnega računa obvesti računovodjo o ustreznih finančnih podatkih o fiduciarnih računih, da se omogoči prikaz uporabe sredstev Unije v zaključnem računu Unije.

Odredbodajalci so še naprej v celoti odgovorni za pravilno uporabo sredstev, ki jih upravljajo, zakonitost in pravilnost odhodkov pod njihovo kontrolo ter celovitost in natančnost informacij, poslanih računovodji.

5.  
Odgovorni odredbodajalec uradno obvesti računovodjo o vseh dogodkih ali pomembnih spremembah sistema za finančno poslovodenje, sistema za vodenje evidence premoženja ali sistema za vrednotenje sredstev in obveznosti do virov sredstev, če zagotavlja podatke za računovodstvo institucije Unije ali se ti uporabijo za utemeljitev podatkov v tem računovodstvu, zato da računovodja lahko preveri skladnost z merili potrjevanja.

Računovodja lahko kadar koli ponovno preuči sistem za finančno poslovodenje, ki je že bil potrjen, in lahko zahteva, da odgovorni odredbodajalec oblikuje akcijski načrt, zato da se pravočasno odpravijo morebitne pomanjkljivosti.

Odredbodajalec je odgovoren za popolnost informacij, poslanih računovodji.

6.  
Računovodja je pooblaščen za preverjanje prejetih informacij in izvajanje kakršnih koli nadaljnjih preverjanj, ki so po njegovem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa.

Računovodja po potrebi izrazi pridržke ter natančno obrazloži naravo in obseg takšnih pridržkov.

7.  
Računovodski sistem institucije Unije omogoča tako organizacijo proračunskih in finančnih informacij, da se lahko zneski knjižijo, arhivirajo in evidentirajo.
8.  
Računovodski sistem se deli na splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Računovodske evidence se vodijo v eurih na osnovi koledarskega leta.
9.  
Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko opravlja tudi podrobno poslovodno računovodstvo.
10.  
Dokazila za računovodski sistem in za pripravo zaključnega računa iz člena 241 se hranijo najmanj pet let od datuma, ko Evropski parlament podeli razrešnico za proračunsko leto, na katero se dokazila nanašajo.

Dokazila v zvezi s postopki, ki se še niso končali, pa se hranijo do konca leta, ki sledi letu, v katerem se postopki končajo. Za shranjevanje podatkov o prometu se uporablja člen 37(2) Uredbe (ES) št. 45/2001.

Vsaka institucija Unije določi, katera služba hrani dokazila.

Člen 83

Vsebina proračunskega računovodstva in njegovo vodenje

1.  

Proračunsko računovodstvo za vsako podpodročje proračuna prikazuje:

(a) 

za odhodke:

(i) 

odobritve odobrene v proračunu, vključno z odobritvami, knjiženimi v spremembe proračuna, prenesene odobritve, odobritve iz namenskih prejemkov, prerazporeditve odobritev in skupne odobritve, ki so tako na voljo;

(ii) 

odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za zadevno proračunsko leto;

(b) 

za prihodke:

(i) 

ocene, knjižene v proračun, vključno z ocenami, knjiženimi v spremembe proračuna, prihodke od namenskih prejemkov in skupni znesek ocenjenih prihodkov;

(ii) 

ugotovljene upravičene zneske in zneske, izterjane za proračunsko leto;

(c) 

prevzete obveznosti, ki jih je še treba plačati, in prihodke, ki jih je treba izterjati, iz predhodnih proračunskih let.

Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil iz točke (a) prvega pododstavka se knjižijo in prikazujejo posebej.

2.  

Proračunsko računovodstvo ločeno prikazuje:

(a) 

uporabo prenesenih odobritev in odobritev za tekoče proračunsko leto;

(b) 

obračun neporavnanih prevzetih obveznosti.

Na prihodkovni strani se zneski iz predhodnih proračunskih let, ki jih je treba še izterjati, prikažejo ločeno.

Člen 84

Splošno računovodstvo

1.  
Splošno računovodstvo v kronološkem vrstnem redu in na podlagi dvostavnega knjigovodstva evidentira vse dogodke in operacije, ki vplivajo na gospodarski in finančni položaj ter na sredstva in obveznosti institucij Unije ter agencij in organov Unije iz oddelka 2 poglavja 3 tega naslova.
2.  
Bilance in gibanja v splošnem računovodstvu se knjižijo v računovodske knjige.
3.  
Vse knjižbe, vključno s popravki na kontih, morajo temeljiti na dokazilih, na katere se knjižbe sklicujejo.
4.  
Računovodski sistem mora biti takšen, da zagotavlja jasno revizijsko sledenje vseh knjižb.

Člen 85

Bančni računi

1.  
Za potrebe upravljanja zakladnice lahko računovodja v imenu institucije Unije odpre račune pri finančnih institucijah ali nacionalnih centralnih bankah ali pa zaprosi, da se takšni računi odprejo. Računovodja je odgovoren tudi za zaprtje teh računov ali za zagotovitev, da se zaprejo.
2.  
Pogoji, ki veljajo za odpiranje, vodenje in uporabo bančnih računov, odvisno od zahtev notranjega kontroliranja, določajo, da mora čeke, naloge za bančna nakazila ali izvedbo drugih bančnih poslov podpisati eden ali več ustrezno pooblaščenih uslužbencev. Ustrezno navodilo na papirju podpišeta vsaj dva ustrezno pooblaščena uslužbenca ali računovodja.
3.  
V okviru izvajanja programa ali ukrepa se lahko v imenu Komisije odprejo fiduciarni računi, tako da jih lahko upravlja subjekt v skladu s točkami (c)(ii), (iii), (v) ali (vi) prvega pododstavka člena 62(1).

Takšni računi se odprejo na odgovornost odredbodajalca, ki je pristojen za izvajanje programa ali ukrepa, s soglasjem računovodje Komisije.

Takšni računi se upravljajo na odgovornost odredbodajalca.

4.  
Računovodja Komisije določi pravila za odprtje, vodenje in zaprtje fiduciarnih računov ter njihovo uporabo.

Člen 86

Upravljanje zakladnice

1.  
Razen če je v tej uredbi določeno drugače, je za upravljanje denarja in denarnih ustreznikov pooblaščen le računovodja. Računovodja je odgovoren tudi za njihovo hrambo.
2.  
Računovodja zagotovi, da ima njegova institucija Unije na razpolago zadostna sredstva za pokrivanje potreb po denarju, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna v okviru veljavnega regulativnega okvira, in vzpostavi postopke, s katerimi se zagotovi, da nobeden od računov, odprtih v skladu s členoma 85(1) in 89(3), ne izkazuje negativnega stanja.
3.  
Plačila se izvršujejo z bančnim nakazilom, s čekom ali – z računa izločenih sredstev oziroma če to izrecno dovoli računovodja – s plačilno kartico, direktno obremenitvijo ali drugimi plačilnimi sredstvi v skladu s pravili, ki jih določi računovodja.

Odredbodajalec pred sklenitvijo obveznosti s tretjo stranjo potrdi identiteto prejemnika plačila, pridobi podatke o pravnem subjektu prejemnika plačil in njegove bančne podatke ter jih vnese v skupen dokument institucije Unije, za katero je odgovoren računovodja, da se zagotovijo preglednost, odgovornost in pravilno izvrševanje plačil.

Računovodja lahko izvrši plačila šele, ko institucija Unije, za katero je računovodja odgovoren, v skupen dokument vnese podatke o pravnem subjektu prejemnika plačila in njegove bančne podatke.

Odredbodajalci obvestijo računovodjo o vseh spremembah pravnega subjekta in bančnih podatkov, ki jim jih je sporočil prejemnik plačila, ter pred odobritvijo kakršnega koli plačila preverijo, da so ti podatki veljavni.

Člen 87

Evidenca sredstev

1.  
Institucije Unije ter agencije ali organi Unije iz oddelka 2 poglavja 3 tega naslova vodijo evidenco sredstev, ki prikazuje količino in vrednost vseh njihovih opredmetenih, neopredmetenih in finančnih sredstev v skladu z vzorcem, ki ga pripravi računovodja Komisije.

Prav tako preverijo, da vknjižbe v njihovi evidenci sredstev ustrezajo dejanskemu stanju.

Vsa osnovna sredstva, ki se lahko uporabljajo več kot eno leto in niso potrošno blago, katerih nabavna cena ali proizvodni stroški so višji od navedenih v računovodskih postopkih iz člena 77, se vpišejo v evidenco sredstev in evidentirajo na kontih osnovnih sredstev.

2.  
Prodaja opredmetenih sredstev Unije se ustrezno objavi.
3.  
Institucije Unije ter agencije ali organi Unije iz oddelka 2 poglavja 3 tega naslova sprejme določbe o varovanju sredstev, vključenih v njegovo evidenco sredstev, in določi, katera upravna služba je odgovorna za sistem vodenja evidence sredstev.



Oddelek 4

Skrbnik računa izločenih sredstev

Člen 88

Računi izločenih sredstev

1.  
Računi izločenih sredstev se lahko vzpostavijo za plačilo odhodkov, kadar je izvrševanje plačevanja s proračunskimi postopki zaradi omejenih zneskov materialno nemogoče ali neučinkovito. Računi izločenih sredstev se lahko vzpostavijo tudi za pobiranje prihodkov, ki niso lastna sredstva.

Delegacije Unije lahko račune izločenih sredstev uporabljajo tudi za izvrševanje plačil v omejenih zneskih s proračunskimi postopki, če je taka uporaba učinkovita in uspešna ter jo narekujejo lokalne zahteve.

Najvišji znesek, ki ga lahko za posamezno odhodkovno postavko izplača skrbnik računa izločenih sredstev, kadar je izvrševanje plačevanja s proračunskimi postopki materialno nemogoče ali neučinkovito, določi računovodja in v nobenem primeru ne presega 60 000  EUR.

Toda na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči se lahko računi izločenih sredstev uporabijo brez vsakršnih omejitev višine zneska, pri tem pa se upošteva višina odobritev, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet za ustrezno proračunsko postavko za tekoče proračunsko leto in v skladu z notranjimi pravili Komisije.

2.  
V delegacijah Unije se računi izločenih sredstev vzpostavijo za plačilo odhodkov oddelkov proračuna v zvezi s Komisijo in v zvezi z ESZD ter zagotavljajo popolno sledljivost odhodkov.

Člen 89

Vzpostavitev in vodenje računov izločenih sredstev

1.  
Račun izločenih sredstev se vzpostavi in skrbnik računa izločenih sredstev imenuje s sklepom računovodje institucije Unije na podlagi ustrezno utemeljenega predloga odgovornega odredbodajalca. Navedeni sklep določa naloge in obveznosti skrbnika računa izločenih sredstev in odredbodajalca.

Skrbniki računa izločenih sredstev se izberejo med uradniki ali, če je potrebno in samo v ustrezno utemeljenih primerih, med drugimi uslužbenci ali v skladu s pogoji iz notranjih pravil Komisije med uslužbenci Komisije na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči, pod pogojem, da njihova pogodba o zaposlitvi jamči enakovredno raven varstva v smislu odgovornosti, kakršna velja za uslužbence v skladu s členom 95. Skrbniki računa izločenih sredstev se izberejo na podlagi znanja, kompetenc in konkretnih kvalifikacij, ki jih dokazujejo z diplomami ali ustreznimi strokovnimi izkušnjami, ali po ustreznem programu usposabljanja.

2.  

V predlogih za sklepe o vzpostavitvi računa izločenih sredstev odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

(a) 

ima prednost uporaba proračunskih postopkov, kadar obstaja dostop do centralnega računalniškega računovodskega sistema;

(b) 

se računi izločenih sredstev uporabljajo samo v ustrezno utemeljenih primerih.

V sklepih o vzpostavitvi računa izločenih sredstev računovodja določi pogoje vodenja in uporabe računov izločenih sredstev.

Tudi za spremembo pogojev vodenja računa izločenih sredstev je potreben sklep računovodje na podlagi ustrezno utemeljenega predloga odgovornega odredbodajalca.

3.  
Bančne račune za izločena sredstva odpre in spremlja računovodja, ki tudi odobri podpise računov na podlagi prenosa pooblastila po ustrezno utemeljenem predlogu odgovornega odredbodajalca.
4.  
Sredstva na računu izločenih sredstev zagotavlja računovodja institucije Unije, zanje pa so odgovorni skrbniki računov izločenih sredstev.
5.  
Plačilom sledi sprejetje odločitev o formalni dokončni potrditvi ali izdaja nalogov za plačilo, ki jih podpiše odgovorni odredbodajalec.

Transakcije na računu izločenih sredstev odredbodajalec obračuna na koncu naslednjega meseca, da je mogoče uskladiti računovodsko in bančno stanje.

6.  
Računovodja izvaja preverjanja ali pa zagotovi, da jih izvaja uslužbenec v njegovi službi ali službi za odobravanje, ki je posebej pooblaščen za ta namen. Ta preverjanja se praviloma izvajajo na kraju samem in po potrebi brez predhodne napovedi, da se preveri obstoj sredstev, ki so bila dodeljena skrbnikom računa izločenih sredstev, in knjigovodstvo ter se preveri, da so transakcije na računu izločenih sredstev obračunane v za to določenem roku. Računovodja ugotovitve teh preverjanj sporoči odgovornemu odredbodajalcu.



POGLAVJE 5

Odgovornost finančnih udeležencev



Oddelek 1

Splošna pravila

Člen 90

Preklic prenosa pooblastil in začasni preklic nalog, prenesenih na finančne udeležence

1.  
Odgovornim odredbodajalcem lahko organ, ki jih je imenoval, kadar koli dokončno ali začasno prekliče prenos ali nadaljnji prenos pooblastil.
2.  
Računovodje ali skrbnike računov izločenih sredstev ali vse lahko kadar koli začasno ali dokončno odstavi organ, ki jih je imenoval.
3.  
Odstavka 1 in 2 ne posegata v noben disciplinski ukrep zoper finančne udeležence iz navedenih odstavkov.

Člen 91

Odgovornost finančnih udeležencev za nezakonito ravnanje, goljufijo ali korupcijo

1.  
To poglavje ne posega v kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko finančni udeleženci iz člena 90 v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja, in veljavnimi določbami glede zaščite finančnih interesov Unije ter glede boja proti korupciji, v kateri sodelujejo uradniki Unije ali uradniki držav članic.
2.  
Brez poseganja v člene 92, 94 in 95 te uredbe je vsak odgovorni odredbodajalec, računovodja ali skrbnik računa izločenih sredstev disciplinsko in odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi, osebje, ki ga zaposli Komisija na področju pomoči za krizno upravljanje in za ukrepe v okviru humanitarne pomoči iz člena 89(1) te uredbe pa v skladu z njihovimi pogodbami o zaposlitvi. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Unije, se zadeva predloži organom in telesom, imenovanim na podlagi zakonodaje, ki se uporablja, zlasti OLAF.



Oddelek 2

Pravila, ki se uporabljajo za odgovorne odredbodajalce

Člen 92

Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce

1.  
Odgovorni odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi.
2.  

Obveznost plačila odškodnine se uporablja zlasti, če odgovorni odredbodajalec bodisi namerno bodisi iz hude malomarnosti:

(a) 

pri določanju, katere upravičene zneske je treba izterjati, izdajanju nalogov za izterjavo, prevzemanju obveznosti za odhodke ali podpisovanju nalogov za plačilo ne ravna v skladu s to uredbo;

(b) 

ne pripravi dokumenta o ugotovitvi terjatve, ne izda naloga za izterjavo ali ga izda prepozno ali prepozno izda nalog za plačilo, zaradi česar lahko tretje strani vložijo civilno tožbo zoper institucijo Unije.

3.  
Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali nadaljnjega prenosa pooblastil, ki prejme zavezujoče navodilo, za katerega meni, da je nepravilno ali v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja, zlasti ker navodila ni mogoče izvesti z dodeljenimi viri, o tem dejstvu pisno obvesti organ, ki je nanj prenesel ali nadalje prenesel pooblastila. Če se navodilo pisno potrdi, potrditev pa je prejeta pravočasno ter je iz potrditve tudi dovolj jasno razvidno, da se izrecno nanaša na točke, ki jim je odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali nadaljnjega prenosa pooblastil oporekal, odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali nadaljnjega prenosa pooblastil za odločitev ne odgovarja. Navodilu sledi, razen če ni očitno nezakonito ali pomeni kršitev veljavnih varnostnih standardov.

Enak postopek se uporablja v primerih, kadar odredbodajalec meni, da je odločitev, ki jo mora sprejeti na podlagi svojih pristojnosti, nepravilna ali v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja, ali kadar odredbodajalec med izvajanjem zavezujočega navodila ugotovi, da bi zaradi okoliščin zadeve lahko nastala takšna situacija.

Vsa navodila, potrjena na način iz tega odstavka, odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil evidentira in jih tudi navede v letnem poročilu o dejavnostih.

4.  
V primeru nadaljnjega prenosa pooblastil v okviru svoje službe odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ostane odgovoren za učinkovitost in uspešnost vzpostavljenih notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemov ter za izbiro odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.
5.  
V primeru nadaljnjega prenosa pooblastil na vodje delegacij Unije in njihove namestnike je odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil odgovoren za določanje vzpostavljenih notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemov, pa tudi njihovo učinkovitost in uspešnost. Vodje delegacij Unije so odgovorni za ustrezno vzpostavitev in delovanje teh sistemov v skladu z navodili odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil ter za upravljanje sredstev in poslov, ki jih v okviru svoje odgovornosti izvajajo znotraj delegacije Unije. Preden prevzamejo svoje dolžnosti, opravijo posebne tečaje usposabljanja s področja nalog in pristojnosti odredbodajalcev ter izvrševanja proračuna.

Vodje delegacij Unije v skladu s členom 76(3) poročajo o svojih pristojnostih na podlagi prvega pododstavka tega odstavka.

Vodje delegacij Unije vsako leto odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil Komisije predložijo izjavo o zanesljivosti o notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemih, vzpostavljenih v njihovih delegacijah, pa tudi o upravljanju poslov, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, in o njihovih rezultatih, da lahko odredbodajalec pripravi izjavo o zanesljivosti iz člena 74(9).

Ta odstavek se uporablja tudi za namestnike vodij delegacij Unije, kadar delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v odsotnosti vodij delegacij Unije.

Člen 93

Obravnavanje finančnih nepravilnosti, ki jih stori uslužbenec

1.  

Brez poseganja v pristojnosti OLAF ter v upravno samostojnost institucij Unije, organov Unije, evropskih uradov ali organov ali oseb, pooblaščenih za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU, v zvezi z njihovimi uslužbenci in ob ustreznem upoštevanju zaščite prijaviteljev nepravilnosti se kakršna koli kršitev te uredbe ali določbe v zvezi s finančnim poslovodenjem ali preverjanjem operacij, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja uslužbenca, predloži posebni komisiji iz člena 143 za pridobitev njenega mnenja, s strani katerega koli izmed naslednjih:

(a) 

organa za imenovanje, ki je odgovoren za disciplinske zadeve;

(b) 

odgovornega odredbodajalca, vključno z vodji delegacij Unije in njihovimi namestniki v njihovi odsotnosti, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 60(2).

Kadar posebno komisijo o zadevi neposredno obvesti uslužbenec, posebna komisija spis posreduje organu za imenovanje zadevne institucije Unije, organa Unije, evropskega urada ali organu ali osebe in ustrezno obvesti uslužbenca. Organ za imenovanje lahko posebno komisijo zaprosi za mnenje o zadevi.

2.  
Prošnji za mnenje posebne komisije v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1 se priloži opis dejstev in dejanja ali opustitve dejanja, za katerega je posebna komisija pozvana, naj ga oceni, ter ustrezna dokazila, vključno s poročili o kakršni koli izvedeni preiskavi. Kadar je mogoče, se informacije objavijo v anonimizirani obliki.

Pred predložitvijo prošnje ali dodatnih informacij posebni komisiji organ za imenovanje ali odredbodajalec, kar je primerno, vpletenemu uslužbencu da možnost, da predloži svoje pripombe, potem ko ga je uradno obvestilo dokazilih iz prvega pododstavka, kolikor to uradno obvestilo ne ogrozi resno prizadevanj za nadaljnje preiskave.

3.  
V primerih iz odstavka 1 tega člena je posebna komisija iz člena 143 pristojna, da oceni, ali je na podlagi elementov, ki so ji bili predloženi v skladu z odstavkom 2 tega člena, ter morebitnih dodatnih prejetih informacij prišlo do finančne nepravilnosti. Na podlagi mnenja posebne komisije zadevna institucija Unije, organ Unije, evropski urad ali organ ali oseba odloči o ustreznih nadaljnjih ukrepih v skladu s kadrovskimi predpisi. Če posebna komisija ugotovi sistemske probleme, poda priporočilo odredbodajalcu in odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil, razen če je slednji zadevni uslužbenec, ter notranjemu revizorju.
4.  

Kadar posebna komisija pripravi mnenje iz odstavka 1 tega člena, jo sestavljajo člani iz člena 143(2) in naslednji trije dodatni člani, ki se imenujejo ob upoštevanju potrebe po izogibanju morebitnim nasprotjem interesov:

(a) 

predstavnik organa za imenovanje, ki je v zadevni instituciji Unije, organu Unije, evropskemu uradu ali organu ali osebi odgovoren za disciplinske zadeve;

(b) 

član, ki ga imenuje odbor uslužbencev zadevne institucije Unije, organa Unije, evropskega urada ali organa ali osebe;

(c) 

član pravne službe institucije Unije, v kateri je zaposlen zadevni uslužbenec.

Kadar posebna komisija pripravi mnenje iz odstavka 1, ga naslovi na organ za imenovanje zadevne institucije Unije, organa Unije, evropskega urada ali organa ali osebe.

5.  
Posebna komisija nima preiskovalnih pooblastil. Zadevna institucija Unije, organ Unije, evropski urad ali organ ali oseba sodelujejo s posebno komisijo, da bi zagotovili, da ima vse informacije, potrebne za pripravo svojega mnenja.
6.  
Kadar posebna komisija meni, da zadeva spada v pristojnost OLAF, spis v skladu z odstavkom 1 brez odlašanja vrne zadevnemu organu za imenovanje in takoj obvesti OLAF.
7.  
Države članice v celoti podpirajo Unijo pri uveljavljanju kakršne koli odgovornosti na podlagi člena 22 kadrovskih predpisov, ki jo imajo začasni uslužbenci, za katere se uporablja točka (e) člena 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.



Oddelek 3

Pravila, ki se uporabljajo za računovodje in skrbnike računov izločenih sredstev

Člen 94

Pravila, ki se uporabljajo za računovodje

Računovodja je disciplinsko in odškodninsko odgovoren, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v skladu s postopki, določenimi v njih. Računovodja je zlasti lahko odgovoren za katero koli od naslednjih oblik kršitev, ki jih stori:

(a) 

izgubi ali poškoduje sredstva, premoženje ali dokumente, ki jih hrani;

(b) 

nepravilno spremeni bančni račun ali poštni žiro račun;

(c) 

izterja ali plača zneske, ki niso v skladu z ustreznim nalogom za izterjavo ali nalogom za plačilo;

(d) 

ne pobere zapadlih prihodkov.

Člen 95

Pravila, ki se uporabljajo za skrbnike računov izločenih sredstev

Skrbnik računa izločenih sredstev je zlasti lahko odgovoren za katero koli od naslednjih oblik kršitev, ki jih stori:

(a) 

izgubi ali poškoduje sredstva, premoženje ali dokumente, ki jih hrani;

(b) 

ne predloži ustreznih dokazil za plačila, ki jih je izvršil;

(c) 

izvrši plačila drugim osebam, kot so upravičene do njih;

(d) 

ne pobere zapadlih prihodkov.



POGLAVJE 6

Prihodki



Oddelek 1

Dajanje lastnih sredstev na razpolago

Člen 96

Lastna sredstva

1.  
Načrt prihodkov iz lastnih sredstev iz Sklepa 2014/335/EU, Euratom se v proračun knjiži v eurih. Ustrezna lastna sredstva se dajo na razpolago v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014.
2.  
Odredbodajalec pripravi terminski načrt, ki prikazuje, kdaj bodo lastna sredstva, opredeljena v Sklepu 2014/335/EU, Euratom, dana na razpolago Komisiji.

Lastna sredstva se določijo in izterjajo v skladu s pravili, ki se sprejmejo na podlagi navedenega sklepa.

Za namene računovodstva odredbodajalec izda nalog za izterjavo v dobro ali v breme računa za lastna sredstva iz Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014.



Oddelek 2

Ocena terjatev

Člen 97

Ocena terjatev

1.  
Ko odgovorni odredbodajalec dobi zadostne in zanesljive informacije v zvezi z ukrepom ali stanjem, ki ima lahko za posledico znesek, ki se dolguje Uniji, pripravi oceno terjatev.
2.  
Odgovorni odredbodajalec prilagodi oceno terjatev, takoj ko dobi informacije o dogodku, ki spreminja ukrep ali stanje, zaradi katerega je bila ocena terjatev pripravljena.

Kadar odgovorni odredbodajalec za ukrep ali stanje, zaradi katerega je bila prej pripravljena ocena terjatev, izda nalog za izterjavo, to oceno terjatev ustrezno prilagodi.

Če je znesek v nalogu za izterjavo enak znesku prvotne ocene terjatev, se ocena terjatev zmanjša na nič.

3.  
Z odstopanjem od odstavka 1 se ocena terjatev ne pripravi, dokler države članice ne dajo Komisiji na razpolago zneskov lastnih sredstev, določenih v Sklepu 2014/335/EU, Euratom, ki jih države članice plačujejo v rednih časovnih presledkih. Odgovorni odredbodajalec izda nalog za izterjavo za te zneske.



Oddelek 3

Ugotovitev terjatev

Člen 98

Ugotovitev terjatev

1.  

Da se ugotovi terjatev, odgovorni odredbodajalec:

(a) 

preveri, da dolg obstaja;

(b) 

določi ali preveri nedvoumnost in znesek dolga ter

(c) 

preveri pogoje, pod katerimi dolg zapade v plačilo.

Ugotovitev terjatve pomeni priznanje pravice Unije do dolžnika in ugotovitev upravičenosti do zahteve, da dolžnik dolg plača.

2.  
Vsaka terjatev v fiksnem znesku in zapadla, ki se potrdi kot nedvoumna, se ugotovi z nalogom za izterjavo, s katerim odgovorni odredbodajalec naroči računovodji, naj izterja znesek. Nalogu sledi zaznamek o nastanku terjatve, ki se pošlje dolžniku, razen v primerih, ko se v skladu z drugim pododstavkom odstavka 4 nemudoma izvede postopek odpovedi izterjave. Nalog za izterjavo in zaznamek o nastanku terjatve sestavi odgovorni odredbodajalec.

Odredbodajalec pošlje zaznamek o nastanku terjatve takoj po ugotovitvi terjatve in najpozneje v petih letih od trenutka, ko bi lahko institucija Unije v običajnih razmerah uveljavila svojo terjatev. Takšno obdobje ne velja, če odgovorni odredbodajalec ugotovi, da je zamudo pri ukrepanju kljub prizadevanjem institucije Unije povzročilo ravnanje dolžnika.

3.  

Da se terjatev lahko ugotovi, odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

(a) 

je terjatev nedvoumna, kar pomeni, da ni z ničimer pogojen;

(b) 

je terjatev fiksna, natančno izražen v denarju;

(c) 

je terjatev zapadla in zanjo ni določen noben plačilni rok;

(d) 

so podatki o dolžniku točni;

(e) 

je znesek, ki ga je treba izterjati, knjižen na pravilno proračunsko postavko;

(f) 

so dokazila pravilna ter

(g) 

je upoštevano načelo dobrega finančnega poslovodenja, zlasti glede meril iz točke (a) ali (b) prvega pododstavka člena 101(2).

4.  

Z zaznamkom o nastanku terjatve se dolžnika obvesti, da:

(a) 

je Unija ugotovila terjatev;

(b) 

se zamudne obresti ne bodo zaračunale, če se dolg plača v roku, kot je določen v zaznamku o nastanku terjatve;

(c) 

se za dolg zaračunajo obresti po obrestni meri iz člena 99, če se plačilo dolga ne izvede do roka iz točke (b) tega pododstavka, brez poseganja v kakršne koli posebne predpise, ki se uporabljajo;

(d) 

bo institucija Unije izvršila izterjavo s pobotom ali z unovčenjem kakršnega koli jamstva, ki je bilo predloženo vnaprej, če se plačilo dolga ne izvede do roka iz točke (b);

(e) 

lahko računovodja v izjemnih okoliščinah izvrši izterjavo s pobotom pred rokom iz točke (b), kadar je treba zaščititi finančne interese Unije, ker lahko upravičeno domneva, da bi bil znesek, dolgovan Uniji, izgubljen, dolžnik pa se pred tem obvesti o razlogih in datumu izterjave s pobotom;

(f) 

bo institucija Unije izvršila izterjavo z izvršitvijo sklepa, izdanega bodisi v skladu s členom 100(2) bodisi v sodnem postopku, če po sprejetju vseh ukrepov iz točk (a) do (e) tega pododstavka znesek ni izterjan v celoti.

Kadar je po preverjanju podatkov o dolžniku ali na podlagi drugih relevantnih informacij v danem trenutku jasno, da dolg spada v primere iz točke (a) ali (b) prvega pododstavka člena 101(2), ali da zaznamek o nastanku terjatve ni bil poslan v skladu z odstavkom 2 tega člena, se odredbodajalec po ugotovitvi terjatve odloči, da bo v soglasju z računovodjo takoj odpovedal izterjavo v skladu s členom 101, ne da bi poslal zaznamek o nastanku terjatve.

Odredbodajalec v vseh drugih primerih zaznamek o nastanku terjatve natisne in ga pošlje dolžniku. Računovodja se obvesti o odpošiljanju zaznamka o nastanku terjatve prek finančnega informacijskega sistema.

5.  
Nepravilno izplačani zneski se izterjajo.

Člen 99

Zamudne obresti

1.  
Brez poseganja v kakršne koli posebne določbe, ki izhajajo iz uporabe posameznih predpisov, se za vsako terjatev, ki ni poplačana v roku iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4), zaračunajo obresti v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena.
2.  

Razen v primeru iz odstavka 4 tega člena je obrestna mera za terjatve, ki niso poplačane v roku iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4), obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan meseca, v katerem terjatev zapade v plačilo, povečana za:

(a) 

osem odstotnih točk, kadar je dogodek, ki je podlaga obveznosti, naročilo blaga ali naročilo storitev;

(b) 

tri odstotne točke in pol v vseh drugih primerih.

3.  
Obresti se zaračunavajo od koledarskega dne po roku iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4) do koledarskega dne, ko je dolg v celoti poplačan.

Nalog za izterjavo za znesek zamudnih obresti se izda, kadar se te obresti dejansko prejmejo.

4.  

V primeru glob ali drugih kazni je obrestna mera za terjatve, ki niso poplačane v roku iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4), obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan meseca, v katerem je bila sprejeta odločitev o naložitvi globe ali druge kazni, povečana za:

(a) 

eno odstotno točko in pol, kadar dolžnik predloži finančno jamstvo, ki ga računovodja sprejme namesto plačila;

(b) 

tri odstotne točke in pol v vseh drugih primerih.

Kadar Sodišče Evropske unije pri izvajanju svojih pristojnosti na podlagi člena 261 PDEU poviša znesek globe ali druge kazni, se obresti na znesek povišanja zaračunavajo od dne sodbe Sodišča.

5.  
V primerih, ko bi bila splošna obrestna mera negativna, se ta določi na nič odstotkov.



Oddelek 4

Odobritev izterjave

Člen 100

Odobritev izterjave

1.  
Odgovorni odredbodajalec z izdajo naloga za izterjavo da navodilo računovodji, da izterja terjatev, ki jo je ugotovil ta odgovorni odredbodajalec (v nadaljnjem besedilu: odobritev izterjave).
2.  
Institucija Unije lahko s sklepom, ki je izvršljiv v smislu člena 299 PDEU, formalno ugotovi terjatev do oseb, ki niso države članice.

Druge institucije Unije lahko v izjemnih okoliščinah, če je to potrebno zaradi učinkovite in pravočasne zaščite finančnih interesov Unije, od Komisije zahtevajo, da sprejme takšen izvršljiv sklep v njihovem imenu za zahtevke, povezane z uslužbenci ali zahtevke, povezane s člani ali nekdanjimi člani institucij Unije, pod pogojem, da so se te institucije s Komisijo dogovorile o praktičnih načinih za uporabo tega člena.

Šteje se, da takšne izjemne okoliščine obstajajo, ko ni upanja za izterjavo dolga s strani zadevne institucije Unije preko prostovoljnega plačila ali preko pobota iz člena 101(1) ter pogoji za odpoved izterjave dolga na podlagi člena 101(2) in (3) niso izpolnjeni. Izvršljivi sklep v vsakem primeru določa, da se zahtevani zneski knjižijo v oddelek proračuna v zvezi z zadevno institucijo Unije, ki deluje kot odredbodajalec. Prihodki se knjižijo kot splošni prihodki, razen če pomenijo namenske prejemke, kot je določeno v členu 21(3).

Institucija Unije, ki zahteva sprejetje izvršljivega sklepa, Komisijo seznani z vsemi dogodki, ki bi lahko vplivali na izterjavo, hkrati pa intervenira v podporo Komisiji v primeru pritožbe zoper izvršljivi sklep.



Oddelek 5

Izterjava

Člen 101

Pravila o izterjavi

1.  
Računovodja ukrepa na podlagi nalogov za izterjavo terjatev, ki jih je pravilno ugotovil odgovorni odredbodajalec. Odredbodajalec pri tem ravna s potrebno skrbnostjo za zagotovitev, da Unija prejme svoje prihodke in da so pravice Unije varovane.

Delno vračilo s strani dolžnika, za katerega obstaja več nalogov za izterjavo, se najprej knjiži na najstarejšo terjatev, razen če dolžnik določi drugače. Pri vseh delnih plačilih se najprej pokrijejo obresti.

Računovodja izterja zneske, dolgovane v proračun, s pobotom terjatve v skladu s členom 102.

2.  

Odgovorni odredbodajalec lahko odpove izterjavo celotne ali dela ugotovljene terjatve samo v naslednjih primerih:

(a) 

kadar bi bili stroški izterjave predvidoma višji od zneska, ki ga je treba izterjati, in odpoved ne bi škodila podobi Unije;

(b) 

kadar terjatve ni mogoče izterjati zaradi starosti terjatve, zamude pri pošiljanju zaznamka o nastanku terjatve na način, kot je opredeljen v členu 98(2), zaradi insolventnosti dolžnika ali katerega koli drugega postopka zaradi insolventnosti;

(c) 

kadar izterjava ni skladna z načelom sorazmernosti.

Kadar namerava odgovorni odredbodajalec odpovedati ali delno odpovedati izterjavo ugotovljene terjatve, zagotovi, da je odpoved pravilna ter v skladu z načeloma dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti. Odločitev o odpovedi terjatve se utemelji. Odredbodajalec lahko pooblastilo za odločitev o odpovedi prenese.

3.  

V primeru iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 2 odgovorni odredbodajalec ukrepa v skladu z vnaprej določenimi postopki v njegovi instituciji Unije in uporablja naslednji merili, ki sta obvezni in se uporabljata v vseh primerih:

(a) 

dejstva, ob upoštevanju resnosti nepravilnosti, zaradi katere je bila ugotovljena terjatev (goljufija, ponovitev kršitve, namen, skrbnost, dobra vera, očitna napaka);

(b) 

učinek, ki bi ga odpoved terjatvi imela na delovanje Unije in njene finančne interese (znesek terjatve, tveganje, da bi odpoved predstavljala precedens, zmanjševanje pomena pravnih norm).

4.  

Glede na okoliščine zadeve odgovorni odredbodajalec, kadar je to primerno, upošteva naslednji dodatni merili:

(a) 

morebitno izkrivljanje konkurence, ki bi ga povzročila odpoved izterjave;

(b) 

gospodarsko in socialno škodo, ki bi lahko nastala, če bi se dolg izterjal v celoti.

5.  
Vsaka institucija Unije vsako leto pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o odpovedih izterjavam, ki jih je odobrila v skladu z odstavki 2, 3 in 4 tega člena. Informacije o odpovedih izterjavam pod zneskom 60 000  EUR se zagotovijo v obliki skupnega zneska. V primeru Komisije se to poročilo priloži povzetku letnih poročil o dejavnostih iz člena 74(9).
6.  
Odgovorni odredbodajalec lahko v celoti ali delno razveljavi ugotovljeno terjatev. Delna razveljavitev ugotovljene terjatve ne pomeni, da se Unija odpoveduje preostalemu ugotovljenemu upravičenemu znesku.

V primeru napake odgovorni odredbodajalec v celoti ali delno razveljavi ugotovljeno terjatev ter navede ustrezne razloge.

Vsaka institucija Unije v svojih notranjih pravilih določi pogoje in postopek za prenos pooblastila za razveljavitev ugotovljene terjatve.

7.  
Države članice so primarno odgovorne za izvajanje kontrol in revizij ter izterjavo neupravičeno porabljenih zneskov, kot določajo pravila za posamezni sektor. Nepravilnosti, ki jih države članice odkrijejo in odpravijo same, Komisija izvzame pri finančnih popravkih glede teh nepravilnosti.
8.  
Komisija uporabi finančne popravke za države članice, da bi iz financiranja Unije izključila odhodke, ki niso v skladu z veljavnim pravom. Komisija finančne popravke utemelji na odkritih neupravičeno porabljenih zneskih in finančnih posledicah za proračun. Kadar takih zneskov ni mogoče natančno opredeliti, lahko Komisija uporabi ekstrapolirane ali pavšalne popravke v skladu s pravili za posamezni sektor.

Komisija pri določanju zneska finančnega popravka upošteva naravo in resnost kršitve veljavnega prava in finančnih posledic za proračun, tudi pomanjkljivosti upravljavskih in kontrolnih sistemov.

Merila za določanje finančnih popravkov in postopek, ki se uporabi, se lahko opredelijo v pravilih za posamezni sektor.

9.  
Metodologija za uporabo ekstrapoliranih ali pavšalnih popravkov se določi v skladu s pravili za posamezni sektor, da se Komisiji omogoči zaščita finančnih interesov Unije.

Člen 102

Izterjava s pobotom

1.  
Kadar ima dolžnik terjatev do Unije ali do izvedbene agencije, kadar ta izvršuje proračun, ki je nedvoumna v smislu točke (a) člena 98(3), v fiksnem znesku in zapadla, ter se nanaša na vsoto v višini naloga za plačilo, računovodja po izteku roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4) izterja ugotovljene terjatve s pobotom.

V izjemnih okoliščinah lahko računovodja izvrši izterjavo s pobotom pred iztekom roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4), kadar je treba zaščititi finančne interese Unije in kadar računovodja lahko upravičeno domneva, da bi bil znesek, dolgovan Uniji, izgubljen.

Prav tako lahko računovodja izterjavo s pobotom izvrši pred iztekom roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4), ko se s tem strinja dolžnik.

2.  
Pred vsako izterjavo v skladu z odstavkom 1 tega člena se računovodja posvetuje z odgovornim odredbodajalcem in obvesti zadevne dolžnike, tudi o pravnih sredstvih v skladu s členom 133.

Kadar je dolžnik nacionalni organ ali eden od njegovih upravnih organov, računovodja o svojem namenu izterjave s pobotom obvesti tudi zadevno državo članico, in sicer najmanj 10 delovnih dni vnaprej. Vendar lahko računovodja v dogovoru z zadevno državo članico ali zadevnim upravnim organom izvrši izterjavo s pobotom pred iztekom roka.

3.  
Pobot iz odstavka 1 ima enak učinek kot plačilo ter razreši Unijo zneska dolga in, kadar je to ustrezno, zapadlih obresti.

Člen 103

Postopek izterjave, če dolg ni plačan prostovoljno

1.  
Brez poseganja v člen 102, če do roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4) celoten znesek ni vrnjen, računovodja obvesti odgovornega odredbodajalca in brez odlašanja začne postopek za izterjavo s pomočjo pravnih sredstev, ki so mu na voljo, vključno, kadar je to ustrezno, z unovčenjem jamstva, ki je bilo predloženo vnaprej.
2.  
Brez poseganja v člen 102, kadar ni mogoče uporabiti načina izterjave iz odstavka 1 tega člena in dolžnik ne plača dolga na podlagi uradnega opomina, ki mu ga je poslal računovodja, računovodja izvrši izterjavo z izvršitvijo sklepa, izdanega bodisi v skladu s členom 100(2) bodisi v sodnem postopku.

Člen 104

Podaljšanje plačilnega roka

Računovodja lahko v sodelovanju z odgovornim odredbodajalcem plačilni rok podaljša samo na pisno prošnjo dolžnika, ki je ustrezno utemeljena, in če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a) 

dolžnik se zaveže, da bo plačal obresti po obrestni meri iz člena 99 za celotno obdobje podaljšanja, ki se začne po izteku roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4);

(b) 

za zavarovanje pravic Unije dolžnik predloži finančno jamstvo, ki pokriva neporavnani dolg tako za znesek glavnice kot obresti in ki ga računovodja institucije Unije sprejme.

Jamstvo iz točke (b) prvega odstavka se lahko nadomesti s solidarnim poroštvom, ki ga da tretja stran in ga računovodja institucije Unije sprejme.

V izjemnih okoliščinah lahko računovodja na prošnjo dolžnika odstopi od zahteve po predložitvi jamstva iz točke (b) prvega odstavka, kadar je dolžnik po oceni računovodje pripravljen in zmožen izvršiti plačilo v dodatnem časovnem obdobju, vendar ne more predložiti takšnega jamstva in ima finančne težave.

Člen 105

Zastaralni rok

1.  
Brez poseganja v določbe posebnih predpisov in uporabo Sklepa 2014/335/EU, Euratom velja za upravičene zneske Unije do tretjih strani in upravičene zneske tretjih strani do Unije zastaralni rok petih let.
2.  
Zastaralni rok za upravičene zneske Unije do tretjih strani začne teči po izteku roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4).

Zastaralni rok za upravičene zneske tretjih strani do Unije začne teči na dan, na katerega je treba izplačati upravičeni znesek tretje strani v skladu z ustrezno pravno obveznostjo.

3.  
Zastaralni rok za upravičene zneske Unije do tretjih strani se prekine s kakršnim koli aktom institucije Unije ali države članice na zahtevo institucije Unije, s katerim naj bi se izterjala terjatev in o katerem se tretjo stran uradno obvesti.

Zastaralni rok za upravičene zneske tretjih strani do Unije se prekine s kakršnim koli aktom, s katerim naj bi se izterjala terjatev in o katerem Unijo uradno obvestijo upniki ali osebe, ki delujejo v njihovem imenu.

4.  
Dan po prekinitvah iz odstavka 3 začne teči nov zastaralni rok petih let.
5.  
Vsak sodni postopek, povezan z upravičenim zneskom iz odstavka 2, vključno s postopki, predloženimi sodišču, ki pozneje izjavi, da ni pristojno, prekine zastaralni rok. Nov zastaralni rok petih let ne začne teči, dokler ni izdana pravnomočna sodba ali dokler ni prišlo do zunajsodne poravnave med istimi strankami o istem postopku.
6.  
Kadar računovodja dolžniku v skladu s členom 104 odobri podaljšanje plačilnega roka, se to šteje kot prekinitev zastaralnega roka. Nov zastaralni rok petih let začne teči na dan po izteku podaljšanega plačilnega roka.
7.  
Upravičeni zneski Unije se po izteku zastaralnega roka, kot je določen v odstavkih 2 do 6, ne izterjajo.

Člen 106

Obravnava upravičenih zneskov Unije v državah članicah

V primeru postopkov zaradi insolventnosti se upravičeni zneski Unije obravnavajo z enako prednostjo kot upravičeni zneski enake narave javnih organov v državah članicah, v katerih potekajo postopki izterjave.

Člen 107

Globe, druge kazni, sankcije in ustrezne obresti, ki jih naložijo institucije Unije

1.  
Zneski iz glob, drugih kazni in sankcij ter ustreznih obresti ali drugih prihodkov od njih se ne knjižijo v proračun, dokler so pred Sodiščem Evropske unije vložene pritožbe zoper sklepe, s katerimi so bili naloženi ali se takšne pritožbe lahko še vložijo.
2.  
Zneski iz odstavka 1 se knjižijo v proračun takoj, ko je mogoče, potem ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva. V ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah ali če so bila vsa pravna sredstva izčrpana po 1. septembru tekočega proračunskega leta, se zneski lahko knjižijo v proračun naslednjega proračunskega leta.

Zneski, ki jih je treba na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije vrniti subjektu, ki jih je vplačal, se ne knjižijo v proračun.

3.  
Odstavek 1 se ne uporablja za odločitve o potrditvi zaključnega računa ali finančne popravke.

Člen 108

Izterjava glob, drugih kazni ali sankcij, ki jih naložijo institucije Unije

1.  
Kadar se vloži tožba pri sodišču Evropske unije zoper sklep institucije Unije o naložitvi globe, druge kazni ali sankcije v skladu s PDEU ali Pogodbo Euratom in dokler niso bila izčrpana vsa pravna sredstva, dolžnik bodisi začasno plača zadevne zneske na bančni račun, ki ga določi računovodja Komisije, bodisi predloži finančno jamstvo, ki je sprejemljivo za računovodjo Komisije. Jamstvo je neodvisno od obveznosti plačila globe, druge kazni ali sankcije in je plačljivo na zahtevo. Pokriva zahtevek v višini glavnice in zapadlih obresti, kot je določeno v členu 99(4).
2.  
Komisija zavaruje začasno pobrane zneske tako, da jih naloži v finančna sredstva in na ta način zagotovi varnost in likvidnost denarnih sredstev, hkrati pa si prizadeva tudi za pozitiven donos.
3.  

Ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva in kadar je globo, drugo kazen ali sankcijo potrdilo Sodišče Evropske unije ali kadar se sklepa, s katerim se naloži takšna globa, kazen ali sankcija, ne more več izpodbijati pred Sodiščem Evropske unije, se izvede en izmed naslednjih ukrepov:

(a) 

začasno pobrani zneski in donos, ki je bil z njimi ustvarjen, se knjižijo v proračun v skladu s členom 107(2);

(b) 

kadar je bilo predloženo finančno jamstvo, se to unovči, ustrezni zneski pa se knjižijo v proračun.

Kadar je Sodišče Evropske unije znesek globe, druge kazni ali sankcije povečalo, se točki (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka uporabljata do zneskov iz prvotnega sklepa institucije Unije ali, če je to ustrezno, do zneska, določenega v prejšnji sodbi Sodišča Evropske unije v istem postopku. Računovodja Komisije pobere znesek povečanja in zapadle obresti, kot je določeno v členu 99(4), ki se knjižijo v proračun.

4.  

Ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva, globa, druga kazen ali sankcija pa umaknjena ali je bil znesek zmanjšan, se izvede en izmed naslednjih ukrepov:

(a) 

vsi začasno pobrani zneski, ali v primeru zmanjšanja njihov zadevni del, vključno s kakršnim koli donosom, ki je bil z njimi ustvarjen, se vrnejo zadevni tretji strani;

(b) 

kadar je bilo predloženo finančno jamstvo, se to ustrezno sprosti.

V primerih iz točke (a) prvega pododstavka se, kadar je skupni donos na začasno pobrani znesek negativen, nastala izguba odšteje od zneska, ki ga je treba povrniti.

Člen 109

Kompenzacijske obresti

Brez poseganja v člena 99(2) in 116(5) ter za primere, ki niso globe, druge kazni in sankcije iz členov 107 in 108, je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije ali kot posledica sporazumne poravnave, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca. Obrestna mera ne sme biti negativna. Obresti tečejo od dneva plačila zneska, ki ga je treba povrniti, do dneva zapadlosti povračila.

V primerih, ko bi bila splošna obrestna mera negativna, se ta določi na nič odstotkov.



POGLAVJE 7

Odhodki

Člen 110

Sklepi o financiranju

1.  
Institucije ali organi Unije, na katere je institucija Unije prenesla pooblastila, pred prevzemom proračunske obveznosti sprejmejo sklep o financiranju. Sklepi o financiranju so letni ali večletni.

Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja v primeru odobritev za delovanje vsake institucije Unije v okviru njene upravne samostojnosti, ki jih je mogoče izvršiti brez temeljnega akta v skladu s točko (e) člena 58(2), odhodkov za upravno podporo in prispevkov organov Unije iz členov 70 in 71.

2.  

Sklep o financiranju je hkrati letni ali večletni program dela in se sprejme, kot je ustrezno, kakor hitro je mogoče po sprejetju predloga proračuna ter načeloma ne pozneje kot 31. marca v letu izvrševanja. Kadar ustrezni temeljni akt določa posebne pogoje za sprejetje sklepa o financiranju ali programa dela ali oboje, se ti pogoji uporabijo za del sklepa o financiranju, ki predstavlja program dela, ob spoštovanju zahtev navedenega temeljnega akta. Del, ki predstavlja program dela, se objavi na spletnem mestu zadevne institucije Unije takoj po sprejetju in pred njegovo izvršitvijo. V sklepu o financiranju se navede skupni znesek, ki ga pokriva, in opišejo ukrepi, ki naj bi se z njim financirali. V sklepu se navedejo:

(a) 

temeljni akt in proračunska postavka;

(b) 

zastavljeni cilji in pričakovani rezultati;

(c) 

načini izvrševanja;

(d) 

vse dodatne informacije, ki jih za program dela zahteva temeljni akt.

3.  

Poleg elementov iz odstavka 2 se v sklepu o financiranju določi naslednje:

(a) 

za nepovratna sredstva: vrsta vložnikov, ki se želi doseči z razpisom za zbiranje predlogov ali postopkom neposredne dodelitve in globalna proračunska sredstva, namenjena za nepovratna sredstva;

(b) 

za javno naročanje: globalna proračunska sredstva, namenjena za javno naročanje;

(c) 

za prispevke v skrbniške sklade Unije iz člena 234: odobritve, namenjene za skrbniški sklad za zadevno leto, skupaj z zneski, načrtovanimi za čas njegovega trajanja, iz proračuna, pa tudi od drugih donatorjev;

(d) 

za nagrade: vrsta udeležencev, ki se želi doseči z natečajem, globalna proračunska sredstva, namenjena za natečaj, in specifična navedba nagrad v vrednosti 1 000 000  EUR ali več;

(e) 

za finančne instrumente: znesek, namenjen za finančne instrumente;

(f) 

v primeru posrednega upravljanja: oseba ali subjekt, ki izvršuje sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1) ali merila za izbor osebe ali subjekta;

(g) 

za prispevke v mehanizme mešanega financiranja ali platforme: znesek, namenjen mehanizmu mešanega financiranja ali platformi, in seznam subjektov, ki so udeleženi v mehanizmu mešanega financiranja ali platformi;

(h) 

za proračunska jamstva: znesek zagotovljenih letnih sredstev in, če je ustrezno, znesek proračunskega jamstva, ki se sprosti.

4.  
Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko doda katere koli dodatne informacije, ki se mu zdijo ustrezne, bodisi v zadevni sklep o financiranju, ki je program dela, bodisi v kateri koli drug dokument, objavljen na spletnem mestu institucije Unije.

Večletni sklep o financiranju je skladen s finančnim načrtom iz člena 41(2) in določa, da je izvajanje sklepa odvisno od razpoložljivosti proračunskih odobritev za posamezna proračunska leta po sprejetju proračuna ali kakor je določeno v sistemu začasnih dvanajstin.

5.  
Brez poseganja v kakršne koli posebne določbe temeljnega akta za vsako večjo spremembo v že sprejetem sklepu o financiranju velja isti postopek kot za prvotni sklep.

Člen 111

Odhodki

1.  
Vse odhodkovne postavke se prevzamejo kot obveznost, potrdijo, odobrijo in plačajo.

Ob koncu obdobij iz člena 114 se neporabljene proračunske obveznosti sprostijo.

Odgovorni odredbodajalec pri izvrševanju odhodkov zagotovi, da so odhodki skladni s Pogodbama, proračunom, to uredbo in drugimi akti, sprejetimi na podlagi Pogodb, in spoštujejo načelo dobrega finančnega poslovodenja.

2.  
Proračunske obveznosti prevzame in pravne obveznosti sklene isti odredbodajalec, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Zlasti na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči lahko pravne obveznosti sklenejo vodje delegacij unije ali njihovi namestniki v njihovi odsotnosti po navodilu odgovornega odredbodajalca Komisije, ki pa ostaja popolnoma odgovoren za osnovno transakcijo. Osebje, ki ga Komisija zaposluje na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči, lahko podpiše pravne obveznosti, povezane s plačili, izvršenimi iz računov izločenih sredstev, ki ne presegajo vrednosti 2 500  EUR.

Odgovorni odredbodajalec prevzame proračunsko obveznost, preden sklene pravno obveznost s tretjimi stranmi ali prerazporedi sredstva v skrbniški sklad Unije iz člena 234.

Drugi pododstavek tega odstavka se ne uporablja:

(a) 

za pravne obveznosti, sklenjene po razglasitvi kriznih razmer v okviru načrta neprekinjenega poslovanja, v skladu s postopki, ki jih Komisija ali katera koli druga institucija Unije sprejme v okviru svoje upravne avtonomije;

(b) 

v primeru humanitarne pomoči, civilne zaščite in pomoči za krizno upravljanje, če je za učinkovito posredovanje Unije potrebno, da Unija takoj sklene pravno obveznost s tretjimi stranmi, in predhoden prevzem posamezne proračunske obveznosti ni mogoč.

V primerih iz točke (b) tretjega pododstavka se proračunska obveznost prevzame brez odlašanja po sklenitvi pravne obveznosti s tretjimi stranmi.

3.  

Odgovorni odredbodajalec potrdi odhodke, s tem da sprejme, da se odhodkovna postavka knjiži v proračun, potem ko je preveril dokazila, ki potrjujejo upnikovo upravičenost pod pogoji, določenimi v pravni obveznosti, če pravna obveznost obstaja. Za ta namen odgovorni odredbodajalec:

(a) 

preveri, da je upnik upravičen do zneska;

(b) 

določi ali preveri resničnost in znesek terjatve ter jo opremi z zaznamkom „potrjujem pravilnost“;

(c) 

preveri pogoje, v skladu s katerimi plačilo zapade.

Ne glede na prvi pododstavek se potrditev odhodkov uporablja tudi za vmesna ali končna poročila, ki niso povezana z zahtevkom za plačilo, in v tem primeru je učinek na računovodski sistem omejen na splošno računovodstvo.

4.  
Odločitev o potrditvi se izrazi s pomočjo elektronsko zaščitenega podpisa v skladu s členom 146 odgovornega odredbodajalca ali strokovno usposobljenega uslužbenca, ki ga je odgovorni odredbodajalec za to ustrezno pooblastil s formalnim sklepom, izjemoma pa se v papirni obliki izrazi z žigom, ki vsebuje ta podpis.

Z zaznamkom „potrjujem pravilnost“ odgovorni odredbodajalec ali strokovno usposobljen uslužbenec, ki ga je odgovorni odredbodajalec za to ustrezno pooblastil, potrjuje:

(a) 

za predhodno financiranje: da so izpolnjeni pogoji iz pravne obveznosti za plačilo predhodnega financiranja;

(b) 

za vmesna plačila in plačila razlike v pogodbah: da so predvidene storitve pravilno opravljene, blago pravilno dobavljeno ali gradnje pravilno izvedene;

(c) 

za vmesna plačila in plačila razlike v zvezi z nepovratnimi sredstvi: da je ukrep ali program dela, ki ga izvaja upravičenec, v vseh vidikih skladen s sporazumom o nepovratnih sredstvih, vključno s tem, kadar je ustrezno, da so stroški, ki jih je prijavil upravičenec, upravičeni.

V primeru iz točke (c) drugega pododstavka, se šteje, da ocene stroškov ne izpolnjujejo pogojev za upravičenost iz člena 186(3). Isto načelo se uporablja tudi za vmesna in končna poročila, ki niso povezana z zahtevkom za plačilo.

5.  
Da se odobrijo odhodki, odgovorni odredbodajalec, potem ko je preveril, da so odobritve na voljo, izda nalog za plačilo in s tem da navodilo računovodji, da plača znesek odhodka, ki je bil pred tem potrjen.

Kadar se za opravljene storitve, vključno s storitvami najemanja, ali dostavljeno blago izvršujejo periodična plačila, lahko odredbodajalec ob upoštevanju svoje analize tveganja odredi uporabo sistema trajnika iz računa izločenih sredstev. Uporaba tega sistema se lahko odredi tudi, če to izrecno odobri računovodja v skladu s členom 86(3).

Člen 112

Vrste proračunskih obveznosti

1.  

Proračunske obveznosti spadajo v eno od naslednjih kategorij:

(a) 

posamezne: kadar sta prejemnik in znesek odhodka znana;

(b) 

celotne: kadar vsaj eden od elementov, potrebnih za ugotovitev posamezne obveznosti, še ni znan;

(c) 

začasne: kadar so namenjene pokrivanju odhodkov za EKJS iz člena 11(2) in rutinskih upravnih odhodkov, kadar bodisi znesek bodisi končni prejemniki plačil še niso dokončno znani.

Ne glede na točko (c) prvega pododstavka, se rutinski upravni odhodki, povezani z delegacijami Unije in predstavništvi Unije, lahko krijejo z začasnimi proračunskimi obveznostmi, tudi kadar so znesek in končni prejemniki znani.

2.  
Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razporedijo na več let v letne obroke, samo kadar tako določa temeljni akt ali kadar se nanašajo na upravne odhodke.
3.  
Celotna proračunska obveznost se prevzame na podlagi sklepa o financiranju.

Celotna proračunska obveznost se prevzame najpozneje pred sprejetjem sklepa o prejemnikih in zneskih ter, kadar je za izvrševanje zadevnih odobritev potrebno sprejetje programa dela, po tem, ko je bil tak program sprejet.

4.  
Celotne proračunske obveznosti se izvršujejo bodisi s sklenitvijo sporazuma o financiranju, ki sam predvideva poznejšo sklenitev ene ali več pravnih obveznosti, bodisi s sklenitvijo ene ali več pravnih obveznosti.

Sporazumi o financiranju na področju neposredne finančne pomoči tretjim državam, vključno s proračunsko podporo, ki pomenijo pravno obveznost, so lahko podlaga za plačilo brez sklenitve drugih pravnih obveznosti.

Kadar se celotna proračunska obveznost izvršuje s sklenitvijo sporazuma o financiranju, se drugi pododstavek odstavka 3 ne uporablja.

5.  
Vsako posamezno pravno obveznost, sklenjeno na podlagi celotne proračunske obveznosti, odgovorni odredbodajalec pred podpisom evidentira v osrednjem proračunskem računovodstvu in knjiži v celotno proračunsko obveznost.
6.  
Začasne proračunske obveznosti se izvršujejo s sklenitvijo ene ali več pravnih obveznosti, na podlagi katerih nastane upravičenost do poznejših plačil. Vendar se v primerih, ki se nanašajo na odhodke za upravljanje kadrov, odhodke za člane oziroma nekdanje člane institucij Unije ali odhodke za komuniciranje, ki jih imajo institucije za obveščanje javnosti o dogodkih Unije, ali v primerih iz točke 14.5 Priloge I, lahko izvršujejo neposredno s plačili brez sklenitve predhodne pravne obveznosti.

Člen 113

Obveznosti za odobritve EKJS

1.  
Za vsako proračunsko leto odobritve EKJS vključujejo nediferencirana sredstva za odhodke v zvezi z ukrepi iz člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Odhodki, povezani z ukrepi iz člena 4(2) in člena 6 navedene uredbe, z izjemo ukrepov, ki se financirajo iz neoperativne tehnične pomoči, in prispevkov izvedbenim agencijam, se pokrijejo iz diferenciranih sredstev.
2.  
Odločitve Komisije, s katerimi se določi znesek povračil odhodkov v zvezi z EKJS, ki jih imajo države članice, predstavljajo celotne začasne proračunske obveznosti, ki pa ne presegajo skupnih proračunskih odobritev, knjiženih za EKJS.
3.  
Celotne začasne proračunske obveznosti za EKJS za določeno proračunsko leto, za katere niso bile prevzete obveznosti na specifičnih proračunskih postavkah do 1. februarja naslednjega proračunskega leta, se sprostijo za zadevno proračunsko leto, za katero so bile odobrene.
4.  
Za odhodke organov in teles iz pravil v zvezi z EKJS se prevzamejo obveznosti po poglavjih, členih in postavkah v dveh mesecih po prejetju poročil držav članic. Takšne obveznosti se lahko prevzamejo po poteku tega obdobja dveh mesecev, pri čemer je treba uporabiti postopek za prerazporeditev odobritev glede zadevnih proračunskih postavk. Zneski se obračunajo kot plačila v istem dvomesečnem obdobju, razen če države članice še niso izvršile plačila ali kadar obstaja dvom glede upravičenosti.

Obveznosti iz prvega pododstavka tega odstavka se odštejejo od celotne začasne proračunske obveznosti iz odstavka 1.

5.  
Uporaba odstavkov 2 in 3 je odvisna od preučitve in sprejetja zaključnega računa.

Člen 114

Roki za obveznosti

1.  
Brez poseganja v člena 111(2) in 264(3) se pravne obveznosti, ki se nanašajo na posamezne ali začasne proračunske obveznosti, sklenejo do 31. decembra leta n, pri čemer je leto n tisto, v katerem je bila prevzeta proračunska obveznost.
2.  
Celotne proračunske obveznosti zajemajo skupne stroške ustreznih pravnih obveznosti, sklenjenih do 31. decembra leta n+1.

Kadar se na podlagi celotne proračunske obveznosti podeli nagrada iz naslova IX, se pravna obveznost iz člena 207(4) sklene do 31. decembra leta n+3.

Kar zadeva zunanje delovanje, kadar se na podlagi celotne proračunske obveznosti sklene sporazum o financiranju s tretjo državo, se tovrstni sporazumi sklenejo do 31. decembra leta n+1. V tem primeru celotna proračunska obveznost krije skupne stroške pravnih obveznosti, s katerimi se izvršuje sporazum o financiranju, sklenjen v obdobju treh let po datumu sklenitve sporazuma o financiranju.

Vendar pa v naslednjih primerih celotna proračunska obveznost krije skupne stroške pravnih obveznosti, sklenjenih do konca obdobja izvrševanja sporazuma o financiranju:

(a) 

ukrepi z več donatorji;

(b) 

operacije mešanega financiranja;

(c) 

pravne obveznosti v zvezi z revizijo in vrednotenjem;

(d) 

v naslednjih izjemnih okoliščinah:

(i) 

spremembe pravnih obveznosti, ki so že bile sklenjene;

(ii) 

pravne obveznosti, ki se sklenejo po predčasnem preklicu obstoječe pravne obveznosti;

(iii) 

spremembe subjekta, ki mu je bila zaupana izvedba projekta.

3.  

Tretji in četrti pododstavek odstavka 2 se ne uporabljata za naslednje večletne programe, ki se izvajajo z razdeljenimi obveznostmi:

(a) 

instrument za predpristopno pomoč, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 );

(b) 

evropski instrument sosedstva, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ).

V primerih iz prvega pododstavka, Komisija samodejno sprosti odobritve v skladu s pravili za posamezni sektor.

4.  
Za posamezne in začasne proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, razen v primeru odhodkov za zaposlene, se končni datum za izvršitev določi v skladu s pogoji v pravni obveznosti, na katero se nanašajo, pri čemer se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja.
5.  
Kateri koli deli proračunskih obveznosti, ki niso bili izvršeni s plačili v šestih mesecih po končnem datumu za izvršitev, se sprostijo.
6.  
Znesek proračunske obveznosti, za katero v obdobju dveh let od sklenitve pravne obveznosti ni bilo izvršeno nobeno plačilo v smislu člena 115, se sprosti, razen kadar se ta znesek nanaša na sporne zadeve, ki jih obravnavajo sodišča ali arbitražni organi, kadar je pravna obveznost v obliki sporazuma o financiranju s tretjo državo ali kadar obstajajo posebne določbe v pravilih za posamezni sektor.

Člen 115

Vrste plačil

1.  
Plačilo odhodkov izvrši računovodja v okviru razpoložljivih sredstev.
2.  

Plačilo se izvrši na podlagi predložitve potrdila, da je ustrezni ukrep v skladu z naročilom, sporazumom ali temeljnim aktom, in zajema enega ali več naslednjih dejanj:

(a) 

plačilo celotnega zapadlega zneska;

(b) 

plačilo zapadlega zneska na katerega koli od naslednjih načinov:

(i) 

predhodno financiranje, ki zagotavlja likvidnostna sredstva in ki se lahko razdeli na več plačil v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem; takšen predhodno financirani znesek se plača bodisi na podlagi naročila, sporazuma ali temeljnega akta bodisi na podlagi dokazil, ki omogočajo, da se preveri, ali se upoštevajo pogoji iz zadevnega naročila ali sporazuma;

(ii) 

v obliki enega ali več vmesnih plačil, ko je naročilo ali sporazum delno izveden, in s katerim se lahko v celoti ali deloma obračuna predhodno financiranje, brez poseganja v temeljni akt;

(iii) 

v obliki enega plačila razlike, ki se dolguje, ko je naročilo ali sporazum v celoti izveden;

(c) 

plačilo rezervacije v skupni sklad za rezervacije, ustanovljen na podlagi člena 212.

S plačilom razlike se obračunajo vsi predhodni odhodki. Za izterjavo neporabljenih zneskov se izda nalog za izterjavo.

3.  
V proračunskem računovodstvu se pri vsakem plačilu razlikuje med različnimi vrstami plačil iz odstavka 2.
4.  
Računovodska pravila iz člena 80 vključujejo pravila za obračun predhodnega financiranja v zaključnem računu in za potrditev upravičenosti stroškov.
5.  
Odgovorni odredbodajalec redno obračunava plačila predhodnega financiranja v skladu z ekonomsko naravo projekta in najpozneje ob koncu projekta. Obračun se izvede na podlagi informacij o nastalih stroških ali potrditve izpolnitve pogojev za plačilo v skladu s členom 125, kot jih je potrdil odredbodajalec v skladu s členom 111(3).

Za sporazume o nepovratnih sredstvih, naročila ali sporazume o prispevkih v vrednosti več kot 5 000 000  EUR odredbodajalec ob koncu vsakega leta pridobi vsaj informacije, potrebne za izračun razumne ocene stroškov. Te informacije se ne uporabijo pri obračunu predhodnega financiranja, lahko pa jih uporabita odredbodajalec in računovodja za zagotovitev skladnosti s členom 82(2).

Za namene drugega pododstavka se v sklenjene pravne obveznosti vključijo ustrezne določbe.

Člen 116

Roki za plačila

1.  

Plačila se izvedejo v:

(a) 

90 koledarskih dneh za sporazume o prispevkih, naročila in sporazume o nepovratnih sredstvih, ki zajemajo tehnične storitve ali ukrepe, katerih ocena je posebej kompleksna in katerih plačila so odvisna od odobritve poročila ali potrdila;

(b) 

60 koledarskih dneh za vse druge sporazume o prispevkih, naročila in sporazume o nepovratnih sredstvih, katerih plačila so odvisna od odobritve poročila ali potrdila;

(c) 

30 koledarskih dneh za vse druge sporazume o prispevkih, naročila in sporazume o nepovratnih sredstvih.

2.  
Rok za izvršitev plačil vključuje potrditev, odobritev in plačilo odhodkov.

Teči začne od dne prejema zahtevka za plačilo.

3.  
Služba, ki jo je pooblastil odgovorni odredbodajalec, zahtevek za plačilo čim prej evidentira in šteje se, da je bil zahtevek za plačilo prejet na datum evidentiranja.

Za datum plačila šteje datum, na katerega je bremenjen račun institucije Unije.

Zahtevek za plačilo vključuje naslednje bistvene elemente:

(a) 

identifikacijo upnika;

(b) 

znesek;

(c) 

valuto;

(d) 

datum.

Kadar manjka eden ali več bistvenih elementov, se zahtevek za plačilo zavrne.

Upnik se o zavrnitvi in razlogih zanjo čim prej pisno obvesti, najpozneje pa v 30 koledarskih dneh od datuma, ko je bil prejet zahtevek za plačilo.

4.  

Odgovorni odredbodajalec lahko začasno prekine rok za plačilo, kadar:

(a) 

znesek iz zahtevka za plačilo še ni zapadel ali

(b) 

niso bila predložena ustrezna dokazila.

Če odgovorni odredbodajalec prejme informacije, zaradi katerih nastane sum o upravičenosti odhodkov iz zahtevka za plačilo, lahko odgovorni odredbodajalec začasno prekine rok za plačilo, da bi preveril, tudi s pregledi na kraju samem, ali so odhodki upravičeni. Preostali rok za plačilo začne teči od dne prejema zahtevanih informacij ali popravljenih dokumentov ali izvedbe potrebnega nadaljnjega preverjanja, vključno s pregledi na kraju samem.

Zadevni upniki se pisno obvestijo o razlogu za začasno prekinitev.

5.  

Razen v primeru držav članic, EIB in EIS je upnik po izteku rokov iz odstavka 1 upravičen do obresti v skladu z naslednjimi pogoji:

(a) 

uporabljajo se obrestne mere iz člena 99(2);

(b) 

obresti se plačajo za obdobje, ki preteče od koledarskega dne po izteku roka za plačilo, kot je določen v odstavku 1, do dneva plačila.

Vendar, v primeru, da obresti, izračunane v skladu s prvim pododstavkom, znašajo 200 EUR ali manj, se upniku plačajo samo na zahtevo, predloženo v dveh mesecih po prejemu zapoznelega plačila.

6.  
Vsaka institucija Unije Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o upoštevanju in začasni prekinitvi rokov iz odstavkov 1 do 4 tega člena. Poročilo Komisije se priloži povzetku letnih poročil o dejavnostih iz člena 74(9).



POGLAVJE 8

Notranji revizor

Člen 117

Imenovanje notranjega revizorja

1.  
Vsaka institucija Unije vzpostavi funkcijo notranjega revizorja, ki se izvaja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Notranji revizor, ki ga imenuje zadevna institucija Unije, je tej instituciji odgovoren za preverjanje pravilnega delovanja sistemov in postopkov za izvrševanje proračuna. Notranji revizor ne sme biti odredbodajalec ali računovodja.
2.  
Za namene notranjega revidiranja ESZD ima notranji revizor Komisije preveritvena pooblastila za vodje delegacij Unije, ki v skladu s členom 60(2) delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, v zvezi s finančnim upravljanjem, za katero so pristojni na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

Notranji revizor Komisije deluje tudi kot notranji revizor ESZD v zvezi z izvrševanjem oddelka proračuna v zvezi z ESZD.

3.  
Vsaka institucija Unije imenuje svojega notranjega revizorja v skladu z ureditvijo, ki jo prilagodi svojim posebnostim in potrebam. Vsaka institucija Unije o imenovanju svojega notranjega revizorja obvesti Evropski parlament in Svet.
4.  
Vsaka institucija Unije v skladu s svojimi posebnostmi in potrebami določi obseg nalog svojega notranjega revizorja ter podrobno določi cilje in postopke za izvajanje notranjerevizijske funkcije, pri čemer ustrezno upošteva mednarodne standarde notranjega revidiranja.
5.  
Vsaka institucija Unije lahko na podlagi svojih posebnih pristojnosti za notranjega revizorja imenuje uradnika ali drugega uslužbenca, za katerega veljajo kadrovski predpisi in ga izbere med državljani držav članic.
6.  
Če dve ali več institucij Unije imenuje istega notranjega revizorja, se dogovorita oziroma dogovorijo o potrebni ureditvi, da notranji revizor odgovarja za svoja dejanja v skladu s členom 121.
7.  
Vsaka institucija Unije o razrešitvi svojega notranjega revizorja obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 118

Pooblastila in naloge notranjega revizorja

1.  
Notranji revizor svetuje svoji instituciji Unije glede obvladovanja tveganj z neodvisnimi mnenji o kakovosti upravljavskih in kontrolnih sistemov ter s priporočili za izboljšanje pogojev izvajanja operacij in spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja.

Notranji revizor je odgovoren zlasti za:

(a) 

ocenjevanje ustreznosti in uspešnosti notranjih sistemov za poslovodenje ter poslovanje služb pri izvajanju politik, programov in ukrepov glede na tveganja, povezana z njimi;

(b) 

ocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti sistemov notranje kontrole in revizije, ki se uporabljajo za posamezno operacijo izvrševanja proračuna.

2.  
Notranji revizor opravlja svoje naloge v zvezi z vsemi dejavnostmi in službami zadevne institucije Unije. Notranji revizor ima popoln in neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog, po potrebi dostop na kraju samem, tudi v državah članicah in tretjih državah.

Notranji revizor se seznani z letnim poročilom odredbodajalcev in vsemi drugimi ugotovljenimi informacijami.

3.  
Notranji revizor poroča zadevni instituciji Unije o svojih ugotovitvah in priporočilih. Zadevna institucija Unije zagotovi, da se sprejmejo ukrepi ob upoštevanju priporočil, izdanih pri revizijah.

Vsaka institucija Unije preuči, ali so priporočila, dana v poročilih njenega notranjega revizorja, ustrezna za izmenjavo dobrih praks z drugimi institucijami Unije.

4.  
Notranji revizor zadevni instituciji Unije predloži letno notranje revizijsko poročilo, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, glavna dana priporočila ter ukrepe, sprejete glede teh priporočil.

V tem letnem notranjem revizijskem poročilu navede kakršne koli sistemske težave, ki jih je odkrila posebna komisija, ustanovljena na podlagi člena 143, v primerih, ko poda mnenje iz člena 93.

5.  
Notranji revizor se pri pripravi poročila osredotoči zlasti na splošno spoštovanje načel dobrega finančnega poslovodenja in smotrnosti ter zagotovi, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za stalno izboljševanje in krepitev njune uporabe.
6.  
Komisija vsako leto v okviru postopka razrešnice in v skladu s členom 319 PDEU na zahtevo posreduje svoje letno notranje revizijsko poročilo ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti.
7.  
Vsaka institucija Unije da kontaktne podatke svojega notranjega revizorja na razpolago vsaki fizični ali pravni osebi, ki sodeluje pri odhodkih, da lahko na zaupen način stopi v stik z notranjim revizorjem.
8.  
Vsaka institucija Unije v skladu s členom 247 Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto pošlje poročilo s povzetkom, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, zbiren pregled danih priporočil ter ukrepe, sprejete glede teh priporočil.
9.  
Poročila in ugotovitve notranjega revizorja, pa tudi poročilo zadevne institucije Unije, postanejo dostopni javnosti šele po tem, ko notranji revizor potrdi ukrep, uveden za njihovo izvajanje.
10.  
Vsaka institucija Unije svojemu notranjemu revizorju zagotovi potrebna sredstva, da lahko ustrezno izvaja notranjo revizijsko funkcijo, in listino o delu, ki podrobno določa naloge, pravice in obveznosti njenega notranjega revizorja.

Člen 119

Program dela notranjega revizorja

1.  
Notranji revizor sprejme program dela in ga predloži zadevni instituciji Unije.
2.  
Vsaka institucija Unije lahko svojega notranjega revizorja zaprosi, da izvaja tudi revizije, ki niso vključene v program dela iz odstavka 1.

Člen 120

Neodvisnost notranjega revizorja

1.  
Notranji revizor je pri izvajanju revizij popolnoma neodvisen. Zadevna institucija Unije določi posebna pravila za notranjega revizorja, ki so taka, da zagotavljajo popolno neodvisnost notranjega revizorja pri opravljanju njegovih nalog in določajo odgovornost notranjega revizorja.
2.  
Notranjemu revizorju se ne sme dajati navodil niti se ga ne sme na kakršen koli način omejevati pri izvajanju funkcij, ki so mu na podlagi njegovega imenovanja dodeljene v skladu s to uredbo.
3.  
Če je notranji revizor uslužbenec, popolnoma neodvisno izvaja izključne revizijske funkcije in prevzame odgovornost, kakor je določeno v kadrovskih predpisih.

Člen 121

Odgovornost notranjega revizorja

Vsaka institucija Unije sama lahko v skladu s postopkom iz tega člena ukrepa tako, da njen notranji revizor kot uslužbenec odgovarja za svoja dejanja.

Vsaka institucija Unije sprejme obrazložen sklep za začetek preiskave. Ta sklep se pošlje zadevni osebi. Zadevna institucija Unije lahko na svojo neposredno odgovornost za izvajanje preiskave zadolži enega ali več uradnikov iz razreda, ki je enak ali višji od razreda zadevnega uslužbenca. Med preiskavo ima zadevna oseba pravico izraziti svoja stališča.

Poročilo o preiskavi se pošlje zadevni osebi, ki jo nato zadevna institucija Unije zasliši o predmetu tega poročila.

Na podlagi poročila in zaslišanja zadevna institucija Unije sprejme obrazložen sklep, s katerim konča postopek, ali pa obrazložen sklep v skladu s členoma 22 in 86 kadrovskih predpisov ter Priloge IX h kadrovskim predpisom. Sklepi, s katerimi se izrečejo disciplinski ukrepi ali denarne kazni, se uradno pošljejo zadevni osebi ter v vednost drugim institucijam Unije in Računskemu sodišču.

V zvezi s takšnimi sklepi lahko zadevna oseba v skladu z določbami kadrovskih predpisov začne postopek pred Sodiščem Evropske unije.

Člen 122

Vložitev tožbe pri Sodišču Evropske unije

Brez poseganja v pravna sredstva, ki so predvidena v kadrovskih predpisih, lahko notranji revizor neposredno vloži tožbo pri Sodišču Evropske unije glede vsakega dejanja, ki se nanaša na opravljanje njegovih nalog notranjega revizorja. Takšno tožbo vloži v treh mesecih od koledarskega dne, ko je zvedel za zadevno dejanje.

Takšne tožbe se raziščejo in obravnavajo v skladu s členom 91(5) kadrovskih predpisov.

Člen 123

Odbori za spremljanje poteka notranjih revizij

1.  
Vsaka institucija Unije vzpostavi odbor za spremljanje poteka notranjih revizij, katerega naloga je zagotavljanje neodvisnosti notranjega revizorja, spremljanje kakovosti notranjega revizijskega dela ter zagotavljanje, da njene službe ustrezno upoštevajo in spremljajo priporočila notranjih in zunanjih revizij.
2.  
O sestavi odbora za spremljanje poteka notranjih revizij odloči vsaka institucija Unije, pri čemer upošteva svojo organizacijsko samostojnost in pomen neodvisnega strokovnega svetovanja.



NASLOV V

SKUPNA PRAVILA



POGLAVJE 1

Pravila, ki se uporabljajo za neposredno, posredno in deljeno upravljanje

Člen 124

Področje uporabe

Z izjemo člena 138 se sklicevanja v tem naslovu na pravne obveznosti štejejo kot sklicevanja na pravne obveznosti, okvirne pogodbe in sporazume o okvirnem finančnem partnerstvu.

Člen 125

Oblike prispevkov Unije

1.  

Prispevki Unije v okviru neposrednega, deljenega in posrednega upravljanja pomagajo dosegati cilj politike Unije in zastavljene rezultate ter so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

(a) 

financiranja, ki ni povezano s stroški zadevnih operacij in temelji na:

(i) 

izpolnjevanju pogojev iz pravil za posamezni sektor ali iz sklepov Komisije ali

(ii) 

doseganju rezultatov, ki se merijo glede na predhodno določene mejnike ali s pomočjo kazalnikov smotrnosti;

(b) 

povračil dejansko nastalih upravičenih stroškov;

(c) 

stroškov na enoto, ki vključujejo vse ali nekatere posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno opredeljeni z navedbo zneska na enoto;

(d) 

pavšalnih zneskov, ki na splošno vključujejo vse ali nekatere posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno opredeljeni;

(e) 

financiranja po pavšalni stopnji, ki vključuje posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno določeni z uporabo odstotnega deleža;

(f) 

so lahko kombinacija oblik iz točk (a) do (e).

Prispevki Unije iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka se pri neposrednem in posrednem upravljanju določijo v skladu s členom 181, pravili za posamezni sektor ali sklepom Komisije, pri deljenem upravljanju pa v skladu s pravili za posamezni sektor. Prispevki Unije iz točk (c), (d) in (e) prvega pododstavka tega odstavka se pri neposrednem in posrednem upravljanju določijo v skladu s členom 181 ali pravili za posamezni sektor, pri deljenem upravljanju pa v skladu s pravili za posamezni sektor.

2.  
Pri določanju ustrezne oblike prispevka se v največji možni meri upoštevajo interesi in računovodske metode morebitnih prejemnikov.
3.  
Odgovorni odredbodajalec v letnem poročilu o dejavnostih iz člena 74(9) poroča o financiranju, ki ni povezano s stroški v skladu s točkama (a) in (f) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena.

Člen 126

Navzkrižno opiranje na ocene

Komisija se lahko v celoti ali delno opira na ocene, ki jih je pripravila sama ali so jih pripravili drugi subjekti, vključno z donatorji, kolikor so bile takšne ocene pripravljene ob upoštevanju pogojev, ki ustrezajo pogojem, ki so v tej uredbi določeni za zadevni način izvrševanja. Komisija v ta namen spodbuja priznavanje mednarodno sprejetih standardov ali mednarodnih najboljših praks.

Člen 127

Navzkrižno opiranje na revizije

Brez poseganja v obstoječe možnosti za opravljanje revizij je revizija, ki temelji na mednarodno sprejetih revizijskih standardih, ki zagotavljajo razumno zagotovilo, in jo v zvezi z računovodskimi izkazi in poročili, v katerih je opredeljena uporaba prispevka Unije, izvede neodvisen revizor, osnova za splošno zagotovilo, ki je po potrebi podrobneje določeno v pravilih za posamezni sektor, pod pogojem, da sta neodvisnost in kompetentnost revizorja zadostno dokazani. V ta namen se poročilo neodvisnega revizorja in relevantna revizijska dokumentacija da na zahtevo na voljo Evropskemu parlamentu, Komisiji, Računskemu sodišču in revizijskim organom držav članic.

Člen 128

Uporaba že razpoložljivih informacij

Da oseb in subjektov, ki prejemajo sredstva Unije, ne bi več kot enkrat prosili za iste informacije, se informacije, s katerimi institucije Unije, organi upravljanja ali drugi organi in subjekti, ki izvršujejo proračun, že razpolagajo, uporabijo v največji možni meri.

Člen 129

Sodelovanje pri zaščiti finančnih interesov Unije

1.  
Vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodeluje pri zaščiti finančnih interesov Unije ter kot pogoj za prejem sredstev podeli tiste pravice in dostop, ki jih odgovorni odredbodajalec, EJT za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, OLAF, Računsko sodišče in po potrebi ustrezni nacionalni organi potrebujejo za celovito izvrševanje svojih pristojnosti. V primeru OLAF take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanjem na kraju samem in inšpekcijami, v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ).
2.  
Vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, da pisno soglasje za podelitev potrebnih pravic iz odstavka 1 in zagotovi, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.



POGLAVJE 2

Pravila, ki se uporabljajo za neposredno in posredno upravljanje



Oddelek 1

Pravila o postopkih in upravljanju

Člen 130

Okvirna finančna partnerstva

1.  
Komisija lahko sklene sporazume o okvirnem finančnem partnerstvu za dolgoročno sodelovanje z osebami in subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1), ali z upravičenci. Brez poseganja v točko (c) odstavka 4 tega člena, se Sporazumi o okvirnem finančnem partnerstvu pregledajo vsaj enkrat v obdobju trajanja večletnega finančnega okvira. V okviru takšnih sporazumov se lahko podpišejo sporazumi o prispevkih ali sporazumi o nepovratnih sredstvih.
2.  
Namen sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu je s stabilizacijo pogodbenih pogojev sodelovanja pospešiti uresničevanje ciljev politik Unije. Sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu določa oblike finančnega sodelovanja in vključuje obveznost, da se v posebnih sporazumih, podpisanih na podlagi sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu, opredelijo ureditve za spremljanje uresničevanja specifičnih ciljev. V teh sporazumih je tudi na podlagi rezultatov predhodnih ocen navedeno, ali se Komisija lahko opira na sisteme in postopke oseb ali subjektov, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1), ali upravičencev, vključno z revizijskimi postopki.
3.  
Zaradi optimizacije stroškov in koristi revizij ter lažjega usklajevanja se lahko sporazumi o revidiranju ali preverjanju sklenejo z osebami in subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1), ali z upravičenci. Taki sporazumi ne posegajo v člena 127 in 129.
4.  

V primeru okvirnih finančnih partnerstev, ki se izvajajo s posebnimi nepovratnimi sredstvi:

(a) 

sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu, poleg naštetega v odstavku 2, določa:

(i) 

naravo načrtovanih ukrepov ali programov dela;

(ii) 

postopek za dodelitev posebnih nepovratnih sredstev v skladu z načeli in postopkovnimi pravili iz naslova VIII;

(b) 

morata biti sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu in sporazum o posebnih nepovratnih sredstvih kot celota skladna z zahtevami iz člena 201;

(c) 

trajanje okvirnega finančnega partnerstva ne sme biti daljše od štirih let, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki so jasno navedeni v letnem poročilu o dejavnostih iz člena 74(9);

(d) 

se okvirno finančno partnerstvo izvaja v skladu z načeloma preglednosti in enake obravnave vložnikov;

(e) 

se okvirna finančna partnerstva obravnavajo kot nepovratna sredstva kar zadeva načrtovanje programov, predhodno objavo in dodeljevanje,;

(f) 

se za posebna nepovratna sredstva, ki temeljijo na okvirnem finančnem partnerstvu, uporabljajo postopki naknadne objave iz člena 38.

5.  
Sporazumi o okvirnem finančnem partnerstvu, ki se izvajajo s posebnimi nepovratnimi sredstvi, lahko določajo opiranje na sisteme in postopke upravičencev v skladu z odstavkom 2 tega člena, kadar so bili ti sistemi in postopki ocenjeni v skladu s členom 154(2), (3) in (4). V teh primerih se točka (d) člena 196(1) ne uporablja. Kadar je Komisija postopke upravičenca za zagotavljanje financiranja tretjim stranem iz točke (d) prvega pododstavka člena 154(4) ocenila pozitivno, se člena 204 in 205 ne uporabljata.
6.  
V primeru sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu, ki se izvaja s posebnimi nepovratnimi sredstvi, se preverjanje finančne in poslovne sposobnosti iz člena 198 izvede pred podpisom sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu. Komisija se lahko opre na enakovredno preverjanje finančne in poslovne sposobnosti, ki ga izvedejo drugi donatorji.
7.  
V primeru okvirnih finančnih partnerstev, ki se izvajajo s sporazumi o prispevkih, morata biti sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu in sporazum o prispevkih kot celota skladna s členom 129 in členom 155(6).

Člen 131

Prekinitev, preklic in zmanjšanje

1.  
Kadar v postopku dodeljevanja pride do nepravilnosti ali goljufij, odgovorni odredbodajalec prekine postopek in lahko uvede kakršne koli potrebne ukrepe, vključno s razveljavitvijo postopka. Odgovorni odredbodajalec o domnevnih primerih goljufije nemudoma obvesti OLAF.
2.  

Kadar se po dodelitvi izkaže, da je v postopku dodeljevanja prišlo do nepravilnosti ali goljufije, lahko odgovorni odredbodajalec:

(a) 

zavrne sklenitev pravne obveznosti ali razveljavi podelitev nagrade;

(b) 

prekine plačila;

(c) 

prekine izvrševanje pravne obveznosti;

(d) 

po potrebi prekliče pravno obveznost v celoti ali v zvezi z enim ali več prejemniki.

3.  

Odgovorni odredbodajalec lahko plačila ali izvrševanje pravne obveznosti prekine, kadar:

(a) 

se izkaže, da je pri izvrševanju pravne obveznosti prišlo do nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti;

(b) 

je to potrebno zaradi preverjanja, ali so bile domnevne nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti dejansko storjene;

(c) 

je zaradi nepravilnosti, goljufij ali kršitev obveznosti vprašljiva zanesljivost ali uspešnost sistemov notranje kontrole osebe ali subjekta, ki izvršuje sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1), ali zakonitost in pravilnost osnovnih transakcij.

Kadar se domnevne nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti iz točke (b) prvega pododstavka ne potrdijo, se izvrševanje ali plačila nadaljujejo, takoj ko je mogoče.

Odgovorni odredbodajalec lahko prekliče pravno obveznost v celoti ali v zvezi z enim ali več prejemniki v primerih iz točk (a) in (c) prvega pododstavka.

4.  
Poleg ukrepov iz odstavka 2 ali 3 lahko odgovorni odredbodajalec zmanjša nepovratna sredstva, nagrado, prispevek v okviru sporazuma o prispevkih ali ceno v okviru naročila, in sicer sorazmerno z resnostjo nepravilnosti, goljufij ali kršitve obveznosti, tudi če se zadevne dejavnosti niso izvedle ali so se izvedle slabo, delno ali pozno.

V primeru financiranja iz točke (a) prvega pododstavka člena 125(1) lahko odgovorni odredbodajalec sorazmerno zmanjša prispevek, če so rezultati doseženi slabo, delno ali pozno ali če pogoji niso izpolnjeni.

5.  
Točke (b), (c) in (d) odstavka 2 in odstavek 3 se ne uporabljajo za vložnike v natečaju za nagrade.

Člen 132

Vodenje evidenc

1.  
Prejemniki hranijo evidence in dokazila, vključno s statističnimi podatki in drugimi listinami, ki se nanašajo na financiranje, ter evidencami in dokumenti v elektronski obliki, pet let po plačilu razlike ali, v odsotnosti takšnega plačila, po transakciji. To obdobje traja tri leta, kadar je znesek financiranja enak ali manjši od 60 000  EUR.
2.  
Evidence in dokumenti, ki se nanašajo na revizije, pritožbe, spore, izterjavo zahtevkov v zvezi s pravnimi obveznostmi ali na preiskave, ki jih izvaja OLAF, se ohranijo, dokler takšne revizije, pritožbe, spori, izterjave zahtevkov ali preiskave niso končani. Obveznost hrambe evidenc in dokumentov, ki se nanašajo na preiskave, ki jih izvaja OLAF, začne veljati, ko so prejemniki uradno obveščeni o teh preiskavah.
3.  
Evidence in dokumenti se hranijo kot izvirniki ali overjeni verodostojni izvodi izvirnikov ali na splošno sprejetih nosilcih podatkov, ki vsebujejo elektronske različice izvirnih dokumentov ali dokumente, ki so le v elektronski obliki. Kadar obstajajo elektronske verzije dokumentov, se zanje ne zahtevajo izvirniki, kadar takšni dokumenti izpolnjujejo veljavne pravne zahteve, da štejejo za enakovredne izvirnikom in se je nanje mogoče opreti za namene revizije.

Člen 133

Razčiščevalni postopek in pravna sredstva

1.  
Pred sprejetjem kakršnega koli ukrepa, ki škoduje pravicam udeleženca ali prejemnika, odgovorni odredbodajalec zagotovi, da je bila udeležencu ali prejemniku dana možnost, da predloži pripombe.
2.  
Kadar ukrep odredbodajalca škoduje pravicam udeleženca ali prejemnika, akt o vzpostavitvi ukrepa vsebuje navedbo razpoložljivih sredstev za upravno in/ali sodno varstvo, s katerimi se lahko ta izpodbija.

Člen 134

Subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo

1.  
Kadar se subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo kombinirajo s finančnimi instrumenti v enem samem ukrepu, se zagotovijo v skladu z naslovom X.
2.  
kadar se subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo ne kombinirajo s finančnimi instrumenti v enem samem ukrepu, se lahko zagotovijo v skladu z naslovom VI ali VIII.



Oddelek 2

Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev

Člen 135

Zaščita finančnih interesov Unije na podlagi odkrivanja tveganj, izključitve in naložitve denarnih kazni

1.  
Da se zaščitijo finančni interesi Unije, Komisija vzpostavi in upravlja sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev.

Namen tega sistema je omogočati:

(a) 

zgodnje odkrivanje oseb ali subjektov iz odstavka 2, ki predstavljajo tveganje za finančne interese Unije;

(b) 

izključitev oseb ali subjektov iz odstavka 2, ki so v kateri od situacij za izključitev iz člena 136(1);

(c) 

naložitev denarne kazni prejemniku v skladu s členom 138.

2.  

Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev se uporablja za:

(a) 

udeležence in prejemnike;

(b) 

subjekte, na katerih sposobnost se namerava opreti kandidat ali ponudnik, ali podizvajalce izvajalca;

(c) 

vse osebe ali subjekte, ki prejemajo sredstva Unije, če se proračun izvršuje na podlagi točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) in člena 154(4) na podlagi informacij iz uradnega obvestila v skladu s členom 155(6);

(d) 

vse osebe ali subjekte, ki prejemajo sredstva Unije v okviru finančnih instrumentov, ki se izjemoma izvršujejo v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1);

(e) 

udeležence ali prejemnike, o katerih so subjekti, ki izvršujejo proračun v skladu s členom 63, posredovali v skladu s točko (d) člena 142(2) informacije, kot so jim jih po pravilih za posamezni sektor posredovale države članice;

(f) 

sponzorje iz člena 26.

3.  
Odločitev o evidentiranju informacij v zvezi z zgodnjim odkrivanjem tveganj iz točke (a) drugega pododstavka odstavka 1 tega člena, o izključitvi oseb ali subjektov iz odstavka 2 in/ali o naložitvi denarne kazni prejemniku sprejme odgovorni odredbodajalec. Informacije, ki se nanašajo na takšne odločitve, se evidentirajo v podatkovni zbirki iz člena 142(1). Kadar se takšne odločitve sprejmejo na podlagi člena 136(4), informacije, evidentirane v podatkovni zbirki, vključujejo informacije o osebah iz navedenega odstavka.
4.  
Odločitev o izključitvi oseb ali subjektov iz odstavka 2 tega člena ali o naložitvi denarne kazni prejemniku morajo temeljiti na pravnomočni sodbi ali – v situacijah iz člena 136(1) – na pravnomočni upravni odločbi ali – v situacijah za izključitev iz člena 136(2) – na predhodni pravni opredelitvi, ki jo zagotovi posebna komisija iz člena 143, da se zagotovi centralizirana ocena teh situacij. V primerih iz člena 141(1) odgovorni odredbodajalec zavrne udeleženca iz zadevnega postopka dodeljevanja.

Brez poseganja v člen 136(5) lahko odgovorni odredbodajalec na podlagi predhodne opredelitve iz člena 136(2) sprejme odločitev o izključitvi udeleženca ali prejemnika in/ali o naložitvi denarne kazni prejemniku in odločitev o objavi zadevnih informacij, šele potem, ko je prejel priporočilo posebne komisije iz člena 143.

Člen 136

Merila za izključitev in odločitve o izključitvi

1.  

Odgovorni odredbodajalec osebo ali subjekt iz člena 135(2) izključi iz udeležbe v postopku dodeljevanja, ki ga ureja ta uredba, ali iz izbora za izvrševanje sredstev Unije, kadar je ta oseba ali subjekt v eni ali v več naslednjih izključitvenih situacijah:

(a) 

oseba ali subjekt je v stečaju, postopku zaradi insolventnosti ali postopku likvidacije, njegova sredstva upravlja likvidator ali sodišče, ima dogovor z upniki, so njegove poslovne dejavnosti začasno ustavljene ali je v kakršni koli podobni situaciji, ki nastane zaradi podobnega postopka, določenega v pravu Unije ali nacionalnem pravu;

(b) 

s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo je ugotovljeno, da oseba ali subjekt krši svoje obveznosti v zvezi s plačevanjem davkov ali prispevkov za socialno varnost v skladu z veljavnim pravom;

(c) 

s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo je bilo ugotovljeno, da je oseba ali subjekt zagrešil hudo kršitev poklicnih pravil, s tem ko je kršil veljavne zakone ali druge predpise ali etične standarde stroke, ki ji oseba ali subjekt pripada, ali s tem ko je ravnal krivdno ter to ravnanje vpliva na njegovo strokovno verodostojnost in je storjeno naklepno ali iz hude malomarnosti, kar vključuje zlasti karkoli od naslednjega:

(i) 

zavajanje z namenom goljufije ali iz malomarnosti pri dajanju informacij, ki se zahtevajo zaradi preverjanja odsotnosti razlogov za izključitev ali izpolnjevanja meril za upravičenost ali pogojev za sodelovanje ali pri izvrševanju pravne obveznosti;

(ii) 

sklepanje dogovorov z drugimi osebami ali subjekti z namenom izkrivljanja konkurence;

(iii) 

kršenje pravic intelektualne lastnine;

(iv) 

poskus vplivanja na postopek odločanja odgovornega odredbodajalca med postopkom dodeljevanja;

(v) 

poskus pridobitve zaupnih informacij, zaradi katerih bi lahko imel neupravičeno prednost v postopku dodeljevanja;

(d) 

je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je oseba ali subjekt kriv česar koli od naslednjega:

(i) 

goljufije v smislu člena 3 Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ) in člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. julija 1995 ( 14 );

(ii) 

korupcije, kot je opredeljena v členu 4(2) Direktive (EU) 2017/1371, ali aktivne korupcije v smislu člena 3 Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. maja 1997 ( 15 ), ali ravnanja iz člena 2(1) Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ ( 16 ), ali korupcije, kot je opredeljena v drugih veljavnih predpisih;

(iii) 

ravnanja v povezavi s hudodelsko združbo, kot je navedeno v členu 2 Okvirnega Sklepa Sveta 2008/841/PNZ ( 17 );

(iv) 

pranja denarja ali financiranja terorizma v smislu člena 1(3), (4) in (5) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ( 18 );

(v) 

terorističnih kaznivih dejanj oziroma kaznivih dejanj, povezanih s terorističnimi dejavnostmi, kot so opredeljena v členu 1 oziroma 3 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ( 19 ), ali spodbujanja k storitvi takšnih kaznivih dejanj, pomoči ali podpore pri tem ali poskusa storitve takšnih kaznivih dejanj, kot je navedeno v členu 4 navedenega sklepa;

(vi) 

vpletenosti v delo otrok ali drugih kaznivih dejanj v zvezi s trgovino z ljudmi, kot so navedena v členu 2 Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 20 );

(e) 

je oseba ali subjekt zelo pomanjkljivo izpolnjeval glavne naloge pri izvrševanju pravne obveznosti, ki se financira iz proračuna, kar je:

(i) 

privedlo do predčasnega preklica pravne obveznosti;

(ii) 

privedlo do uporabe pavšalnih odškodnin ali drugih pogodbenih kazni; ali

(iii) 

ugotovil odredbodajalec, OLAF ali Računsko sodišče na podlagi pregledov, revizij ali preiskav;

(f) 

je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je oseba ali subjekt storil nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 ( 21 );

(g) 

je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je oseba ali subjekt ustanovil subjekt v drugi jurisdikciji z namenom, da bi se izognil davčnim, socialnim in drugim pravnim obveznostim v jurisdikciji, v kateri ima statutarni sedež, osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto;

(h) 

je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je bil subjekt ustanovljen z namenom iz točke (g).

2.  
Če v zvezi s primeri iz točk (c), (d), (f), (g) in (h) odstavka 1 tega člena ni nobene pravnomočne sodbe ali, kadar je ustrezno, pravnomočne upravne odločbe ali če gre za primer iz točke (e) odstavka 1 tega člena, odgovorni odredbodajalec izključi osebo ali subjekt iz člena 135(2) na podlagi predhodne pravne opredelitve ravnanja iz navedenih točk ob upoštevanju ugotovljenih dejstev ali drugih ugotovitev iz priporočila posebne komisije iz člena 143.

Predhodna opredelitev iz prvega pododstavka tega odstavka ne posega v oceno ravnanja zadevne osebe ali subjekta iz člena 135(2), ki jo v skladu z nacionalnim pravom izvedejo pristojni organi držav članic. Odgovorni odredbodajalec odločitev o izključitvi osebe ali subjekta iz člena 135(2) in/ali naložitvi denarne kazni prejemniku pregleda takoj po uradnem obvestilu o pravnomočni sodbi ali pravnomočni upravni odločbi. V primerih, ko v pravnomočni sodbi ali pravnomočni upravni odločbi ni določeno trajanje izključitve, to določi odgovorni odredbodajalec na podlagi odkritih dejstev in ugotovitev ter ob upoštevanju priporočila posebne komisije iz člena 143.

Kadar v skladu s takšno pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo pri osebi ali subjektu iz člena 135(2) ni bilo ugotovljeno ravnanje, za katero velja predhodna pravna opredelitev in na podlagi katerega je bila oseba ali subjekt izključen, odgovorni odredbodajalec brez odlašanja prekliče to izključitev in/ali po potrebi povrne morebitne naložene denarne kazni.

Dejstva in ugotovitve iz prvega pododstavka vključujejo zlasti:

(a) 

dejstva, ugotovljena pri revizijah ali preiskavah, ki jih opravi EJT – za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939 –, Računsko sodišče, OLAF ali notranji revizor, ali pri katerem koli drugem preverjanju, reviziji ali kontroli, opravljeni pod odgovornostjo odredbodajalca;

(b) 

nepravnomočne upravne odločbe, ki lahko vključujejo disciplinske ukrepe, ki jih sprejme pristojni nadzorni organ, odgovoren za to, da preveri, ali se uporabljajo standardi poklicne etike;

(c) 

dejstva iz odločitev oseb in subjektov, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1);

(d) 

informacije, posredovane v skladu s točko (d) člena 142(2) s strani subjektov, ki izvršujejo sredstva Unije na podlagi točke (b) prvega pododstavka člena 62(1);

(e) 

sklepe Komisije v zvezi s kršitvijo konkurenčnega prava Unije ali sklepe nacionalnega pristojnega organa v zvezi s kršitvijo konkurenčnega prava Unije ali nacionalnega konkurenčnega prava.

3.  

Pri vseh odločitvah odgovornega odredbodajalca, sprejetih na podlagi členov 135 do 142, oziroma, kadar je ustrezno, pri priporočilih posebne komisije iz člena 143 se upošteva načelo sorazmernosti, zlasti pa še:

(a) 

resnost položaja, vključno z učinkom na finančne interese in podobo Unije;

(b) 

čas, ki je pretekel od zadevnega ravnanja;

(c) 

trajanje ravnanja in njegova ponovitev;

(d) 

ali je bilo ravnanje namerno oziroma stopnja izkazane malomarnosti;

(e) 

v primerih iz točke (b) odstavka 1, ali je zadevni znesek omejen;

(f) 

kakršne koli druge olajševalne okoliščine, na primer:

(i) 

v kolikšni meri je zadevna oseba ali subjekt iz člena 135(2) – glede na ugotovitve odgovornega odredbodajalca – sodeloval z zadevnim pristojnim organom in prispeval k preiskavi, ali

(ii) 

razkritje situacije za izključitev z izjavo iz člena 137(1).

4.  

Odgovorni odredbodajalec osebo ali subjekt iz člena 135(2) izključi, kadar:

(a) 

je fizična ali pravna oseba, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa osebe ali subjekta iz člena 135(2) ali ki ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi z navedenimi osebami ali subjekti, v eni ali več situacijah iz točk (c) do (h) odstavka 1 tega člena;

(b) 

je fizična ali pravna oseba, ki prevzame neomejeno odgovornost za dolgove osebe ali subjekta iz člena 135(2), v eni ali več situacij iz točke (a) ali (b) odstavka 1 tega člena;

(c) 

je fizična oseba, ki je nujna za dodelitev ali izvršitev pravne obveznosti, v eni ali več situacijah iz točk (c) do (h) ostavka 1.

5.  
V primerih iz odstavka 2 tega člena lahko odgovorni odredbodajalec brez predhodnega priporočila posebne komisije iz člena 143 začasno izključi osebo ali subjekt iz člena 135(2), kadar bi njegova udeležba v postopku dodeljevanja ali njegova izbira za izvrševanje sredstev Unije pomenila resno in neposredno grožnjo za finančne interese Unije. Odgovorni odredbodajalec se v takšnih primerih nemudoma obrne na posebno komisijo iz člena 143 in končno odločitev sprejme najpozneje 14 dni po prejetju priporočila posebne komisije.
6.  

Kadar je ustrezno, odgovorni odredbodajalec ob upoštevanju priporočila posebne komisije iz člena 143 ne izključi osebe ali subjekta iz člena 135(2) iz udeležbe v postopku dodeljevanja ali izbire za izvrševanje sredstev Unije, kadar:

(a) 

je oseba ali subjekt sprejel popravne ukrepe, določene v odstavku 7 tega člena, v zadostni meri, da dokaže svojo zanesljivost. Ta točka se ne uporablja v primeru iz točke (d) odstavka 1 tega člena;

(b) 

je to za omejeno obdobje do sprejetja popravnih ukrepov, določenih v odstavku 7 tega člena, nujno za zagotovitev neprekinjenega delovanja;

(c) 

bi bila takšna izključitev na podlagi meril iz odstavka 3 tega člena nesorazmerna.

Poleg tega se točka (a) odstavka 1 tega člena ne uporablja za nakup blaga pod posebno ugodnimi pogoji od dobavitelja, ki gre v dokončno likvidacijo, ali upraviteljev v postopku zaradi insolventnosti, v okviru dogovora z upniki ali v podobnem postopku na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava.

V primerih neizključitve iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka odgovorni odredbodajalec navede razloge za neizključitev osebe ali subjekta iz člena 135(2) in te razloge sporoči posebni komisiji iz člena 143.

7.  

Popravni ukrepi iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 6 vključujejo zlasti:

(a) 

ukrepe, namenjene ugotavljanju vzrokov za situacije, ki privedejo do izključitve, ter konkretne tehnične, organizacijske in kadrovske ukrepe na zadevnem področju poslovanja ali dejavnosti osebe ali subjekta iz člena 135(2), ustrezne za to, da se ravnanje popravi in se prepreči njegova ponovitev;

(b) 

dokaz, da je oseba ali subjekt iz člena 135(2) izvedel ukrepe za nadomestilo ali odpravo škode, povzročene finančnim interesom Unije zaradi osnovnih dejstev, ki so privedla do situacije za izključitev;

(c) 

dokaz, da je oseba ali subjekt iz člena 135(2) plačal ali zagotovil plačilo katere koli globe, ki jo je naložil pristojni organ, ali katerih koli davkov ali prispevkov za socialno varnost iz točke (b) odstavka 1 tega člena.

8.  
Odgovorni odredbodajalec – ob upoštevanju spremenjenega priporočila posebne komisije iz člena 143, kadar je to ustrezno – svojo odločitev o izključitvi osebe ali subjekta iz člena 135(2) nemudoma spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo te osebe ali subjekta, kadar je ta s sprejetjem zadostnih popravnih ukrepov dokazal svojo zanesljivost ali je predložil nove elemente, ki dokazujejo, da situacija za izključitev iz odstavka 1 tega člena ne obstaja več.
9.  
V primeru iz točke (b) člena 135(2) odgovorni odredbodajalec od kandidata ali ponudnika zahteva, da nadomesti subjekt ali podizvajalca, na katerega sposobnost se namerava opreti, če je ta v situaciji za izključitev iz odstavka 1 tega člena.

Člen 137

Izjava in dokazila o neobstoju situacije za izključitev

1.  
Udeleženec da izjavo o tem, ali je v kateri od situacij iz členov 136(1) in 141(1) in, kadar je ustrezno, ali je sprejel katerega od popravnih ukrepov iz točke (a) prvega pododstavka člena 136(6).

Udeleženec tudi izjavi, ali so naslednje osebe oziroma subjekti v kateri od situacij za izključitev iz točk (c) do (h) člena 136(1):

(a) 

fizične ali pravne osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa udeleženca ali imajo pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi s tem udeležencem;

(b) 

dejanski lastniki, kot so opredeljeni v točki 6 člena 3 Direktive (EU) 2015/849, udeleženca.

Udeleženec ali prejemnik brez odlašanja obvesti odgovornega odredbodajalca o vseh spremembah situacij, kot so bile prijavljene.

Kadar je ustrezno, kandidat ali ponudnik predloži izjave enake tistim iz prvega in drugega pododstavka, ki jih podpiše podizvajalec ali kateri koli drug subjekt, na katerega sposobnost se namerava opreti kandidat ali ponudnik.

Odgovorni odredbodajalec ne zahteva izjav iz prvega in drugega pododstavka, če so bile takšne izjave že predložene za drug postopek dodeljevanja, pod pogojem, da se situacija ni spremenila in da od datuma njihove izdaje ni preteklo več kot eno leto.

Odgovorni odredbodajalec lahko opusti zahteve iz prvega in drugega pododstavka za javna naročila zelo nizke vrednosti, katerih vrednost ne presega zneska iz točke 14.4 Priloge I.

2.  

Udeleženec, podizvajalec ali subjekt, na katerega sposobnosti se namerava opreti kandidat ali ponudnik, takega kandidata ali ponudnika na vsakokratno zahtevo odgovornega odredbodajalca in za zagotovitev pravilne izvedbe postopka predloži:

(a) 

ustrezna dokazila, da ni v eni od situacij za izključitev iz člena 136(1);

(b) 

informacije o fizičnih ali pravnih osebah, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa udeleženca ali imajo pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi s tem udeležencem, vključno z osebami in subjekti iz lastniških in kontrolnih struktur ter dejanskimi lastniki, in ustrezna dokazila, da nobena od teh oseb ni v kateri od situacij za izključitev iz točk (c) do (f) člena 136(1);

(c) 

ustrezna dokazila, da fizične ali pravne osebe, ki prevzamejo neomejeno odgovornost za dolgove tega udeleženca, niso v situaciji za izključitev iz točke (a) ali (b) člena 136(1).

3.  
Po potrebi in v skladu z nacionalnim pravom odgovorni odredbodajalec kot ustrezna dokazila za to, da udeleženec ali subjekt iz odstavka 2 ni v kateri od situacij za izključitev iz točk (a), (c), (d), (f), (g) in (h) člena 136(1), lahko sprejme izpisek novejšega datuma iz sodnega registra ali, če to ni mogoče, enakovreden dokument novejšega datuma, ki ga je izdal sodni ali upravni organ države, v kateri ima udeleženec ali subjekt sedež, in ki dokazuje, da so navedene zahteve izpolnjene.

Odgovorni odredbodajalec kot ustrezna dokazila za to, da udeleženec ali subjekt iz odstavka 2 ni v kateri od situacij za izključitev iz točk (a) in (b) člena 136(1), lahko sprejme potrdilo novejšega datuma, ki ga izda pristojni organ države, v kateri ima udeleženec ali subjekt sedež. Kadar država, v kateri ima udeleženec sedež, ne izdaja tovrstnih potrdil, lahko udeleženec predloži izjavo pod prisego pred sodnim organom ali notarjem ali, če to ni mogoče, slovesno izjavo pred upravnim organom ali usposobljenim strokovnim organom v državi, v kateri ima udeleženec sedež.

4.  

Odgovorni odredbodajalec oprosti udeleženca ali subjekta iz odstavka 2 obveznosti glede predložitve dokazil iz odstavkov 2 in 3:

(a) 

če lahko do takih dokazil brezplačno dostopa v nacionalni podatkovni zbirki;

(b) 

če so bila takšna dokazila že predložena za drug postopek ter pod pogojem, da od datuma izdaje teh dokumentov ni preteklo več kot eno leto in da so še vedno veljavni;

(c) 

če prizna, da je tako dokazilo materialno nemogoče predložiti.

5.  
Odstavki 1 do 4 tega člena se ne uporabljajo za osebe in subjekte, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1), ali za organe Unije iz členov 70 in 71.

V odsotnosti pravil in postopkov, ki so popolnoma enakovredni tistim iz točke (d) prvega pododstavka člena 154(4), končni prejemniki in posredniki za finančne instrumente osebam ali subjektom, ki izvršujejo sredstva Unije na podlagi točke (c) prvega pododstavka člena 62(1), predložijo podpisano častno izjavo, s katero potrjujejo, da niso v nobeni od situacij iz točk (a) do (d), (g) in (h) člena 136(1) ali točk (b) in (c) prvega pododstavka člena 141(1) ali v situaciji, ki se na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 154(4), šteje za enakovredno.

Kadar se finančni instrumenti izjemoma izvršujejo na podlagi točke (a) prvega pododstavka člena 62(1), končni prejemniki finančnim posrednikom predložijo podpisano častno izjavo, s katero potrjujejo, da niso v kateri od situacij iz točk (a) do (d), (g) in (h) člena 136(1) ali točk (b) in (c) prvega pododstavka člena 141(1).

Člen 138

Denarne kazni

1.  
Za zagotovitev odvračilnega učinka lahko odgovorni odredbodajalec – ob upoštevanju priporočila posebne komisije iz člena 143, kadar je primerno – naloži denarno kazen prejemniku, s katerim je bila sklenjena pravna obveznost in ki je v kateri od situacij za izključitev iz točke (c), (d), (e) ali (f) člena 136(1).

Kar zadeva situacije za izključitev iz točk (c) do (f) člena 136(1), se lahko denarna kazen naloži kot alternativa odločitvi o izključitvi prejemnika, kadar bi bila takšna izključitev glede na merila iz člena 136(3) nesorazmerna.

Kar zadeva situacije za izključitev iz točk (c), (d) in (e) člena 136(1), se lahko denarna kazen naloži kot dopolnilo izključitvi, kadar je to potrebno zaradi zaščite finančnih interesov Unije, ki bi jim škodilo sistematično in ponavljajoče se ravnanje prejemnika, katerega namen je neupravičeno pridobiti sredstva Unije.

Ne glede na prvi, drugi in tretji pododstavek tega odstavka se denarna kazen ne naloži prejemniku, ki je v skladu s členom 137 razkril, da je v situaciji za izključitev.

2.  
Znesek denarne kazni ne presega 10 % skupne vrednosti pravne obveznosti. V primeru sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je podpisan z več upravičenci, denarna kazen ne presega 10 % nepovratnih sredstev, do katerih je zadevni upravičenec upravičen v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih.

Člen 139

Trajanje izključitve in zastaralni rok

1.  

Izključitev ne sme trajati dlje, kot:

(a) 

je morebiti določeno v pravnomočni sodbi ali pravnomočni upravni odločbi države članice;

(b) 

če ni nobene pravnomočne sodbe ali pravnomočne upravne odločbe:

(i) 

pet let za primere iz točke (d) člena 136(1);

(ii) 

tri leta za primere iz točk (c) in (e) do (h) člena 136(1).

Oseba ali subjekt iz člena 135(2) je izključen, dokler je v eni od situacij za izključitev iz točk (a) in (b) člena 136(1).

2.  

Zastaralni rok za izključitev osebe ali subjekta iz člena 135(2) in/ali naložitev denarnih kazni tej osebi ali subjektu je pet let; izračuna se glede na naslednje:

(a) 

v primerih iz točk (b) do (e) ter (g) in (h) člena 136(1) od datuma začetka ravnanja, ki je privedlo do izključitve, ali v primeru trajanja in ponavljanja ravnanja od datuma prenehanja ravnanja;

(b) 

v primerih iz točk (b), (c), (d), (g) in (h) člena 136(1) od datuma pravnomočne sodbe nacionalnega sodišča ali pravnomočne upravne odločbe.

Zastaralni rok se prekine z aktom nacionalnega organa, Komisije, OLAF, EJT za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, posebne komisije iz člena 143 te uredbe ali katerega koli subjekta, vključenega v izvrševanje proračuna, če je oseba ali subjekt iz člena 135(2) o njem uradno obveščen in se akt nanaša na preiskave ali sodne postopke. Novi zastaralni rok začne teči na dan, ki sledi prekinitvi.

Za namen točke (f) člena 136(1) te uredbe se za izključitev osebe ali subjekta iz člena 135(2) te uredbe in/ali naložitev denarnih kazni prejemniku uporablja zastaralni rok, določen v členu 3 Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95.

Kadar za ravnanje zadevne osebe ali subjekta iz člena 135(2) te uredbe velja več razlogov iz člena 136(1) te uredbe, se uporabi zastaralni rok za najhujšega od njih.

Člen 140

Objava izključitve in denarnih kazni

1.  

Da se po potrebi okrepi odvračilni učinek izključitve in/ali denarne kazni, Komisija na podlagi odločitve odgovornega odredbodajalca na svojem spletnem mestu objavi naslednje informacije v zvezi z izključitvijo in, kadar je ustrezno, denarno kaznijo v primerih iz točk (c) do (h) člena 136(1):

(a) 

ime zadevne osebe ali subjekta iz člena 135(2);

(b) 

situacijo za izključitev;

(c) 

trajanje izključitve in/ali znesek denarne kazni.

Kadar je odločitev o izključitvi in/ali denarni kazni sprejeta na podlagi predhodne opredelitve iz člena 136(2), se ob objavi navede, da ne obstaja nobena pravnomočna sodba oziroma, kadar je ustrezno, pravnomočna upravna odločba. V teh primerih se brez odlašanja objavijo informacije o morebitnih pritožbah, njihovem statusu in izidu ter morebitnih revidiranih odločitvah odgovornega odredbodajalca. Kadar je naložena denarna kazen, se pri objavi tudi navede, ali je bila kazen plačana.

Odgovorni odredbodajalec sprejme odločitev o objavi informacij na podlagi zadevne pravnomočne sodbe oziroma, kadar je ustrezno, pravnomočne upravne odločbe ali na podlagi priporočila posebne komisije iz člena 143, odvisno od primera. Ta odločitev začne veljati tri mesece po tem, ko je o njej uradno obveščena zadevna oseba ali subjekt iz člena 135(2).

Objavljene informacije se odstranijo takoj po koncu izključitve. V primeru denarne kazni se objavljene informacije odstranijo šest mesecev po plačilu kazni.

Odgovorni odredbodajalec v zvezi z osebnimi podatki v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 zadevno osebo ali subjekt iz člena 135(2) te uredbe obvesti o njegovih pravicah, določenih z veljavnimi pravili o varstvu podatkov, in o postopkih, ki so na voljo za uveljavljanje teh pravic.

2.  

Informacije iz odstavka 1 tega člena se ne objavijo v kateri koli od naslednjih okoliščin:

(a) 

kadar je treba ohraniti zaupnost preiskave ali nacionalnega sodnega postopka;

(b) 

kadar bi objava povzročila nesorazmerno škodo zadevni osebi ali subjektu iz člena 135(2) ali bi bila drugače nesorazmerna v smislu meril za sorazmernost iz člena 136(3) in glede na znesek denarne kazni;

(c) 

kadar gre za fizično osebo, razen če objavo osebnih podatkov izjemoma opravičuje na primer resnost dejanja ali njegov učinek na finančne interese Unije. V takšnih primerih se pri sprejetju odločitve o objavi informacij ustrezno upoštevajo pravica do zasebnosti in druge pravice, določene v Uredbi (ES) št. 45/2001.

Člen 141

Zavrnitev udeležbe v postopku dodeljevanja

1.  

Odgovorni odredbodajalec iz postopka dodeljevanja zavrne udeleženca, ki:

(a) 

je v situaciji za izključitev, ugotovljeni v skladu s členom 136;

(b) 

je zavajal pri dajanju informacij, ki se zahtevajo kot pogoj za udeležbo v postopku, ali pa teh informacij ni predložil;

(c) 

je predhodno sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi s postopkom dodeljevanja, če to pomeni kršitev načela enakega obravnavanja, vključno z izkrivljanjem konkurence, ki ga ni mogoče odpraviti drugače.

Odgovorni odredbodajalec drugim udeležencem v postopku dodeljevanja sporoči relevantne informacije, ki jih je izmenjal z udeležencem v okviru ali na podlagi njegovega sodelovanja pri pripravi postopka dodeljevanja, kot je navedeno v točki (c) prvega pododstavka. Pred tako zavrnitvijo se udeležencu omogoči, da dokaže, da njegovo sodelovanje pri pripravi postopka dodeljevanja ne krši načela enakega obravnavanja.

2.  
Uporablja se člen 133(1), razen če je bila zavrnitev v skladu s točko (a) prvega pododstavka odstavka1 tega člena utemeljena z odločitvijo o izključitvi, ki je bila v zvezi z udeležencem sprejeta po preučitvi njegovih pripomb.

Člen 142

Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev

1.  
Informacije, izmenjane v okviru sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev iz člena 135, se zbirajo v podatkovni zbirki, ki jo vzpostavi Komisija (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka), pri njihovem upravljanju pa se v celoti upoštevajo pravica do zasebnosti in druge pravice, določene v Uredbi (ES) št. 45/2001.

Informacije o primerih zgodnjega odkrivanja, izključitve in/ali finančnih kazni odgovorni odredbodajalec vnese v podatkovno zbirko, potem ko o tem uradno obvesti zadevno osebo ali subjekt iz člena 135(2). Takšno uradno obvestilo se lahko v izjemnih okoliščinah odloži, kadar obstajajo nujni upravičeni razlogi za ohranitev zaupnosti preiskave ali nacionalnega sodnega postopka, in sicer dokler takšni nujni upravičeni razlogi za ohranitev zaupnosti ne prenehajo obstajati.

V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Komisija na zahtevo obvesti osebo ali subjekt, za katerega se uporablja sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev, kot je navedeno v členu 135(2), o podatkih, shranjenih v podatkovni zbirki, ki se nanašajo na to osebo ali subjekt.

Informacije v podatkovni zbirki se zaradi popravka, izbrisa ali morebitne spremembe podatkov po potrebi posodobijo. Objavijo se zgolj v skladu s členom 140.

2.  

Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev temelji na dejstvih in ugotovitvah iz četrtega pododstavka člena 136(2) in na posredovanju informacij Komisiji zlasti s strani:

(a) 

EJT za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, ali OLAF v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013, če se pri zaključeni ali tekoči preiskavi pokaže, da bi bilo morda ustrezno sprejeti previdnostne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije ob ustreznem upoštevanju procesnih in temeljnih pravic ter zaščite prijaviteljev nepravilnosti;

(b) 

odredbodajalca Komisije, evropskega urada, ki ga ustanovi Komisija, ali izvajalske agencije;

(c) 

institucije Unije, evropskega urada, agencije, razen tistih iz točke (b) tega odstavka, ali organa ali osebe, ki sta pooblaščena za izvajanje ukrepov SZVP;

(d) 

subjektov, ki izvršujejo proračun v skladu s členom 63, v primerih odkritih goljufij in/ali nepravilnosti ter pri nadaljnjem ukrepanju v zvezi z njimi, kadar je treba v skladu s pravili za posamezni sektor posredovati informacije;

(e) 

oseb ali subjektov, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1), v primerih odkritih goljufij in/ali nepravilnosti ter pri nadaljnjem ukrepanju na tej podlagi.

3.  

Razen v primerih, ko je treba informacije predložiti v skladu s pravili za posamezni sektor, informacije, ki se posredujejo na podlagi odstavka 2 tega člena, zajemajo:

(a) 

identifikacijo zadevnega subjekta ali osebe;

(b) 

povzetek odkritih tveganj ali zadevnih dejstev;

(c) 

informacije, ki utegnejo odredbodajalcu pomagati pri preverjanju iz odstavka 4 tega člena ali sprejemanju odločitve o izključitvi iz člena 136(1) ali (2) ali odločitve o naložitvi denarne kazni iz člena 138;

(d) 

kadar je ustrezno, informacije o morebitnih posebnih ukrepih za zagotovitev zaupnosti posredovanih informacij, vključno z ukrepi za varovanje dokazil za zaščito preiskave ali nacionalnega sodnega postopka.

4.  
Komisija informacije iz odstavka 3 prek podatkovne zbirke iz odstavka 1 brez odlašanja posreduje svojemu odredbodajalcu in odredbodajalcem svojih izvajalskih agencij ter vsem drugim institucijam Unije, organom Unije, evropskim uradom in agencijam, da lahko izvedejo ustrezno preverjanje v zvezi s tekočimi postopki dodeljevanja in obstoječimi pravnimi obveznostmi.

Odgovorni odredbodajalec pri tem preverjanju izvaja svoja pooblastila, kot so določena v členu 74, in ne presega tistega, kar je predvideno v pogojih postopka dodeljevanja in v pravnih obveznostih.

Informacije v zvezi z zgodnjim odkrivanjem, posredovane v skladu z odstavkom 3 tega člena, se hranijo največ eno leto. Če odgovorni odredbodajalec v tem času posebno komisijo zaprosi za izdajo priporočila v zvezi s primerom izključitve ali denarne kazni, se informacije lahko hranijo, dokler odgovorni odredbodajalec ne sprejme odločitve.

5.  
Komisija vsem osebam in subjektom, ki so vključeni v izvrševanje proračuna v skladu s členom 62, odobri dostop do informacij v zvezi z odločitvami o izključitvi v skladu s členom 136, da lahko preverijo, ali so v sistemu evidentirane kakšne izključitve, zato da bodo te informacije po potrebi in na lastno odgovornost upoštevali pri oddaji naročil v okviru izvrševanja proračuna.
6.  
V sklopu letnega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu na podlagi člena 325(5) PDEU Komisija predloži zbirne informacije o odločitvah, ki so jih odgovorni odredbodajalci sprejeli v skladu s členi 135 do 142 te uredbe. To poročilo vsebuje tudi dodatne informacije o morebitnih odločitvah, ki so jih odgovorni odredbodajalci sprejeli v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 136(6) te uredbe in členom 140(2) te uredbe, ter o vseh odločitvah odgovornih odredbodajalcev glede odstopanj od priporočila posebne komisije v skladu s tretjim pododstavkom člena 143(6) te uredbe.

Pri zagotavljanju informacij iz prvega pododstavka tega odstavka se ustrezno upoštevajo zahteve o zaupnosti, zlasti pa iz njih ni mogoče razbrati identitete zadevne osebe ali subjekta iz člena 135(2).

Člen 143

Posebna komisija

1.  
Posebna komisija se sestane na zahtevo odredbodajalca katere koli institucije Unije, organa Unije, evropskega urada ali organa ali osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU.
2.  

Posebno komisijo sestavljajo:

(a) 

stalni neodvisni predsedujoči na visoki ravni, ki ga imenuje Komisija;

(b) 

dva stalna predstavnika Komisije kot lastnice sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev, ki izrazita skupno stališče, in

(c) 

en predstavnik odredbodajalca predlagatelja.

Posebna komisija je sestavljena tako, da se zagotovi ustrezno pravno in tehnično strokovno znanje. Posebni komisiji pomaga stalni sekretariat, ki ga zagotovi Komisija in ki skrbi za tekoče upravljanje posebne komisije.

3.  
Predsedujoči se izbere med nekdanjimi člani Sodišča Evropske unije, Računskega sodišča ali nekdanjimi uradniki, ki so imeli vsaj položaj generalnega direktorja v instituciji Unije, ki ni Komisija. Izbere se na podlagi njegovih ali njenih osebnih in strokovnih lastnosti, obsežnih izkušenj na področju pravnih in finančnih zadev ter dokazane usposobljenosti, neodvisnosti in integritete. Mandat traja pet let in ne more biti podaljšan. Predsedujoči se imenuje kot posebni svetovalec v smislu člena 5 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. Predsedujoči predseduje vsem sejam posebne komisije. Pri opravljanju svojih dolžnosti je neodvisen. Med njegovimi dolžnosti predsedujočega in katerimi koli drugimi uradnimi dolžnostmi ne sme biti nobenega nasprotja interesov.
4.  
Poslovnik posebne komisije sprejme Komisija.
5.  
Posebna komisija potrdi pravico zadevne osebe ali subjekta iz člena 135(2), da še pred sprejetjem priporočil posebne komisije predloži pripombe glede dejstev ali ugotovitev iz člena 136(2) in glede predhodne pravne opredelitve. Pravica za predložitev pripomb se lahko odloži v izjemnih okoliščinah, kadar obstajajo nujni upravičeni razlogi za ohranitev zaupnosti preiskave ali nacionalnega sodnega postopka, in sicer dokler takšni upravičeni razlogi ne prenehajo obstajati.
6.  

Priporočilo posebne komisije za izključitev in/ali naložitev denarne kazni, kadar je ustrezno, vsebuje naslednje elemente:

(a) 

dejstva ali ugotovitve iz člena 136(2) ter njihovo predhodno pravno opredelitev;

(b) 

oceno tega, zakaj bi bilo treba naložiti denarno kazen in koliko naj bi ta kazen znašala;

(c) 

oceno tega, zakaj bi bilo treba izključiti osebo ali subjekt iz člena 135(2) in, posledično, kako dolgo naj bi takšna izključitev trajala;

(d) 

oceno tega, zakaj bi bilo treba objaviti informacije v zvezi z osebo ali subjektom iz člena 135(2), ki je izključen in/ali mu je bila naložena denarna kazen;

(e) 

oceno morebitnih popravnih ukrepov, ki jih je sprejela oseba ali subjekt iz člena 135(2).

Kadar namerava odgovorni odredbodajalec sprejeti odločitev, ki bo manj ugodna od tistega, kar je priporočila posebna komisija, zagotovi, da bodo pri sprejetju takšne odločitve ustrezno upoštevani pravica do zaslišanja in pravila o varstvu osebnih podatkov.

Kadar se odgovorni odredbodajalec odloči, da bo odstopal od priporočila posebne komisije, takšno odločitev posebni komisiji utemelji.

7.  
Posebna komisija spremeni svoje priporočilo v času izključitve, in sicer na zahtevo odgovornega odredbodajalca v primerih iz člena 136(8) ali na podlagi uradnega obvestila o pravnomočni sodbi ali pravnomočni upravni odločbi, v kateri so potrjeni razlogi za izključitev, kadar takšna sodba ali odločba ne določa trajanja izključitve, kot je navedeno v drugem pododstavku člena 136(2).
8.  
Posebna komisija brez odlašanja obvesti odredbodajalca predlagatelja o svojem spremenjenem priporočilu, na podlagi česar odredbodajalec spremeni še svojo odločitev.
9.  
Pristojnost Sodišča Evropske unije za pregled odločitve, s katero odredbodajalec izključi osebo ali subjekt iz člena 135(2) in/ali naloži denarno kazen prejemniku, je neomejena; med drugim lahko prekliče izključitev, skrajša ali podaljša njeno trajanje in/ali prekliče, zmanjša ali poveča naloženo denarno kazen. Člen 22(1) Uredbe (ES) št. 58/2003 se ne uporablja, če odredbodajalec odločitev o izključitvi ali naložitvi denarne kazni sprejme na podlagi priporočila posebne komisije.

Člen 144

Uporabnost podatkovne zbirke za sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev

1.  
Informacije, ki se zahtevajo od subjektov iz točke (d) člena 142(2), se v skladu s pravili za posamezni sektor posredujejo izključno prek avtomatiziranega informacijskega sistema, ki ga je vzpostavila Komisija in se trenutno uporablja za poročanje o goljufijah in nepravilnostih (v nadaljnjem besedilu: sistem za upravljanje nepravilnosti).
2.  
Pri uporabi podatkov, prejetih prek sistema za upravljanje nepravilnosti, se upošteva status nacionalnega postopka, ki je obstajal v času, ko so bile informacije predložene. Pred uporabo se opravi posvet z državo članico, ki je predložila ustrezne podatke prek sistema za upravljanje nepravilnosti.

Člen 145

Izjeme, ki se uporabljajo za Skupno raziskovalno središče

Členi 135 do 144 se ne uporabljajo za JRC.



Oddelek 3

Informacijski sistemi in e-uprava

Člen 146

Elektronsko vodenje prihodkov in odhodkov

1.  
Kadar se prihodki in odhodki ali izmenjave dokumentov vodijo z računalniškimi sistemi, se dokumenti lahko podpisujejo z računalniškim ali elektronskim postopkom, ki zagotavlja identifikacijo podpisnika. Takšni računalniškimi sistemi zajemajo celovit in posodobljen opis sistema, v katerem je opredeljena vsebina vseh podatkovnih polj, opisan postopek obdelave vsakega posameznega prihodka ali odhodka in podrobno pojasnjeno, kako računalniški sistem zagotavlja obstoj popolne revizijske sledi vsakega prihodka ali odhodka.
2.  
Na podlagi predhodnega dogovora med zadevnimi institucijami Unije in državami članicami je vsakršno posredovanje dokumentov med njimi lahko elektronsko.

Člen 147

E-uprava

1.  
Institucije Unije, izvajalske agencije in organi Unije iz členov 70 in 71 pripravijo in uporabljajo enotne standarde za elektronsko izmenjavo informacij z udeleženci. V največji možni meri zlasti pripravijo in izvajajo rešitve za predložitev, hrambo in obdelavo podatkov, predloženih v postopkih dodeljevanja, ter v ta namen vzpostavijo enotno „območje izmenjave elektronskih podatkov“ za udeležence. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno poroča o napredku v zvezi s tem.
2.  
V okviru deljenega upravljanja se vse uradne izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo opravijo na načine, opredeljene v pravilih za posamezni sektor. Ta pravila zagotavljajo interoperabilnost zbranih ali drugače prejetih in posredovanih podatkov pri upravljanju proračuna.

Člen 148

Elektronska izmenjava podatkov

1.  
Vse izmenjave s prejemniki, vključno s sklepanjem pravnih obveznosti in vsemi njihovimi dopolnili, lahko potekajo prek sistemov za elektronsko izmenjavo.
2.  

Sistemi za elektronsko izmenjavo morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

(a) 

dostop do sistema in dokumentov, ki se pošiljajo prek njega, lahko imajo le pooblaščene osebe;

(b) 

prek sistema lahko dokumente elektronsko podpisujejo ali pošiljajo le pooblaščene osebe;

(c) 

pooblaščene osebe se identificirajo v sistemu prek mehanizmov, vzpostavljenih v ta namen;

(d) 

ura in datum elektronske transakcije sta natančno določena;

(e) 

ohrani se celovitost dokumentov;

(f) 

ohrani se razpoložljivost dokumentov;

(g) 

kadar je to ustrezno, se ohrani zaupnost dokumentov;

(h) 

zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

3.  
Za podatke, poslane ali prejete prek takega sistema, velja pravna domneva o celovitosti podatkov ter točnosti datuma in ure pošiljanja ali prejemanja podatkov, kot sta navedena v sistemu.

Če dokument, ki je bil poslan ali priglašen prek takega sistema, ne vsebuje nobenih dinamičnih lastnosti, s katerimi ga je mogoče samodejno spreminjati, velja za enakovrednega papirnemu dokumentu, je dopustno dokazilo v pravnih postopkih, se šteje za izvirnik in zanj velja pravna domneva o njegovi pristnosti in celovitosti.

Elektronski podpisi iz točke (b) odstavka 2 imajo enak pravni učinek kot lastnoročni podpisi.

Člen 149

Predložitev dokumentacije vloge

1.  
Podrobnosti o predložitvi dokumentacije vloge določi odgovorni odredbodajalec, ki lahko izbere en način predložitve.

Izbrana sredstva sporočanja morajo biti takšna, da je omogočena resnična konkurenca in so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

vsaka vloga vsebuje vse potrebne informacije za njeno oceno;

(b) 

ohrani se celovitost podatkov;

(c) 

ohrani se zaupnost dokumentacije vloge;

(d) 

zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

2.  
Komisija s primernimi sredstvi in v skladu s členom 147(1) zagotovi, da lahko udeleženci predložijo dokumentacijo vloge in vsa ustrezna dokazila v elektronski obliki. Vsi elektronski komunikacijski sistemi, uporabljeni za sporočanje in izmenjavo informacij, morajo biti nediskriminatorni, splošno dostopni in interoperabilni z izdelki informacijske in komunikacijske tehnologije v splošni rabi ter udeležencem ne smejo omejiti dostopa do postopka dodeljevanja.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno poroča o napredku pri uporabi tega odstavka.

3.  

Naprave za elektronsko sprejemanje dokumentacije vloge s tehničnimi sredstvi in ustreznimi postopki morajo zagotoviti, da:

(a) 

je identiteto udeleženca mogoče z gotovostjo potrditi;

(b) 

je mogoče natančno določiti točno uro in datum prejema dokumentacije vloge;

(c) 

imajo dostop do prenesenih podatkov le pooblaščene osebe, ki lahko določajo ali spreminjajo datume za odpiranje dokumentacije vloge;

(d) 

imajo med različnimi fazami postopka dodeljevanja dostop do vseh predloženih podatkov le pooblaščene osebe, ki lahko po potrebi za namene postopka omogočijo dostop do podatkov;

(e) 

se z razumno gotovostjo odkrije vsak poskus kršitve katerega od pogojev iz točk (a) do (d).

Prvi pododstavek se ne uporablja za pogodbe pod mejnimi vrednostmi iz člena 175(1).

4.  
Kadar odgovorni odredbodajalec dovoli elektronsko predložitev dokumentacije vloge, elektronski dokumenti, predloženi prek teh sistemov, štejejo kot izvirniki.
5.  

V primeru predložitve s pismom lahko udeleženci dokumentacijo vloge predložijo:

(a) 

po pošti ali kurirski službi; v tem primeru kot dokazilo velja poštni žig ali datum na potrdilu o oddaji pošiljke;

(b) 

osebno v prostorih odgovornega odredbodajalca, kjer vlogo odda udeleženec ali njegov zastopnik; v tem primeru kot dokazilo velja potrdilo o prejemu.

6.  
Udeleženci se s predložitvijo dokumentacije vloge strinjajo, da obvestilo o izidu postopka prejmejo po elektronski poti.
7.  
Odstavki 1 do 6 tega člena se ne uporabljajo za izbor oseb ali subjektov, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1).



POGLAVJE 3

Pravila, ki se uporabljajo za neposredno upravljanje

Člen 150

Komisija za ocenjevanje

1.  
Dokumentacijo vloge oceni komisija za ocenjevanje.
2.  
Komisijo za ocenjevanje imenuje odgovorni odredbodajalec.

Komisijo za ocenjevanje sestavljajo najmanj tri osebe.

3.  
Člani komisije za ocenjevanje, ki ocenjujejo vloge za nepovratna sredstva ali ponudbe, predstavljajo najmanj dve organizacijski enoti institucij Unije ali organov Unije iz členov 68, 70 in 71, ki hierarhično nista povezani med seboj in od katerih vsaj ena ne odgovarja odgovornemu odredbodajalcu. Kadar predstavništva in lokalne enote zunaj Unije, kot so delegacija Unije, urad ali podružnica v tretji državi, in organi Unije iz členov 68, 70 in 71 nimajo ločenih enot, se zahteva glede organizacijskih enot, ki niso hierarhično povezane med seboj, ne uporablja.

Na podlagi sklepa odgovornega odredbodajalca lahko komisiji za ocenjevanje pomagajo zunanji strokovnjaki.

Člani komisije za ocenjevanje so lahko zunanji strokovnjaki, kadar je ta možnost določena v temeljnem aktu.

4.  
Člani komisije za ocenjevanje, ki ocenjujejo vloge v natečaju za nagrade so lahko osebe iz prvega pododstavka odstavka 3 ali zunanji strokovnjaki.
5.  
Člani komisije za ocenjevanje in zunanji strokovnjaki morajo spoštovati člen 61.

Člen 151

Pojasnjevanje in popravljanje dokumentacije vlog

Odgovorni odredbodajalec lahko popravi očitne administrativne napake v dokumentaciji vlog, potem ko udeleženec potrdi nameravani popravek.

Kadar udeleženec ne predloži dokazil ali ne da izjav, komisija za ocenjevanje ali, kadar je ustrezno, odgovorni odredbodajalec udeleženca, razen v ustrezno utemeljenih primerih, pozoveta, naj posreduje manjkajoče informacije ali pojasni dokazila.

Takšne informacije, pojasnila ali potrditve ne spremenijo bistveno dokumentacije vloge.

Člen 152

Jamstva

1.  

Razen za naročila in nepovratna sredstva, katerih vrednost ne presega 60 000  EUR lahko odgovorni odredbodajalec, če je to sorazmerno in temelji na analizi tveganj odgovornega odredbodajalca, zahteva predložitev jamstva s strani:

(a) 

izvajalcev ali upravičencev, da se zmanjša finančno tveganje, povezano s plačilom predhodnega financiranja („jamstvo za predhodno financiranje“);

(b) 

izvajalcev, da zagotovijo skladnost z bistvenimi pogodbenimi obveznostmi v primeru gradenj, blaga ali kompleksnih storitev („jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti“);

(c) 

izvajalcev, da zagotovijo popolno izvedbo naročila v obdobju pogodbene odgovornosti („jamstvo za vračilo zadržanih zneskov“).

JRC je izvzet iz predložitve jamstev.

Kot alternativo zahtevi za predložitev jamstva za predhodno financiranje lahko odgovorni odredbodajalec v zvezi z nepovratnimi sredstvi odloči, da plačila razdeli na več obrokov.

2.  
Odgovorni odredbodajalec odloči, ali se jamstvo izrazi v eurih ali v valuti naročila oziroma sporazuma o nepovratnih sredstvih.
3.  
Jamstvo izda banka ali pooblaščena finančna institucija, s katero se odgovorni odredbodajalec strinja.

Na zahtevo izvajalca ali upravičenca in ob strinjanju odgovornega odredbodajalca:

(a) 

se jamstva iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 1 lahko nadomestijo s solidarnim poroštvom izvajalca ali upravičenca in tretje strani;

(b) 

se jamstvo iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 lahko nadomesti z nepreklicnim in brezpogojnim solidarnim poroštvom upravičencev, ki so pogodbeniki istega sporazuma o nepovratnih sredstvih.

4.  
Z jamstvom banka, finančna institucija ali tretja stran zagotavlja nepreklicno kolateralno poroštvo ali to, da bo na prvi poziv poravnala obveznosti izvajalca ali upravičenca.
5.  
Kadar odgovorni odredbodajalec med izvajanjem naročila ali sporazuma o nepovratnih sredstvih ugotovi, da izdajatelj jamstva ni ali ni več pooblaščen za izdajo jamstev v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, zahteva, da izvajalec ali upravičenec nadomesti jamstvo, ki ga je izdal takšen izdajatelj jamstva.

Člen 153

Jamstvo za predhodno financiranje

1.  
Jamstvo za predhodno financiranje se izda za znesek, ki ne presega zneska predhodnega financiranja, in velja dovolj dolgo, da ga je mogoče terjati.
2.  
Jamstvo za predhodno financiranje se sprosti, ko se predhodno financiranje odšteje od vmesnih plačil ali plačil razlike izvajalcu ali upravičencu v skladu s pogoji naročila ali pogoji sporazuma o nepovratnih sredstvih.



NASLOV VI

POSREDNO UPRAVLJANJE

Člen 154

Posredno upravljanje

1.  
Izbira oseb in subjektov, ki bodo pooblaščeni za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev na podlagi točke (c) prvega pododstavka člena 62(1), je pregledna, temelji na naravi ukrepov in ne povzroča nasprotja interesov. Za subjekte iz točk (c)(ii), (v), (vi) in (vii) prvega pododstavka člena 62(1) se pri izbiri ustrezno upošteva tudi njihova finančna in poslovna sposobnost.

Kadar je oseba ali subjekt opredeljen v temeljnem aktu, ocena finančnih posledic iz člena 35 vključuje utemeljitev izbire te osebe ali subjekta.

Zadevna država članica ali zadevna država v primerih izvrševanja s strani mreže, pri katerih mora imenovati vsaj en organ ali subjekt, tega imenuje v skladu s temeljnim aktom. V vseh drugih primerih Komisija takšne organe ali subjekte imenuje v dogovoru z zadevnimi državami članicami ali zadevnimi državami.

2.  
Osebe in subjekti, ki so pooblaščeni za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev na podlagi točke (c) prvega pododstavka člena 62(1), spoštujejo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljajo prepoznavnost delovanja Unije. Kadar Komisija vzpostavi sporazume o okvirnih finančnih partnerstvih v skladu s členom 130, se ta načela podrobneje opišejo v takšnih sporazumih.
3.  
Pred podpisom sporazumov o prispevkih, sporazumov o financiranju ali sporazumov o nepovratnih sredstvih Komisija zagotovi, da je raven zaščite finančnih interesov Unije enaka ravni, ki se zagotovi, kadar Komisija izvršuje proračun v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1). Komisija to stori z oceno sistemov, pravil in postopkov oseb in subjektov, ki izvršujejo sredstva Unije, če se namerava opreti na take sisteme, pravila in postopke pri izvajanju ukrepov, ali z uporabo ustreznih nadzornih ukrepov v skladu z odstavkom 5 tega člena.
4.  

V skladu z načelom sorazmernosti ter ob ustreznem upoštevanju narave ukrepa in zadevnih finančnih tveganj Komisija v zvezi z osebami in subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1), oceni, ali:

(a) 

so vzpostavili uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole, ki temelji na mednarodnih dobrih praksah in omogoča zlasti preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti in goljufij, ter zagotavljajo njegovo delovanje;

(b) 

uporabljajo računovodski sistem, ki pravočasno zagotavlja natančne, popolne in zanesljive informacije;

(c) 

so predmet neodvisne zunanje revizije, ki jo v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi opravi revizijska služba, ki je funkcionalno neodvisna od zadevne osebe ali subjekta;

(d) 

uporabljajo ustrezna pravila in postopke za zagotavljanje financiranja tretjim stranem, tudi pregledne, nediskriminatorne, učinkovite in uspešne revizijske postopke, pravila za izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev in pravila za izključitev iz dostopa do financiranja;

(e) 

objavljajo ustrezne informacije o svojih prejemnikih, ki so enake informacijam, določenim v členu 38;

(f) 

zagotavljajo varstvo osebnih podatkov, ki je enakovredno varstvu iz člena 5.

Poleg tega lahko Komisija v dogovoru z zadevnimi osebami ali subjekti oceni druga pravila in postopke, kot so stroški upravljanja računovodskih praks oseb ali subjektov. Komisija lahko na podlagi rezultatov te ocene odloči, da se bo oprla na ta pravila in postopke.

Osebe ali subjekti, ki se ocenjujejo v skladu s prvim in drugim pododstavkom, Komisijo brez nepotrebnega odlašanja obvestijo, če svoja pravila, sisteme ali postopke kakor koli vsebinsko spremenijo, kar bi lahko vplivalo na zanesljivost ocene Komisije.

5.  
Kadar so zadevne osebe ali subjekti le delno skladni z odstavkom 4, Komisija sprejme ustrezne nadzorne ukrepe za zagotovitev zaščite finančnih interesov Unije. Ti ukrepi se določijo v ustreznih sporazumih. Informacije o katerih koli takih ukrepih se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu na njuno zahtevo.
6.  

Komisija se lahko odloči, da ne bo zahtevala predhodne ocene iz odstavkov 3 in 4 za:

(a) 

organe Unije iz členov 70 in 71 ter organe ali osebe iz točke (c)(viii) prvega pododstavka člena 62(1), ki so sprejeli finančna pravila s predhodnim soglasjem Komisije;

(b) 

tretje države ali organe, ki jih te imenujejo, če Komisija ohrani odgovornost za finančno poslovodenje, s katero se jamči zadostna zaščita finančnih interesov Unije, ali

(c) 

tiste postopke, ki jih Komisija posebej zahteva, vključno z lastnimi in tistimi, določenimi v temeljnih aktih.

7.  
Kadar se sistemi, pravila ali postopki oseb ali subjektov iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) ocenijo kot ustrezni, se lahko prispevki Unije za te osebe ali subjekte izvršujejo v skladu s tem naslovom. Kadar te osebe ali subjekti sodelujejo v razpisu za zbiranje predlogov, morajo spoštovati pravila razpisa za zbiranje predlogov iz naslova VIII. V takem primeru se lahko odredbodajalec namesto podpisa sporazuma o nepovratnih sredstvih odloči za podpis sporazuma o prispevkih ali sporazuma o financiranju.

Člen 155

Izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev

1.  

Osebe in subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije ali proračunska jamstva, Komisiji predložijo:

(a) 

poročilo o izvrševanju sredstev Unije ali proračunskih jamstev, med drugim o izpolnjevanju pogojev ali doseganju rezultatov iz točke (a) prvega pododstavka člena 125(1);

(b) 

kadar je prispevek povračilo izdatkov, svoje obračune, pripravljene za nastali izdatek;

(c) 

izjavo o upravljanju, ki zajema informacije iz točke (a) in po potrebi točke (b) ter ki potrjuje, da:

(i) 

so informacije ustrezno prikazane, popolne in točne;

(ii) 

so bila sredstva Unije porabljena za predvideni namen, opredeljen v sporazumih o prispevkih, sporazumih o financiranju ali sporazumih o jamstvu oziroma v zadevnih pravilih za posamezni sektor, kadar je ustrezno;

(iii) 

vzpostavljeni kontrolni sistemi zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij;

(d) 

povzetek končnih revizijskih poročil in izvedenih kontrol, vključno z analizo narave ter obsega napak in slabosti, ugotovljenih v sistemih, ter sprejetimi ali načrtovanimi korektivnimi ukrepi.

V primeru navzkrižnega opiranja na revizije, kot je navedeno v členu 127, se v povzetek iz točke (d) prvega pododstavka tega odstavka vključi tudi vsa zadevna revizijska dokumentacija, na katero se je treba opreti.

Za ukrepe, ki se zaključijo pred koncem zadevnega proračunskega leta, lahko končno poročilo za takšen ukrep nadomesti izjavo o upravljanju iz točke (c) prvega pododstavka, pod pogojem, da se predloži pred 15. februarjem naslednjega proračunskega leta.

Dokumentom iz prvega pododstavka je priloženo mnenje neodvisnega revizijskega organa, pripravljeno v skladu z mednarodno sprejetimi standardi revizijskega poročanja. V tem mnenju se navede, ali vzpostavljeni kontrolni sistemi delujejo pravilno in stroškovno učinkovito ter ali so osnovne transakcije zakonite in pravilne. V mnenju se navede tudi, ali se je pri revizijskem delu pojavil dvom o trditvah v izjavi o upravljanju iz točke (c) prvega pododstavka. Kadar takšnega mnenja ni, lahko odredbodajalec zahteva enakovredno raven zagotovila prek drugih neodvisnih sredstev.

Dokumenti iz prvega pododstavka se predložijo Komisiji najpozneje 15. februarja naslednjega proračunskega leta. Mnenje iz tretjega pododstavka se predloži Komisiji najpozneje 15. marca navedenega leta.

Obveznosti iz tega odstavka ne posegajo v sporazume, sklenjene z EIB, EIS, organizacijami držav članic, mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami. Kar zadeva izjavo o upravljanju, taki sporazumi vključujejo najmanj obveznost, da ti subjekti Komisiji vsako leto predložijo izjavo, s katero potrdijo, da so bila v zadevnem proračunskem letu sredstva Unije porabljena in obračunana v skladu s členom 154(3) in (4) ter z obveznostmi, določenimi v takih sporazumih. Takšna izjava se lahko vključi v končno poročilo, če je izvedeni ukrep omejen na 18 mesecev.

2.  

Pri izvrševanju sredstev Unije morajo osebe in subjekti:

(a) 

upoštevati veljavno pravo Unije in dogovorjene mednarodne standarde in standarde Unije in torej ne smejo podpirati ukrepov, ki prispevajo k pranju denarja, financiranju terorizma, izogibanju davkom, davčnim goljufijam ali davčnim utajam;

(b) 

ne smejo začeti – pri izvajanju finančnih instrumentov in proračunskih jamstev v skladu z naslovom X – novih ali nadaljevati obstoječih operacij s subjekti, registriranimi ali ustanovljenimi v jurisdikcijah, ki so na seznamu ustrezne politike Unije o nekooperativnih jurisdikcijah ali ki so na podlagi člena 9(2) Direktive (EU) 2015/849 opredeljene kot tretje države z visokim tveganjem ali ki ne spoštujejo davčnih standardov Unije oziroma mednarodno dogovorjenih davčnih standardov o preglednosti in izmenjavi informacij.

Subjekti lahko odstopajo od točke (b) prvega pododstavka le, če se ukrep fizično izvaja v eni od teh jurisdikcij in če ni nobenega znamenja, da zadevna operacija sodi v katero od kategorij iz točke (a) prvega pododstavka.

Subjekti, ki izvajajo finančne instrumente in proračunska jamstva v skladu z naslovom X, pri sklepanju sporazumov s finančnimi posredniki prenesejo zahteve iz tega odstavka v ustrezne sporazume in od finančnih posrednikov zahtevajo, da poročajo o izpolnjevanju teh zahtev.

3.  
Osebe in subjekti pri izvajanju finančnih instrumentov in proračunskih jamstev v skladu z naslovom X uporabljajo načela in standarde iz prava Unije o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, zlasti iz Uredbe (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta ( 22 ) ter Direktive (EU) 2015/849. Zagotovijo, da za financiranje na podlagi te uredbe velja obveznost razkritja informacij o dejanskem lastništvu v skladu z Direktivo (EU) 2015/849, ter objavijo podatke iz poročil po posameznih državah v smislu člena 89(1) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 23 ).
4.  
Komisija preveri, da so bila sredstva Unije ali proračunsko jamstvo uporabljeni v skladu s pogoji, določenimi v zadevnih sporazumih. Kadar se stroški osebe ali subjekta povrnejo na podlagi poenostavljenega obračunavanja stroškov v skladu s točkami (c), (d) in (e) prvega pododstavka člena 125(1), člena 181(1) do (5) in členov 182 do 185. Kadar se pri porabi sredstev Unije ali proračunskih jamstev kršijo obveznosti iz zadevnih sporazumov, se uporablja člen 131.
5.  
V zvezi z ukrepi z več donatorji, pri katerih je prispevek Unije povračilo izdatkov, se v postopku iz odstavka 4 preveri, ali je oseba ali subjekt porabil znesek, ki ustreza tistemu, ki ga je za zadevni ukrep izplačala Komisija, in sicer v skladu s pogoji iz zadevnega sporazuma o nepovratnih sredstvih, prispevkih ali financiranju.
6.  
V sporazumih o prispevkih, financiranju in nepovratnih sredstvih se jasno opredelijo odgovornosti in obveznosti osebe ali subjekta, ki izvršuje sredstva Unije, vključno z obveznostmi iz člena 129 in pogoji za izplačilo prispevka. V takšnih sporazumih se na podlagi skupnega dogovora po potrebi opredeli nadomestilo, ki se oblikuje glede na pogoje, na podlagi katerih se ukrepi izvajajo, ob ustreznem upoštevanju kriznih in negotovih razmer in temelji na smotrnosti, kadar je to ustrezno. Ti sporazumi vključujejo tudi pravila o poročanju Komisiji glede izvedbe nalog, pričakovane rezultate, vključno s kazalniki za merjenje smotrnosti, in obveznost za osebe ali subjekte, ki izvršujejo sredstva Unije, da Komisijo brez odlašanja uradno obvestijo o primerih odkritih goljufij in nepravilnosti ter nadaljnjem ukrepanju v zvezi z njimi.
7.  
Vsi sporazumi o prispevkih, financiranju in jamstvu se dajo na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu na njuno zahtevo.
8.  
Ta člen se ne uporablja za prispevek Unije za organe Unije, za katere se uporablja ločen postopek razrešnice v skladu s členoma 70 in 71, razen morebitnih ad hoc sporazumov o prispevku.

Člen 156

Posredno upravljanje z mednarodnimi organizacijami

1.  
Komisija lahko v skladu s točko (c)(ii) prvega pododstavka člena 62(1) proračun izvršuje posredno z mednarodnimi organizacijami javnega sektorja, ustanovljenimi na podlagi mednarodnih sporazumov (v nadaljnjem besedilu: mednarodne organizacije), in s specializiranimi agencijami, ki jih ustanovijo take organizacije. Ti sporazumi se posredujejo Komisiji v okviru ocene, ki jo izvede Komisija v skladu s členom 154(3).
2.  

Za mednarodni organizaciji štejeta naslednji organizaciji:

(a) 

Mednarodni odbor Rdečega križa;

(b) 

Mednarodna federacija nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

3.  

Komisija lahko sprejme ustrezno utemeljen sklep o obravnavanju neprofitnih organizacij kot mednarodnih organizacij, če neprofitna organizacija izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) 

je pravna oseba in ima avtonomne organe upravljanja;

(b) 

ustanovljena je bila za opravljanje posebnih nalog v splošnem mednarodnem interesu;

(c) 

vsaj šest držav članic je članic neprofitne organizacije;

(d) 

ima ustrezna finančna jamstva;

(e) 

deluje na podlagi stalne strukture in v skladu s sistemi, pravili in postopki, ki se lahko ocenijo v skladu s členom 154(3).

4.  
Kadar mednarodne organizacije izvršujejo sredstva v okviru posrednega upravljanja, se uporabljajo z njimi sklenjeni sporazumi o preverjanju.

Člen 157

Posredno upravljanje z organizacijami držav članic

1.  
Komisija lahko v skladu s točkama (c)(v) in (vi) prvega pododstavka člena 62(1) izvršuje proračun posredno z organizacijami držav članic.
2.  
Kadar Komisija proračun izvršuje posredno z organizacijami držav članic, se opira na sisteme, pravila in postopke teh organizacij, ki so bili ocenjeni v skladu s členom 154(3) in (4).
3.  
V sporazumih o okvirnem finančnem partnerstvu, sklenjenih z organizacijami držav članic v skladu s členom 130, se še dodatno obrazložijo obseg in načini navzkrižnega opiranja na sisteme, pravila in postopke organizacij držav članic ter se lahko navedejo posebne določbe o navzkrižnem opiranju na ocene in revizije iz členov 126 in 127.

Člen 158

Posredno upravljanje s tretjimi državami

1.  
Komisija lahko izvršuje proračun posredno s tretjo državo ali organi, ki jih je imenovala ta država, kot je navedeno v točki (c)(i) prvega pododstavka člena 62(1), in sicer s sklenitvijo sporazuma o financiranju, v katerem je opisano posredovanje Unije v tretji državi in določen način izvrševanja za vsak del ukrepa.
2.  
Za del ukrepa, ki ga izvaja posredno s tretjo državo ali organi, ki jih je ta država imenovala, se v sporazumu o financiranju poleg elementov iz člena 155(5) jasno opredelijo vloge in odgovornosti tretje države in Komisije pri izvrševanju sredstev. V sporazumu o financiranju se določijo tudi pravila in postopki, ki jih tretja država uporablja pri izvrševanju sredstev Unije.

Člen 159

Operacije mešanega financiranja

1.  
Operacije mešanega financiranja upravlja bodisi Komisija bodisi osebe ali subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije na podlagi točke (c) prvega pododstavka člena 62(1).
2.  
Kadar se finančni instrumenti in proračunska jamstva izvajajo v okviru mehanizma mešanega financiranja ali platforme, se uporablja naslov X.
3.  
Za finančne instrumente in proračunska jamstva, izvedena v okviru mehanizmov mešanega financiranja ali platform se točka (h) prvega pododstavka člena 209(2) šteje za izpolnjeno, če se predhodna ocena izvede pred vzpostavitvijo zadevnega mehanizma mešanega financiranja ali platforme.
4.  
Letna poročila v skladu s členom 249 se pripravijo na ravni mehanizma mešanega financiranja ali platforme, pri čemer se upoštevajo vsi finančni instrumenti in proračunska jamstva, združeni v okviru tega mehanizma ali platforme, ter se jasno opredelijo različne vrste finančne podpore v okviru mehanizma ali platforme.



NASLOV VII

JAVNO NAROČANJE IN KONCESIJE



POGLAVJE 1

Skupne določbe

Člen 160

Načela, ki se uporabljajo za naročila, in njihovo področje uporabe

1.  
Vsa naročila, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna, morajo upoštevati načela preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije.
2.  
Za vsa naročila se omogoči sodelovanje najširšemu možnemu krogu ponudnikov, razen če se uporabi postopek iz točke (d) člena 164(1).

Ocenjena vrednost naročila se ne sme določiti z namenom izogibanja veljavnim pravilom, prav tako se ne sme naročilo v ta namen razdeliti na manjše dele.

Javni naročnik po potrebi razdeli naročilo na sklope in pri tem ustrezno upošteva široko konkurenco.

3.  
Naročniki ne smejo uporabljati okvirnih pogodb neustrezno ali tako, da je njihov namen ali učinek preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence.
4.  
JRC lahko prejme financiranje v breme odobritev, razen odobritev za raziskave in tehnološki razvoj v zvezi z njegovim sodelovanjem v postopkih javnega naročanja, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna.
5.  
Pravila o javnem naročanju iz te uredbe se z izjemo načel preglednosti in enakega obravnavanja ne uporabljajo za dejavnosti JRC v imenu tretjih strani.

Člen 161

Priloga o javnem naročanju in prenosu pooblastil

Podrobna pravila o javnem naročanju so določena v Prilogi I k tej uredbi. Da se zagotovi, da institucije Unije pri oddajanju naročil za svoj račun uporabljajo enake standarde, kot so tisti, ki jih morajo upoštevati javni naročniki, za katere veljata direktivi 2014/23/EU in 2014/24/EU, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 269 te uredbe za spremembo Priloge I k tej uredbi, da se jo uskladi s spremembami navedenih direktiv in vanjo vnesejo s tem povezane tehnične spremembe.

Člen 162

Mešana javna naročila in enotni besednjak javnih naročil

1.  
Mešano javno naročilo, ki zajema dve ali več vrst javnega naročanja (gradenj, blaga ali storitev) ali koncesij (gradenj ali storitev) oziroma oboje, se odda v skladu z določbami, ki se uporabljajo za vrsto javnega naročanja, značilno za glavni predmet zadevnega naročila.
2.  
V primeru mešanih javnih naročil, ki zajemajo blago in storitve, se glavni predmet določi s primerjavo vrednosti zadevnega blaga ali storitev.

Javno naročilo, ki zajema eno vrsto javnega naročanja (gradenj, blaga ali storitev) in koncesije (gradenj ali storitev), se odda v skladu z določbami, ki se uporabljajo za zadevno javno naročilo.

3.  
Ta naslov se ne uporablja za naročila za tehnično pomoč, sklenjena z EIB ali EIS.
4.  
Vsi sklici na nomenklature v okviru javnega naročanja temeljijo na „enotnem besednjaku javnih naročil (CPV)“, kakor je določen v Uredbi (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta ( 24 ).

Člen 163

Ukrepi za obveščanje javnosti

1.  

Za postopke z vrednostjo, enako ali višjo od mejnih vrednosti iz člena 175(1) ali člena 178, javni naročnik v Uradnem listu Evropske unije objavi:

(a) 

obvestilo o začetku postopka za oddajo javnega naročila, razen v primeru postopka iz točke (d) člena 164(1);

(b) 

obvestilo o oddaji javnega naročila z rezultati postopka.

2.  
Postopki z vrednostjo, nižjo od mejnih vrednosti iz člena 175(1) ali člena 178, se oglašujejo na ustrezen način.
3.  
Objava nekaterih informacij o oddaji javnega naročila se lahko opusti, če bi njihovo razkritje oviralo kazenski pregon ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodilo legitimnim poslovnim interesom gospodarskih subjektov ali če bi lahko vplivalo na lojalno konkurenco med njimi.

Člen 164

Postopki javnega naročanja

1.  

Postopki javnega naročanja za oddajo koncesijskih pogodb ali javnih naročil, vključno z okvirnimi pogodbami, imajo eno od naslednjih oblik:

(a) 

odprti postopek;

(b) 

omejeni postopek, vključno z dinamičnim nabavnim sistemom;

(c) 

projektni natečaj;

(d) 

postopek s pogajanji, tudi brez predhodne objave;

(e) 

konkurenčni dialog;

(f) 

konkurenčni postopek s pogajanji;

(g) 

partnerstvo za inovacije;

(h) 

postopki z razpisom za prijavo interesa.

2.  
V odprtih postopkih lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda ponudbo.
3.  
V omejenih postopkih, konkurenčnih dialogih, konkurenčnih postopkih s pogajanji in partnerstvih za inovacije lahko odda prijavo za sodelovanje vsak gospodarski subjekt, in sicer tako, da predloži informacije, ki jih zahteva javni naročnik. Javni naročnik povabi vse kandidate, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in niso v nobeni od situacij iz členov 136(1) in 141(1), naj oddajo ponudbo.

Ne glede na prvi pododstavek lahko javni naročnik na podlagi objektivnih in nediskriminatornih pogojev za sodelovanje omeji število kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku, ter to navede v obvestilu o javnem naročilu ali razpisu za prijavo interesa. Število povabljenih kandidatov mora zadoščati, da je zagotovljena resnična konkurenca.

4.  
Javni naročnik se v vseh postopkih, ki vključujejo pogajanja, s ponudniki pogaja o prvih in vseh nadaljnjih ponudbah ali njihovih delih – razen o končnih ponudbah –, da bi izboljšali njihovo vsebino. Minimalne zahteve in merila, določena v dokumentaciji za postopek javnega naročanja, niso predmet pogajanj.

Javni naročnik lahko odda naročilo na podlagi prve ponudbe brez pogajanj, kadar je v dokumentaciji za postopek javnega naročanja navedel, da si pridržuje to možnost.

5.  

Javni naročnik lahko uporabi:

(a) 

odprti ali omejeni postopek za kakršno koli nabavo;

(b) 

postopke z razpisom za prijavo interesa v zvezi z naročili, katerih vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz člena 175(1), za predizbor kandidatov, ki bodo povabljeni k predložitvi ponudb v prihodnjih omejenih razpisih za zbiranje ponudb, ali za pripravo seznama ponudnikov, ki bodo povabljeni k predložitvi prijave za sodelovanje ali k predložitvi ponudb;

(c) 

projektni natečaj za pridobitev načrta ali projekta, ki ga izbere žirija po razpisu natečaja;

(d) 

partnerstvo za inovacije za razvoj inovativnega proizvoda, storitve ali inovativne gradnje ter naknadno nabavo zagotovljenega blaga, storitev ali gradenj;

(e) 

konkurenčni postopek s pogajanji ali konkurenčni dialog za koncesijske pogodbe in za naročila storitev iz Priloge XIV k Direktivi 2014/24/EU v primerih, ko so bile v odprtem ali omejenem postopku predložene le nepravilne ali nesprejemljive ponudbe, potem ko je bil prvotni postopek končan, in v primerih, ko je to upravičeno zaradi posebnih okoliščin, ki so med drugim povezane z naravo ali kompleksnostjo predmeta naročila ali s specifično vrsto naročila, kakor je podrobno navedeno v Prilogi I k tej uredbi;

(f) 

postopek s pogajanji za naročila, katerih vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz člena 175(1), ali postopek s pogajanji brez predhodne objave za specifične vrste nabav, ki ne spadajo v področje uporabe Direktive 2014/24/EU, ali v jasno opredeljenih izjemnih okoliščinah, ki so navedene v Prilogi I k tej uredbi.

6.  
Dinamični nabavni sistem je v celotnem obdobju svoje veljavnosti odprt za vsak gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje.

Javni naročnik pri javnem naročanju v okviru dinamičnega nabavnega sistema upošteva pravila omejenega postopka.

Člen 165

Medinstitucionalno in skupno javno naročanje

1.  
Kadar se za naročilo ali okvirno pogodbo zanimata dve ali več institucij Unije, izvajalskih agencij ali organov Unije iz členov 70 in 71 in kadar se lahko doseže večja učinkovitost, lahko zadevni javni naročniki izvedejo postopek in upravljajo naknadno naročilo ali okvirno pogodbo na medinstitucionalni ravni pod vodstvom enega od javnih naročnikov.

V medinstitucionalnih postopkih lahko sodelujejo tudi organi in osebe, pooblaščeni za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU, ter Urad sekretarja sveta guvernerjev evropskih šol.

Pogoji okvirne pogodbe se uporabljajo le med tistimi javnimi naročniki, ki so za ta namen določeni v dokumentaciji za postopek javnega naročanja, in tistimi gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki okvirne pogodbe.

2.  
Kadar sta naročilo ali okvirna pogodba potrebna za izvajanje skupnega ukrepa s strani institucije Unije in enega ali več javnih naročnikov iz držav članic, lahko postopek javnega naročanja skupno izvedejo institucija Unije in javni naročniki.

Skupno javno naročanje se lahko izvedejo skupaj z državami Efte in državami kandidatkami za članstvo v Uniji, če je bila ta možnost posebej določena v dvostranski ali večstranski pogodbi.

Postopkovne določbe, ki se uporabljajo za institucije Unije, se uporabljajo za skupno javno naročanje.

Kadar je delež, ki pripada javnemu naročniku iz države članice ali ki ga ta upravlja, glede na skupno ocenjeno vrednost naročila najmanj 50-odstoten, ali v drugih ustrezno utemeljenih primerih se lahko institucija Unije odloči, da se za skupno javno naročanje uporabljajo postopkovna pravila, ki se uporabljajo za javnega naročnika iz države članice, pod pogojem, da se lahko ta pravila obravnavajo kot enakovredna tistim, ki jih uporablja institucija Unije.

Pri skupnem javnem naročanju se institucija Unije in javni naročnik iz države članice, države Efte ali države kandidatke za članstvo v Uniji dogovorita zlasti o podrobnih praktičnih ureditvah v zvezi z ocenjevanjem prijav za sodelovanje ali ponudb, v zvezi z oddajo naročil, pravom, ki se uporablja za naročilo, ter pristojnim sodiščem za reševanje sporov.

Člen 166

Priprava postopka javnega naročanja

1.  
Pred začetkom postopka javnega naročanja lahko javni naročnik izvede predhodno preverjanje trga z namenom priprave postopka.
2.  
Javni naročnik v dokumentaciji za postopek javnega naročanja opredeli predmet javnega naročanja z opisom svojih potreb in zahtevanih značilnosti gradenj, blaga ali storitev, ki se bodo nabavili, ter določi veljavna merila za izključitev, pogoji za sodelovanje in merila za oddajo. Javni naročnik navede tudi, na podlagi katerih elementov so opredeljene minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vse ponudbe. Minimalne zahteve zajemajo izpolnjevanje veljavnih obveznosti na področjih okoljskega, socialnega in delovnega prava, določenih v pravu Unije, nacionalnem pravu, kolektivnih pogodbah ali veljavnih mednarodnih socialnih in okoljskih konvencijah iz Priloge X k Direktivi 2014/24/EU.

Člen 167

Oddaja naročil

1.  

Naročila se oddajo na podlagi meril za oddajo, pod pogojem, da je javni naročnik preveril naslednje:

(a) 

ponudnik izpolnjuje minimalne zahteve, določene v dokumentaciji za postopek javnega naročanja;

(b) 

kandidat ali ponudnik ni izključen na podlagi člena 136 ali zavrnjen na podlagi člena 141;

(c) 

kandidat ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje, določene v dokumentaciji za postopek javnega naročanja, in ni v nasprotju interesov, kar bi lahko negativno vplivalo na kakovost izvedbe naročila.

2.  
Javni naročnik za oceno sposobnosti kandidata ali ponudnika uporabi pogoje za sodelovanje. Pogoji za sodelovanje zadevajo samo pravno in regulativno sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomsko in finančno sposobnost ter tehnično in strokovno usposobljenost. Za JRC se šteje, da izpolnjuje zahteve glede finančne sposobnosti.
3.  
Javni naročnik za oceno ponudbe uporabi merila za oddajo.
4.  
Javni naročnik odda naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, kar zajema eno od treh metod oddaje: najnižja cena, najnižji stroški ali najboljše razmerje med ceno in kakovostjo.

Javni naročnik v zvezi z najnižjimi stroški uporabi pristop stroškovne učinkovitosti, vključno z izračunom stroškov v življenjski dobi.

Javni naročnik v zvezi z najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo upošteva ceno ali stroške in druga merila kakovosti, povezana s predmetom naročila.

Člen 168

Predložitev, elektronska komunikacija in ocenjevanje

1.  
Javni naročnik določi roke za prejem ponudb in prijav za sodelovanje v skladu s točko 24 Priloge I, pri tem pa upošteva kompleksnost nabave, pri čemer gospodarskim subjektom da na voljo dovolj časa, da pripravijo svoje ponudbe.
2.  
Če je to ustrezno in sorazmerno, lahko javni naročnik zahteva, da ponudniki predložijo jamstvo, in tako zagotovi, da ti ne bodo umaknili predložene ponudbe pred podpisom pogodbe. Zahtevano jamstvo predstavlja od 1 do 2 % skupne ocenjene vrednosti naročila.

Javni naročnik sprosti jamstva:

(a) 

za ponudnike ali ponudbe, zavrnjene v skladu s točko 30.2(b) ali (c) Priloge I, po predložitvi obvestila o izidu postopka;

(b) 

za ponudnike, razvrščene v skladu s točko 30.2(e) Priloge I, po podpisu pogodbe.

3.  

Javni naročnik odpre vse prijave za sodelovanje in ponudbe. Zavrne pa:

(a) 

prijave za sodelovanje in ponudbe, ki niso bile prejete v roku za prejem, ne da bi jih odprl;

(b) 

ponudbe, ki so bile ob prejetju že odprte, ne da bi pregledal njihovo vsebino.

4.  
Javni naročnik vse prijave za sodelovanje ali ponudbe, ki niso bile zavrnjene v fazi odpiranja iz odstavka 3, oceni na podlagi meril, določenih v dokumentaciji za postopek javnega naročanja, da bi oddal naročilo ali začel elektronsko dražbo.
5.  

Odredbodajalec lahko opusti imenovanje komisije za ocenjevanje, določene v členu 150(2), v naslednjih primerih:

(a) 

vrednost naročila je nižja od mejnih vrednosti iz člena 175(1);

(b) 

na podlagi analize tveganja za primere iz točk (c), (e), (f)(i), (f)(iii) in (h) drugega pododstavka točke 11.1 Priloge I;

(c) 

na podlagi analize tveganja ob ponovnem odpiranju konkurence v okviru okvirne pogodbe;

(d) 

za postopke na področju zunanjih ukrepov, katerih vrednost je manjša ali enaka 20 000  EUR.

6.  
Prijave za sodelovanje in ponudbe, ki ne izpolnjujejo vseh minimalnih zahtev, določenih v dokumentaciji za postopek javnega naročanja, se zavrnejo.

Člen 169

Stiki med postopkom javnega naročanja

1.  
Pred rokom za prejem prijav za sodelovanje ali ponudb lahko javni naročnik sporoči dodatne informacije o dokumentaciji za postopek javnega naročanja, če odkrije napako ali izpuščeno besedilo, oziroma lahko to stori na zahtevo kandidatov ali ponudnikov. Predložene informacije se razkrijejo vsem kandidatom ali ponudnikom.
2.  
Po roku za prejem prijav za sodelovanje ali ponudb se za vsak primer, ko je bil vzpostavljen stik, in za ustrezno utemeljene primere, ko stik ni bil vzpostavljen, kot je določeno v členu 151, hrani zaznamek v dokumentaciji o zadevnem javnem naročanju.

Člen 170

Odločitev o oddaji javnega naročila in obveščanje kandidatov ali ponudnikov

1.  
Odgovorni odredbodajalec v skladu s pogoji za sodelovanje in merili za oddajo, opredeljenimi v dokumentaciji za postopek javnega naročanja, odloči, komu bo naročilo oddano.
2.  
Javni naročnik uradno obvesti vse kandidate ali ponudnike, katerih prijave za sodelovanje ali ponudbe so bile zavrnjene, o razlogih za zavrnitev in trajanju obdobja mirovanja iz členov 175(2) in 178(1).

Za oddajo posebnih naročil na podlagi okvirne pogodbe s ponovnim odpiranjem konkurence javni naročnik obvesti ponudnike o rezultatih ocenjevanja.

3.  

Javni naročnik vsakega ponudnika, ki ni v kateri od situacij za izključitev iz člena 136(1), ki ni zavrnjen v skladu s členom 141, katerega ponudba izpolnjuje pogoje iz dokumentacije za postopek javnega naročanja in ki poda pisno zahtevo, obvesti o čemer koli od naslednjega:

(a) 

imenu ponudnika ali, v primeru okvirne pogodbe, ponudnikov, ki jim je bilo naročilo oddano, in, razen v primeru posebnega naročila na podlagi okvirne pogodbe s ponovnim odpiranjem konkurence, značilnostih in sorazmernih prednostih uspešne ponudbe, plačani ceni oziroma vrednosti naročila, kar je ustrezno;

(b) 

napredku pri pogajanjih in dialogu s ponudniki.

Javni naročnik lahko tudi zadrži nekatere informacije, če bi njihovo razkritje oviralo kazenski pregon ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi vplivalo na legitimne poslovne interese gospodarskih subjektov ali če bi lahko izkrivilo lojalno konkurenco med njimi.

Člen 171

Preklic postopka javnega naročanja

Javni naročnik lahko pred podpisom pogodbe prekliče postopek javnega naročanja, ne da bi bili kandidati ali ponudniki upravičeni zahtevati odškodnino.

Odločitev se utemelji in čim prej sporoči kandidatom ali ponudnikom.

Člen 172

Izvajanje in spremembe naročila

1.  
Naročilo se začne izvajati šele, ko je podpisano.
2.  
Javni naročnik lahko naročilo ali okvirno pogodbo spremeni brez postopka javnega naročanja le v primerih, določenih v odstavku 3, in pod pogojem, da se s spremembo ne spremeni predmet naročila ali okvirne pogodbe.
3.  

Naročilo, okvirna pogodba ali posebno naročilo na podlagi okvirne pogodbe je možno spremeniti brez novega postopka javnega naročanja v naslednjih primerih:

(a) 

kadar so potrebne dodatne gradnje, blago ali storitve, ki jih izvede prvotni izvajalec, niso pa bile vključene v prvotno javno naročanje, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i) 

zamenjava izvajalca ni mogoča iz tehničnih razlogov, povezanih z zahtevami glede zamenljivosti ali interoperabilnosti z obstoječo opremo, storitvami ali instalacijami;

(ii) 

zamenjava izvajalca bi javnemu naročniku povzročila znatno podvajanje stroškov;

(iii) 

zvišanje cene, vključno s kumulativno neto vrednostjo zaporednih sprememb, ne presega 50 % vrednosti prvotnega naročila;

(b) 

kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i) 

sprememba je bila potrebna zaradi okoliščin, ki jih skrben javni naročnik ni mogel predvideti;

(ii) 

morebitno zvišanje cene ne presega 50 % vrednosti prvotnega naročila;

(c) 

kadar je vrednost spremembe nižja od naslednjih mejnih vrednosti:

(i) 

mejnih vrednosti iz člena 175(1) in točke 38 Priloge I na področju zunanjih ukrepov, ki se uporabljajo v času spremembe, ter

(ii) 

10 % vrednosti prvotnega naročila javnih storitev in blaga ter koncesijskih pogodb za gradnje ali storitve in 15 % vrednosti prvotnega javnega naročila gradenj;

(d) 

kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(i) 

minimalne zahteve prvotnega postopka javnega naročanja niso spremenjene;

(ii) 

vsaka naknadna sprememba vrednosti je skladna s pogoji iz točke (c) tega pododstavka, razen če je sprememba vrednosti posledica stroge uporabe dokumentacije za postopek javnega naročanja ali pogodbenih določb.

Vrednost prvotnega naročila je vrednost brez prilagajanja cen.

Kumulativna neto vrednost več zaporednih sprememb iz točke (c) prvega pododstavka ne sme presegati nobene mejne vrednosti iz navedene točke.

Javni naročnik uporabi naknadne ukrepe za obveščanje javnosti iz člena 163.

Člen 173

Jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in jamstva za vračilo zadržanih zneskov

1.  
Jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti znaša največ 10 % skupne vrednosti javnega naročila.

V celoti se sprosti po dokončnem prevzemu gradenj, blaga ali zahtevnih storitev v obdobju za katerega veljajo roki iz člena 116(1), in ki se določi v pogodbi. Delno ali v celoti se lahko sprosti ob začasnem prevzemu gradenj, blaga ali zahtevnih storitev.

2.  
Jamstvo za vračilo zadržanih zneskov v višini največ 10 % celotne vrednosti javnega naročila se lahko zagotovi tako, da se pri vmesnih plačilih vsakič odšteje ustrezen znesek ali da se znesek odšteje od končnega plačila.

Znesek jamstva za vračilo zadržanih zneskov, ki je sorazmeren tveganju, ki je bilo ugotovljeno v zvezi z izvajanjem naročila, določi javni naročnik, pri tem pa upošteva predmet naročila in običajne poslovne pogoje za zadevni sektor.

Jamstvo za vračilo zadržanih zneskov se ne uporabi pri javnih naročilih, pri katerih se je zahtevalo jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, a se ni sprostilo.

3.  
Izvajalec lahko s soglasjem javnega naročnika zahteva zamenjavo jamstva za vračilo zadržanih zneskov z drugo obliko jamstva iz člena 152.
4.  
Javni naročnik jamstvo za vračilo zadržanih zneskov sprosti po končanem obdobju pogodbene odgovornosti v obdobju za katerega veljajo roki iz člena 116(1), in ki se določi v pogodbi.



POGLAVJE 2

Določbe, ki se uporabljajo za naročila, ki jih institucije Unije oddajo za svoj račun

Člen 174

Javni naročnik

1.  
Institucije Unije, izvajalske agencije in organi Unije iz členov 70 in 71 štejejo za javne naročnike pri naročilih, ki jih oddajo za svoj račun, razen kadar nabavljajo pri osrednjem nabavnem organu. Službe v institucijah Unije ne štejejo za javne naročnike, kadar sklepajo medsebojne sporazume o ravni storitve.

Institucije Unije, ki štejejo za javne naročnike v skladu s prvim pododstavkom, v skladu s členom 60 prenesejo potrebna pooblastila za izvajanje nalog javnega naročnika.

2.  
Vsak odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali nadaljnjega prenosa pooblastil znotraj institucije Unije oceni, ali so bile dosežene mejne vrednosti iz člena 175(1).

Člen 175

Mejne vrednosti, ki se uporabljajo, in obdobje mirovanja

1.  
Pri oddaji javnih naročil in podeljevanju koncesijskih pogodb javni naročnik upošteva mejne vrednosti, določene v točkah (a) in (b) člena 4 Direktive 2014/24/EU, kadar izbere postopek iz člena 164(1) te uredbe. Od teh mejnih vrednosti so odvisni ukrepi za obveščanje javnosti iz člena 163(1) in (2) te uredbe.
2.  
Javni naročnik ob upoštevanju izjem in pogojev, določenih v Prilogi I k tej uredbi, v primeru naročil, katerih vrednost presega mejne vrednosti iz odstavka 1, ne podpiše pogodbe ali okvirne pogodbe z uspešnim ponudnikom, dokler se ne izteče obdobje mirovanja.
3.  
Obdobje mirovanja traja 10 dni pri uporabi elektronskih komunikacijskih sredstev in 15 dni pri uporabi drugih sredstev.

Člen 176

Pravila o dostopu do javnega naročanja

1.  
V postopkih javnega naročanja lahko pod enakimi pogoji sodelujejo vse fizične in pravne osebe, ki spadajo na področje uporabe Pogodb, ter vse fizične in pravne osebe s sedežem v tretjih državah, ki so z Unijo sklenile poseben sporazum na področju javnega naročanja, pod pogoji, določenimi v takšnem sporazumu. V teh postopkih lahko sodelujejo tudi mednarodne organizacije.
2.  
Za namene člena 160(4) JRC šteje za pravno osebo s sedežem v državi članici.

Člen 177

Pravila za javno naročanje v okviru Svetovne trgovinske organizacije

Kadar se uporablja večstranski Sporazum o vladnih naročilih, sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije, lahko pri postopku javnega naročanja sodelujejo tudi gospodarski subjekti s sedežem v državah, ki so ratificirale navedeni sporazum, pod pogoji, ki so v njem določeni.



POGLAVJE 3

Določbe, ki se uporabljajo za javno naročanje na področju zunanjih ukrepov

Člen 178

Javno naročanje za zunanje ukrepe

1.  
Za javno naročanje, ki je zajeto s tem poglavjem, se uporabljajo splošne določbe iz poglavja 1 tega naslova ob upoštevanju posebnih določb o ureditvi oddaje zunanjih naročil iz Poglavja 3 Priloge I. Členi 174 do 177 se ne uporabljajo za javno naročanje, ki ga ureja to poglavje.

Javni naročnik ob upoštevanju izjem in pogojev, določenih v Prilogi I, ne podpiše pogodbe ali okvirne pogodbe z uspešnim ponudnikom, dokler se ne izteče obdobje mirovanja. Obdobje mirovanja traja 10 dni pri uporabi elektronskih komunikacijskih sredstev in 15 dni pri uporabi drugih sredstev.

Člen 163, točki (a) in (b) člena 164(1) in drugi pododstavek tega odstavka se uporabljajo samo od:

(a) 

300 000  EUR za naročila storitev in blaga;

(b) 

5 000 000  EUR za naročila gradenj.

2.  

To poglavje se uporablja za:

(a) 

javno naročanje, pri katerem Komisija ne oddaja naročil za svoj račun;

(b) 

javno naročanje s strani oseb ali subjektov, ki izvršujejo finančna sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1), kadar je tako določeno v sporazumih o prispevkih ali financiranju iz člena 154.

3.  
Postopki javnega naročanja se določijo v sporazumih o financiranju iz člena 158.
4.  
To poglavje se ne uporablja za ukrepe na podlagi temeljnih aktov za posamezni sektor v zvezi s pomočjo za upravljanje humanitarnih kriz ter operacije v okviru civilne zaščite in humanitarne pomoči.

Člen 179

Pravila o dostopu do javnega naročanja na področju zunanjih ukrepov

1.  
V postopkih javnega naročanja lahko pod enakimi pogoji sodelujejo vse osebe, ki spadajo v področje uporabe Pogodb, in vse druge fizične ali pravne osebe v skladu s posebnimi določbami temeljnih aktov, ki urejajo sodelovanje zadevnega sektorja. V teh postopkih lahko sodelujejo tudi mednarodne organizacije.
2.  
V izjemnih okoliščinah, ki jih odgovorni odredbodajalec ustrezno utemelji, se lahko v postopkih javnega naročanja dovoli sodelovati tudi drugim državljanom tretjih držav poleg tistih iz odstavka 1 tega člena.
3.  
Kadar se uporablja sporazum o razširitvi trga za javno naročanje blaga ali storitev, katerega pogodbenica je Unija, lahko v postopkih javnega naročanja za naročila, ki se financirajo iz proračuna, sodelujejo tudi fizične in pravne osebe s sedežem v tretjih državah poleg tistih iz odstavkov 1 in 2, in sicer pod pogoji iz navedenega sporazuma.



NASLOV VIII

NEPOVRATNA SREDSTVA



POGLAVJE 1

Področje uporabe in oblika nepovratnih sredstev

Člen 180

Področje uporabe in oblika nepovratnih sredstev

1.  
Ta naslov se uporablja za nepovratna sredstva, dodeljena v okviru neposrednega upravljanja.
2.  

Nepovratna sredstva se lahko dodelijo za financiranje česar koli od naslednjega:

(a) 

ukrepa, s katerim bi pomagali doseči cilj politike Unije (v nadaljnjem besedilu: nepovratna sredstva za dejavnosti);

(b) 

delovanja organa, ki ima cilj, ki je del politike Unije in jo podpira (v nadaljnjem besedilu: nepovratna sredstva za poslovanje).

Nepovratna sredstva za poslovanje se dodelijo v obliki finančnega prispevka za program dela organa iz točke (b) prvega pododstavka.

3.  
Nepovratna sredstva so lahko v kakršni koli obliki, določeni v členu 125(1).

Kadar so nepovratna sredstva v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški na podlagi točke (a) prvega pododstavka člena 125(1):

(a) 

se določbe iz tega naslova, ki se nanašajo na upravičenost in preverjanje stroškov, zlasti členi 182, 184 in 185, člen 186(2), (3) in (4), člen 190, člen 191(3) in člen 203(4), ne uporabljajo.

(b) 

kar zadeva člen 181, se uporabljajo samo postopek in zahteve iz odstavkov 2 in 3 navedenega člena, točk (a) in (d) prvega pododstavka in drugi pododstavek odstavka 4 ter odstavek 5 navedenega člena.

4.  
Vsaka institucija Unije lahko odda javno naročilo ali dodeli nepovratna sredstva za dejavnosti na področju komunikacij. Nepovratna sredstva se lahko dodelijo, kadar javno naročanje zaradi narave dejavnosti ni smotrno.
5.  
JRC lahko prejme financiranje v breme odobritev, razen odobritev za raziskave in tehnološki razvoj v zvezi z njegovim sodelovanjem v postopkih dodeljevanja nepovratnih sredstev, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna. V takih primerih se člen 198(4), kar zadeva finančno sposobnost, in točke (a) do (d) člena 196(1) ne uporabljajo.

Člen 181

Pavšalni zneski, stroški na enoto in financiranje po pavšalni stopnji

1.  
Kadar so nepovratna sredstva v obliki pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali financiranja po pavšalni stopnji iz točk (c), (d) ali (e) prvega pododstavka člena 125(1), se z izjemo določb ali delov določb, ki se nanašajo na preverjanje dejansko nastalih upravičenih stroškov, uporablja ta naslov.
2.  
Kadar koli je možno in ustrezno, se pavšalni zneski, stroški na enoto ali pavšalne stopnje določijo na tak način, da se izplačajo potem, ko so doseženi konkretni učinki in/ali rezultati.
3.  
Če ni v temeljnem aktu drugače določeno, se uporaba pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali financiranja po pavšalni stopnji odobri z odločitvijo odgovornega odredbodajalca, ki deluje v skladu z notranjimi pravili zadevne institucije Unije.
4.  

Odločitev o odobritvi zajema vsaj naslednje:

(a) 

utemeljitev ustreznosti teh oblik financiranja glede na naravo podprtih ukrepov ali programov dela, pa tudi glede na tveganje nepravilnosti in goljufij ter stroške kontrole;

(b) 

opredelitev stroškov oziroma kategorij stroškov, ki bodo poravnani s pavšalnimi zneski, stroški na enoto ali financiranjem po pavšalni stopnji, ki se štejejo za upravičene v skladu s točkami (c), (e) in (f) člena 186(3) ter členom 186(4) in pri katerih so izključeni stroški, ki do takega financiranja po pravilih Unije, ki se uporabljajo, niso upravičeni;

(c) 

opis metod za določanje pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali financiranja po pavšalni stopnji. Te metode temeljijo na enem od naslednjih elementov:

(i) 

statističnih podatkih, podobnih objektivnih elementih ali strokovni presoji, ki jih zagotovijo interni strokovnjaki, ki so na voljo, ali ki so pridobljeni v skladu z veljavnimi pravili, ali

(ii) 

pristopu glede na posameznega upravičenca, ob upoštevanju potrjenih ali z revizijo preverljivih obstoječih podatkov o upravičencu oziroma njegove običajne prakse stroškovnega računovodstva;

(d) 

kadar je mogoče, osnovne pogoje za plačilo, kar po potrebi vključuje tudi dosežene učinke in/ali rezultate;

(e) 

kadar pavšalni zneski, stroški na enoto in pavšalne stopnje ne temeljijo na učinkih in/ali rezultatih, utemeljitev, zakaj pristop, temelječ na učinkih in/ali rezultatih, ni mogoč ali ustrezen.

Z metodami iz točke (c) prvega pododstavka se zagotovi:

(a) 

spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja, zlasti ustreznost zadevnih zneskov glede na zahtevane učinke in/ali rezultate, pri čemer se upoštevajo predvidljivi prihodki, ustvarjeni z ukrepi ali programi dela;

(b) 

smotrno upoštevanje načela sofinanciranja in načela preprečevanja dvojnega financiranja.

5.  
Odločitev o odobritvi velja za celotno trajanje programa ali programov, razen če je v njej določeno drugače.

V odločitvi o odobritvi je lahko zajeta uporaba pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo za več kot en poseben program financiranja, kadar narava dejavnosti ali izdatkov omogoča skupen pristop. Odločbe o odobritvi lahko v takih primerih sprejmejo:

(a) 

odgovorni odredbodajalci, kadar vse zadevne dejavnosti spadajo v njihovo pristojnost;

(b) 

Komisija, kadar je to primerno glede na naravo dejavnosti ali odhodkov oziroma glede na število zadevnih odredbodajalcev.

6.  
Odgovorni odredbodajalec lahko odobri ali naloži financiranje posrednih stroškov upravičenca v obliki financiranja po pavšalni stopnji, in sicer do največ 7 % skupnih upravičenih neposrednih stroškov za ukrep. Višja pavšalna stopnja se lahko odobri z obrazloženim sklepom Komisije. Odgovorni odredbodajalec v letnem poročilu o dejavnostih iz člena 74(9) poroča o vsakem takem sprejetem sklepu, odobreni pavšalni stopnji in razlogih za navedeni sklep.
7.  
Lastniki MSP ter druge fizične osebe, ki ne prejemajo plače, lahko za delo, ki so ga opravili sami v okviru ukrepa ali programa dela, na podlagi stroškov na enoto, odobrenih v skladu z odstavki 1 do 6, prijavijo upravičene stroške za osebje.
8.  
Upravičenci lahko za delo, ki so ga opravili prostovoljci v okviru ukrepa ali programa dela, na podlagi stroškov na enoto, odobrenih v skladu z odstavki 1 do 6, prijavijo stroške za osebje.

Člen 182

Enkratni pavšalni zneski

1.  
Pavšalni znesek iz točke (d) prvega pododstavka člena 125(1) lahko zajema celotne upravičene stroške ukrepa ali programa dela (v nadaljnjem besedilu: enkratni pavšalni znesek).
2.  
V skladu s členom 181(4) se lahko enkratni pavšalni zneski določijo na podlagi načrta proračuna ukrepa ali programa dela. Takšen načrt proračuna mora biti skladen z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Skladnost s temi načeli se predhodno preveri med ocenjevanjem vloge za nepovratna sredstva.
3.  
Pri odobritvi enkratnih pavšalnih zneskov odgovorni odredbodajalec izpolnjuje določbe iz člena 181.

Člen 183

Preverjanja in kontrole upravičencev v zvezi s pavšalnimi zneski, stroški na enoto in pavšalnimi stopnjami

1.  
Odgovorni odredbodajalec najpozneje pred plačilom razlike preveri, ali so izpolnjeni pogoji za izplačilo pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj, po potrebi pa tudi, ali so doseženi učinki in/ali rezultati. Poleg tega se lahko izpolnjevanje teh pogojev preveri z naknadnimi kontrolami.

Višina pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in financiranja po pavšalni stopnji, določena vnaprej z uporabo metode, ki sta jo odobrila odgovorni odredbodajalec ali Komisija v skladu s členom 181, se ne izpodbija z naknadnimi kontrolami. To ne posega v pravico odgovornega odredbodajalca, da preveri ali so pogoji za izplačilo plačila iz prvega pododstavka tega odstavka izpolnjeni in da v skladu s členom 131(4) zmanjša nepovratna sredstva, kadar ti pogoji niso izpolnjeni ali v primeru nepravilnosti, goljufije ali kršitve drugih obveznosti. Kadar se pavšalni zneski, stroški na enoto ali pavšalne stopnje izračunajo na podlagi običajne prakse stroškovnega računovodstva upravičenca, se uporabi člen 185(2).

2.  
Pogostost in obseg preverjanj in kontrol sta lahko med drugim odvisna od narave ukrepa ali od upravičenca, pri čemer se upoštevajo tudi pretekle nepravilnosti ali goljufije, ki so pripisane temu upravičencu.
3.  
Pogoji za izplačilo pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj ne nalagajo obveznosti poročanja o dejansko nastalih stroških upravičenca.
4.  
Izplačilo nepovratnih sredstev na podlagi pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali financiranja po pavšalni stopnji ne vpliva na pravico dostopa do zakonsko predpisanih evidenc upravičencev za namene iz členov 129 in 184.
5.  
Za namene preverjanj in kontrol iz odstavka 1 tega člena se uporabljata točki (a) in (b) člena 186(3).

Člen 184

Redna ocena pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj

Metoda za določanje pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj, pa tudi osnovni podatki in izračunani zneski ter ustreznost navedenih zneskov glede na dosežene učinke in/ali rezultate se redno ocenjujejo in po potrebi prilagodijo v skladu s členom 181. Pogostost in obseg ocen sta odvisna od gibanja in narave stroškov, pri čemer se zlasti upoštevajo večje spremembe tržnih cen in druge relevantne okoliščine.

Člen 185

Običajne prakse stroškovnega računovodstva upravičenca

1.  
Kadar so odobrene običajne prakse stroškovnega računovodstva upravičenca, lahko odgovorni odredbodajalec skladnost teh praks oceni predhodno glede na pogoje iz člena 181(4). Ta ocena se lahko izvede predhodno ali z uporabo ustrezne strategije naknadnih kontrol.
2.  
Če je bila skladnost običajnih praks stroškovnega računovodstva upravičenca s pogoji iz člena 181(4) ugotovljena predhodno, se pavšalni zneski, stroški na enoto in financiranje po pavšalni stopnji, določeni z uporabo teh praks, ne izpodbijajo z naknadnimi kontrolami. To ne vpliva na pravico odgovornega odredbodajalca, da v skladu s členom 131(4) zmanjša nepovratna sredstva.
3.  
Odgovorni odredbodajalec lahko šteje, da so običajne prakse stroškovnega računovodstva upravičenca skladne s pogoji iz člena 181(4), če so sprejemljive za nacionalne organe v okviru primerljivih programov financiranja.

Člen 186

Upravičeni stroški

1.  

Nepovratna sredstva ne presegajo skupne zgornje meje, izražene v obliki absolutne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: najvišji znesek nepovratnih sredstev), ki se določi na podlagi:

(a) 

skupnega zneska financiranja, ki ni povezano s stroški, v primeru iz točke (a) prvega pododstavka člena 125(1);

(b) 

ocenjenih upravičenih stroškov, kadar je to mogoče, v primeru iz točke (b) prvega pododstavka člena 125(1);

(c) 

skupnega zneska ocenjenih upravičenih stroškov, ki je v obliki pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj iz točk (c), (d) in (e) prvega pododstavka člena 125(1) jasno opredeljen vnaprej.

Brez poseganja v temeljni akt se lahko nepovratna sredstva, kadar so v obliki iz točke (b) prvega pododstavka, dodatno izrazijo kot odstotek ocenjenih upravičenih stroškov ali pa se lahko izrazijo tudi kot odstotek pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali financiranja po pavšalni stopnji iz točke (c) prvega pododstavka.

Kadar so nepovratna sredstva v obliki iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka in kadar so lahko zaradi posebnosti ukrepa izražena le v obliki absolutne vrednosti, se preverjanje upravičenih stroškov izvede v skladu s členom 155(4) in po potrebi s členom 155(5).

2.  

Brez poseganja v najvišjo dovoljeno stopnjo sofinanciranja, določeno v temeljnem aktu:

(a) 

nepovratna sredstva ne smejo preseči upravičenih stroškov;

(b) 

kadar so nepovratna sredstva v obliki iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 in kadar ocenjeni upravičeni stroški vključujejo stroške za delo prostovoljcev iz člena 181(8), nepovratna sredstva ne smejo preseči ocenjenih upravičenih stroškov, razen stroškov za delo prostovoljcev.

3.  

Upravičeni stroški, ki so dejanski stroški upravičenca do nepovratnih sredstev, kot je navedeno v točki (b) prvega pododstavka člena 125(1), morajo izpolnjevati vsa naslednja merila:

(a) 

nastanejo v obdobju trajanja ukrepa ali programa dela, razen stroškov, ki se nanašajo na končna poročila in revizijska potrdila;

(b) 

navedeni so v oceni celotnega proračuna ukrepa ali programa dela;

(c) 

potrebni so za izvajanje ukrepa ali programa dela, ki je predmet nepovratnih sredstev;

(d) 

so določljivi in preverljivi ter zlasti zabeleženi v računovodskih izkazih upravičenca in pripravljeni v skladu z računovodskimi standardi, ki se uporabljajo v državi, kjer ima upravičenec svoj sedež, in v skladu z običajno prakso stroškovnega računovodstva upravičenca;

(e) 

so skladni z zahtevami davčne in socialne zakonodaje, ki se uporablja;

(f) 

so smotrni, utemeljeni in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, zlasti glede gospodarnosti in učinkovitosti.

4.  
V pozivih za zbiranje predlogov se določijo kategorije stroškov, ki so upravičene do financiranja Unije.

Razen če je v temeljnem aktu določeno drugače in poleg odstavka 3 tega člena so naslednje kategorije stroškov upravičene, kadar jih odgovorni odredbodajalec v okviru razpisa za zbiranje predlogov razglasi za takšne:

(a) 

stroški, povezani z jamstvom za predhodno financiranje, ki ga predloži upravičenec, kadar to jamstvo zahteva odgovorni odredbodajalec v skladu s členom 152(1);

(b) 

stroški, ki se nanašajo na potrdila o računovodskih izkazih in poročila o operativnem preverjanju rezultatov, kadar tovrstna potrdila ali poročila zahteva odgovorni odredbodajalec;

(c) 

DDV, kadar nacionalna zakonodaja o DDV ne omogoča njegovega vračila in ga plača upravičenec, ki ni nezavezanec za DDV v smislu prvega pododstavka člena 13(1) Direktive Sveta 2006/112/ES ( 25 );

(d) 

stroški amortizacije, pod pogojem, da jih je upravičenec dejansko imel;

(e) 

stroški za plače osebja nacionalnih uprav, kolikor so povezani s stroški dejavnosti, ki jih zadevni javni organ ne bi izvajal, če ne bi izvajal zadevnega projekta.

Za namene točke (c) drugega pododstavka:

(a) 

DDV šteje za davek, ki ga ni mogoče povrniti, če se v skladu z nacionalnim pravom pripiše kateri koli izmed naslednjih dejavnosti:

(i) 

oproščenim dejavnostim brez pravice do odbitka;

(ii) 

dejavnostim, za katere se DDV ne obračunava;

(iii) 

dejavnostim iz točke (i) ali (ii), za katere DDV ni mogoče odbiti, se pa povrne prek posebnih shem povračila ali odškodninskih skladov, ki v Direktivi 2006/112/ES niso navedeni, tudi če sta sklad ali shema določena v nacionalni zakonodaji o DDV;

(b) 

DDV, povezan z dejavnostmi iz člena 13(2) Direktive 2006/112/ES, šteje kot plačan s strani upravičenca, ki ni nezavezanec za DDV v smislu prvega pododstavka člena 13(1) navedene direktive, ne glede na to, ali zadevna država članica te dejavnosti obravnava kot dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije javnega prava v vlogi javnega organa.

Člen 187

Subjekti, povezani z upravičencem, in edini upravičenec

1.  

Za namene tega naslova naslednji subjekti štejejo za subjekte, povezane z upravičencem:

(a) 

subjekti, ki so edini upravičenec v skladu z odstavkom 2;

(b) 

subjekti, ki izpolnjujejo merila za upravičenost in ne spadajo v eno od situacij iz členov 136(1) in 141(1) ter imajo povezavo z upravičencem, zlasti pravno ali kapitalsko, ki ni niti omejena na ukrep niti vzpostavljena zgolj zaradi izvajanja le-tega.

Oddelek 2 poglavja 2 naslova V se uporablja tudi za povezane subjekte.

2.  
Kadar več subjektov izpolnjuje merila za dodelitev nepovratnih sredstev in skupaj oblikujejo en subjekt, se lahko ta subjekt obravnava kot edini upravičenec, tudi kadar je bil ta subjekt posebej ustanovljen z namenom izvajanja ukrepa, ki naj bi se financiral z nepovratnimi sredstvi.
3.  

Če v razpisu za zbiranje predlogov ni določeno drugače, lahko subjekti, povezani z upravičencem, sodelujejo pri izvajanju ukrepa, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a) 

zadevni subjekti so navedeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih;

(b) 

zadevni subjekti spoštujejo pravila, ki se uporabljajo za upravičenca v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev, in sicer glede:

(i) 

upravičenosti stroškov ali pogojev za plačilo;

(ii) 

pravic do pregledov in revizij, ki jih opravijo Komisija, OLAF in Računsko sodišče.

Stroški teh subjektov se lahko sprejmejo kot dejansko nastali upravičeni stroški ali se lahko poravnajo s pavšalnimi zneski, stroški na enoto in financiranjem po pavšalni stopnji.



POGLAVJE 2

Načela

Člen 188

Splošna načela, ki se uporabljajo za nepovratna sredstva

Za nepovratna sredstva veljajo naslednja načela:

(a) 

enakega obravnavanja;

(b) 

preglednosti;

(c) 

sofinanciranja;

(d) 

nekumulativnega dodeljevanja in izogibanja dvojnemu financiranju;

(e) 

neretroaktivnosti;

(f) 

neprofitnosti.

Člen 189

Preglednost

1.  
Nepovratna sredstva se dodelijo po objavi pozivov za zbiranje predlogov, razen v primerih iz člena 195.
2.  
Vsa nepovratna sredstva, dodeljena med proračunskim letom, se objavijo v skladu s členom 38(1) do (4).
3.  

Komisija po objavi iz odstavkov 1 in 2 Evropskemu parlamentu in Svetu na zahtevo pošlje poročilo o:

(a) 

številu vložnikov v predhodnem proračunskem letu;

(b) 

številu in deležu uspešnih vlog za vsak posamezen razpis za zbiranje predlogov;

(c) 

povprečnem trajanju postopka od datuma zaključka razpisa za zbiranje predlogov do dodelitve nepovratnih sredstev;

(d) 

številu in znesku nepovratnih sredstev, kadar v skladu s členom 38(4) v predhodnem proračunskem letu ni bilo naknadne objave.

(e) 

vseh nepovratnih sredstvih, ki so bila dodeljena finančnim institucijam, vključno z EIB ali EIS v skladu s točko (g) prvega odstavka člena 195.

Člen 190

Sofinanciranje

1.  
Nepovratna sredstva vključujejo sofinanciranje. Zaradi tega se sredstva, potrebna za izvedbo ukrepa ali programa dela, ne zagotovijo v celoti iz nepovratnih sredstev.

Sofinanciranje je lahko v obliki lastnih sredstev upravičenca, prihodka iz ukrepa ali programa dela ali finančnih prispevkov oziroma prispevkov v naravi od tretjih strani.

2.  
Prispevki v naravi od tretjih strani v obliki dela prostovoljcev, ovrednoteni v skladu s členom 181(8), se v načrtu proračuna navedejo kot upravičeni stroški. Navedejo se ločeno od drugih upravičenih stroškov. Delo prostovoljcev lahko obsega do 50 % sofinanciranja. Za namene izračuna tega deleža prispevki v naravi in druge oblike sofinanciranja temeljijo na ocenah prosilca.

Drugi prispevki v naravi od tretjih strani se v načrtu proračuna navedejo ločeno od prispevkov k upravičenim stroškom. Njihova približna vrednost se navede v načrtu proračuna in se pozneje ne spreminja.

3.  
Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko zunanji ukrep v celoti financira iz nepovratnih sredstev, kadar je to nujno za njegovo izvedbo. V takem primeru je treba v odločitvi o dodelitvi to utemeljiti.
4.  
Ta člen se ne uporablja za subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo.

Člen 191

Načelo nekumulativnega dodeljevanja in prepoved dvojnega financiranja

1.  
Za vsak ukrep se lahko posameznemu upravičencu iz proračuna dodelijo nepovratna sredstva samo enkrat, razen če ni v zadevnem temeljnem aktu določeno drugače.

V vsakem proračunskem letu se lahko upravičencu iz proračuna samo enkrat dodelijo nepovratna sredstva za poslovanje.

Ukrep se lahko skupno financira iz različnih proračunskih postavk s strani več odgovornih odredbodajalcev.

2.  
Vložnik nemudoma obvesti odredbodajalca o kakršnih koli večkratnih vlogah in večkratnih nepovratnih sredstvih, ki se nanašajo na isti ukrep ali isti program dela.
3.  
Isti stroški se iz proračuna nikoli ne financirajo dvakrat.
4.  

V zvezi z naslednjimi vrstami podpore oziroma pomoči se odstavka 1 in 2 ne uporabljata in Komisija se lahko po potrebi odloči, da ne bo preverila, ali je bil isti strošek financiran dvakrat:

(a) 

podpora za študij, raziskovanje, usposabljanje ali izobraževanje, plačana fizičnim osebam;

(b) 

neposredna pomoč, plačana fizičnim osebam, ki jo najbolj potrebujejo, kot so brezposelni in begunci.

Člen 192

Načelo neprofitnosti

1.  
Z nepovratnimi sredstvi si upravičenec v okviru svojega ukrepa ali programa dela ne sme prizadevati za dobiček ali ga ustvariti (v nadaljnjem besedilu: načelo neprofitnosti).
2.  
Za namene odstavka 1, se dobiček opredeli kot presežek prejemkov, izračunan ob plačilu razlike, glede na upravičene stroške ukrepa ali programa dela, kadar so prejemki omejeni na nepovratna sredstva Unije in prihodke iz tega ukrepa ali programa dela.

V primeru nepovratnih sredstev za poslovanje se zneski, namenjeni ustvarjanju rezerv, ne upoštevajo pri preverjanju skladnosti z načelom neprofitnosti.

3.  

Odstavek 1 se ne uporablja za:

(a) 

ukrepe, katerih namen je okrepiti finančne sposobnosti upravičenca, ali ukrepe za ustvarjanje prihodkov, da se zagotovi njihova kontinuiteta po izteku obdobja financiranja Unije, določenega v sporazumu o nepovratnih sredstvih;

(b) 

podporo za študij, raziskovanje, usposabljanje ali izobraževanje, plačano fizičnim osebam, ali drugo neposredno pomoč, plačano fizičnim osebam, ki jo najbolj potrebujejo, kot so brezposelni in begunci;

(c) 

ukrepe, ki jih izvajajo neprofitne organizacije;

(d) 

nepovratna sredstva v obliki iz točke (a) prvega pododstavka člena 125(1);

(e) 

nepovratna sredstva nizke vrednosti.

4.  
Kadar se ustvari dobiček, ima Komisija pravico izterjati odstotek dobička, ki ustreza prispevku Unije k upravičenim stroškom, ki jih je upravičenec dejansko imel z izvajanjem ukrepa ali programa dela.

Člen 193

Načelo neretroaktivnosti

1.  
Če v tem členu ni določeno drugače, se nepovratna sredstva ne dodelijo za nazaj.
2.  
Nepovratna sredstva se lahko dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da vložnik lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih.

V takšnih primerih stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni, razen:

(a) 

v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, kot so določeni v temeljnem aktu, ali

(b) 

v primeru izjemne nujnosti ukrepov iz točke (a) ali (b) prvega odstavka člena 195, v katerem bi bilo zgodnje posredovanje Unije zelo pomembno.

V primeru iz točke (b) drugega pododstavka, so stroški, ki jih je imel upravičenec pred datumom vložitve vloge, upravičeni do financiranja Unije pod naslednjima pogojema:

(a) 

razloge za tako odstopanje je primerno utemeljil odgovorni odredbodajalec;

(b) 

v sporazumu o nepovratnih sredstvih je izrecno določeno, da je datum za upravičenost odhodkov zgodnejši od datuma za vložitev vlog.

Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil poroča o vseh primerih iz tega odstavka v okviru naslova „Odstopanja od načela neretroaktivnosti v skladu s členom 193 finančne uredbe“ letnega poročila o dejavnostih iz člena 74(9).

3.  
Nepovratna sredstva se ne smejo dodeliti retroaktivno za ukrepe, ki so že končani.
4.  
V primeru nepovratnih sredstev za poslovanje se sporazum o nepovratnih sredstvih podpiše v štirih mesecih od začetka proračunskega leta upravičenca. Stroški, ki so nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva oziroma pred začetkom proračunskega leta upravičenca, niso upravičeni do financiranja. Prvi obrok se upravičencu plača v 30 koledarskih dneh po podpisu sporazuma o nepovratnih sredstvih.



POGLAVJE 3

Postopek dodeljevanja nepovratnih sredstev in sporazum o nepovratnih sredstvih

Člen 194

Vsebina in objava pozivov za zbiranje predlogov

1.  

V pozivih za zbiranje predlogov se določijo:

(a) 

zastavljeni cilji;

(b) 

merila za upravičenost, izključitev, pogoji za sodelovanje in merila za oddajo ter ustrezna dokazila;

(c) 

ureditve za financiranje Unije, v katerih so podrobno opredeljene vse vrste prispevkov Unije, predvsem oblike nepovratnih sredstev;

(d) 

ureditve in rok za oddajo predlogov;

(e) 

predvideni datum, do katerega je treba vse vložnike obvestiti o izidu ocenjevanja njihove vloge, ter okvirni datum za podpis sporazumov o nepovratnih sredstvih.

2.  

Datuma iz točke (e) odstavka 1 se določita na podlagi naslednjih obdobij:

(a) 

za obveščanje vseh vložnikov o izidu ocenjevanja njihove vloge največ šest mesecev od zadnjega dne za predložitev celovitih predlogov;

(b) 

za podpis sporazuma o nepovratnih sredstvih z vložniki največ tri mesece od dneva obvestila vložnikov, da so uspeli.

Ta obdobja se lahko prilagodijo, da se upošteva čas, potreben za izvedbo posebnih postopkov, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 lahko predpisani v temeljnem aktu, in se lahko prekoračijo v izjemnih, ustrezno utemeljenih primerih, zlasti za kompleksne ukrepe, kadar je veliko predlogov ali zamud, za katere so odgovorni vložniki.

Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil v svojem letnem poročilu o dejavnostih poroča o povprečnem času, porabljenem za obveščanje vložnikov in podpisovanje sporazumov o nepovratnih sredstvih. V primeru prekoračitve obdobij iz prvega pododstavka odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil navede razloge in predlaga popravne ukrepe, kadar prekoračitev ni ustrezno utemeljena v skladu s drugim pododstavkom.

3.  
Pozivi za zbiranje predlogov se objavijo na spletnem mestu institucij Unije in po možnosti v katerem koli drugem ustreznem mediju, vključno v Uradnem listu Evropske unije, da se zagotovi čim boljša obveščenost potencialnih upravičencev. Pozivi za zbiranje predlogov se lahko objavijo, če je sprejet sklep o financiranju iz člena 110, pa tudi v letu pred izvršitvijo proračuna. Kakršna koli sprememba vsebine pozivov za zbiranje predlogov se objavi pod enakimi pogoji.

Člen 195

Izjeme glede objave pozivov za zbiranje predlogov

Nepovratna sredstva se lahko dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov samo v naslednjih primerih:

(a) 

za namene humanitarne pomoči, pri operacijah zagotavljanja nujne pomoči, pri operacijah v okviru civilne zaščite ali pri pomoči za krizno upravljanje;

(b) 

v drugih izjemnih in primerno utemeljenih nujnih primerih;

(c) 

organom, ki imajo pravni ali dejanski monopol, ali organom, ki jih v okviru svojih pristojnosti imenujejo države članice, kadar so te države članice pravno ali dejansko v monopolnem položaju;

(d) 

organom, ki so s temeljnim aktom v smislu člena 58 določeni kot upravičenci, ali organom, ki jih v okviru svojih pristojnosti imenujejo države članice, kadar so te države članice s temeljnim aktom določene kot upravičenke;

(e) 

na področju raziskav in tehnološkega razvoja organom, opredeljenim v programu dela iz člena 110, kadar je v temeljnem aktu izrecno določena ta možnost in pod pogojem, da projekt ne spada na področje razpisa za zbiranje predlogov;

(f) 

za dejavnosti s posebnimi značilnostmi, ki zahtevajo poseben tip organa zaradi njegove tehnične sposobnosti, visoke stopnje specializacije ali upravnih pooblastil, pod pogojem, da zadevne dejavnosti ne spadajo na področje razpisa za zbiranje predlogov;

(g) 

EIB ali EIS za ukrepe tehnične pomoči. V takšnih primerih se točke (a) do (d) člena 196(1) ne uporabljajo.

Kadar je posebni tip organa iz točke (f) prvega odstavka država članica, se nepovratna sredstva lahko dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov organu, ki ga država članica v okviru svoje pristojnosti pooblasti za izvajanje ukrepa;

Primeri iz točk (c) in (f) prvega odstavka se primerno utemeljijo v sklepu o dodelitvi.

Člen 196

Vsebina vlog za nepovratna sredstva

1.  

Vloga za nepovratna sredstva mora vsebovati naslednje:

(a) 

informacije o pravnem statusu vložnika;

(b) 

častno izjavo vložnika v skladu s členom 137(1) o izpolnjevanju meril za upravičenost in pogojev za sodelovanje;

(c) 

informacije, potrebne za dokazovanje finančne in poslovne sposobnosti vložnika za izvedbo predlaganega ukrepa ali programa dela, in – če se tako odloči odgovorni odredbodajalec na podlagi ocene tveganja – dokazila, ki potrjujejo te informacije, kot je izkaz poslovnega izida in bilanca stanja za največ zadnja tri proračunska leta, za katera je bil pripravljen zaključni račun;

Te informacije in dokazila se ne zahtevajo od vložnikov, za katere se v skladu s členom 198(5) ali (6) preverjanje finančne ali poslovne sposobnosti ne uporablja. Poleg tega se dokazila ne zahtevajo za nepovratna sredstva nizke vrednosti;

(d) 

kadar vloga zadeva nepovratna sredstva za ukrep, za katerega znesek presega 750 000  EUR, ali nepovratna sredstva za poslovanje, ki presegajo 100 000  EUR, revizijsko poročilo, kadar je na voljo, ki ga pripravi pooblaščeni zunanji revizor, vedno pa v primerih, kadar se obvezna revizija zahteva na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, potrjuje pa zaključne račune za največ zadnja tri proračunska leta, ki so na voljo. V vseh drugih primerih mora vložnik predložiti izjavo, ki jo podpiše njegov pooblaščeni predstavnik in potrjuje veljavnost njegovih zaključnih računov za največ zadnja tri proračunska leta, ki so na voljo.

Prvi pododstavek se uporablja samo za prvo vlogo, ki jo upravičenec vloži pri odgovornem odredbodajalcu v katerem koli proračunskem letu.

V primeru sporazumov med Komisijo in več upravičenci mejne vrednosti, določene v prvem pododstavku, veljajo za vsakega upravičenca.

V primeru partnerstva iz člena 130(4) mora biti poročilo o reviziji iz prvega pododstavka te točke, ki zajema zadnji dve proračunski leti, ki sta na voljo, pripravljeno pred podpisom sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu.

Odgovorni odredbodajalec lahko glede na oceno tveganja izvzame od obveznosti iz prvega pododstavka izobraževalne ustanove in – v primeru sporazumov z različnimi upravičenci –upravičence, ki so sprejeli solidarno odgovornost ali ki ne prevzemajo nobene finančne odgovornosti.

Prvi pododstavek se ne uporablja za osebe in subjekte v okviru posrednega upravljanja, kolikor izpolnjujejo pogoje iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) in iz člena 154;

(e) 

opis ukrepa ali programa dela in načrt proračuna, ki:

(i) 

vsebuje uravnotežene prihodke in odhodke ter

(ii) 

navaja ocenjene upravičene stroške ukrepa ali programa dela.

Točki (i) in (ii) se ne uporabljata za ukrepe z več donatorji.

Z odstopanjem od točke (i), in sicer v ustrezno utemeljenih primerih, lahko načrt proračuna vključuje rezervacije za nepredvidene dogodke ali morebitna nihanja deviznih tečajev;

(f) 

navedbo virov in zneskov financiranja Unije, ki jih je vložnik prejel ali za katera je zaprosil v zvezi z istim ukrepom, delom ukrepa ali v zvezi z delovanjem vložnika v istem proračunskem letu, kot tudi vsakega drugega financiranja za isti ukrep, ki ga je prejel ali za katero je zaprosil.

2.  
Vloga se lahko razdeli na več delov, ki se lahko predložijo med različnimi fazami v skladu s členom 200(2).

Člen 197

Merila za upravičenost

1.  
Merila za upravičenost določajo pogoje za sodelovanje v razpisu za zbiranje predlogov.
2.  

V razpisu za zbiranje predlogov lahko sodelujejo vsi naslednjih vložniki:

(a) 

pravne osebe;

(b) 

fizične osebe, če je to potrebno zaradi vrste ali značilnosti ukrepa ali cilja vložnika;

(c) 

subjekti, ki niso pravne osebe po veljavnem nacionalnem pravu, pod pogojem, da so njihovi predstavniki pooblaščeni, da v imenu subjektov prevzamejo pravne obveznosti in da subjekti nudijo enaka jamstva za zaščito finančnih interesov Unije kot tista, ki jih nudijo pravne osebe. Vložnik mora imeti finančne in operativne sposobnosti, enakovredne sposobnostim pravnih oseb. Predstavniki vložnika morajo dokazati, da so ti pogoji izpolnjeni.

3.  
V razpisu za zbiranje predlogov so lahko določena dodatna merila za upravičenost, ki so oblikovana ob primernem upoštevanju ciljev ukrepa in spoštujejo načeli preglednosti in nediskriminacije.
4.  
Za namene člena 180(5) in tega člena JRC šteje za pravno osebo s sedežem v državi članici.

Člen 198

Pogoji za sodelovanje

1.  
Pogoji za sodelovanje morajo biti takšni, da omogočajo oceno sposobnosti vložnika za izvedbo predlaganega ukrepa ali programa dela.
2.  
Vložnik mora imeti stalna in zadostna finančna sredstva za izvajanje svoje dejavnosti v celotnem obdobju, za katero so nepovratna sredstva dodeljena, ter prispevati k njihovemu financiranju (v nadaljnjem besedilu: finančna sposobnost).
3.  
Vložnik mora biti strokovno usposobljen in imeti kvalifikacije, ki so potrebne za izvedbo predlaganega ukrepa ali programa dela, razen če je v temeljnem aktu posebej določeno drugače (v nadaljnjem besedilu: poslovna sposobnost).
4.  
Finančna in poslovna sposobnost se preverita zlasti na podlagi analize vseh informacij ali dokazil iz člena 196.

Če v razpisu za zbiranje predlogov niso bila zahtevana nobena dokazila in če ima odgovorni odredbodajalec utemeljene razloge za dvom v finančno ali poslovno sposobnost vložnika, od vložnika zahteva, da predloži vsa ustrezna dokazila.

V primeru partnerstva se preverjanje izvaja v skladu s členom 130(6).

5.  

Preverjanje finančne sposobnosti se ne uporablja za:

(a) 

fizične osebe, ki prejemajo podporo za izobraževanje;

(b) 

fizične osebe, ki pomoč najbolj potrebujejo, kot so brezposelni in begunci, in prejemajo neposredno pomoč;

(c) 

javne organe, med drugim tudi za organizacije držav članic;

(d) 

mednarodne organizacije;

(e) 

osebe ali subjekte, ki vlagajo vlogo za subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo, kadar je namen teh subvencij krepitev finančne sposobnosti upravičenca ali ustvarjanje prihodka.

6.  
Odgovorni odredbodajalec lahko glede na oceno tveganja opusti dolžnost preverjanja poslovne sposobnosti javnih organov, organizacij držav članic ali mednarodnih organizacij.

Člen 199

Merila za dodelitev

Merila za dodelitev morajo biti takšna, da omogočajo:

(a) 

oceno kakovosti predloženih predlogov glede na zastavljene cilje in prednostne naloge ter pričakovane rezultate;

(b) 

dodelitev nepovratnih sredstev za dejavnosti ali programe dela, s katerimi se čim bolj poveča splošna učinkovitost financiranja Unije.

(c) 

oceno vlog za nepovratna sredstva.

Člen 200

Postopek ocenjevanja

1.  
Predlogi se ocenijo na podlagi vnaprej objavljenih pogojev za sodelovanje in meril za dodelitev, da se določi, kateri predlogi se lahko financirajo.
2.  
Odgovorni odredbodajalec po potrebi razdeli postopek na več stopenj. Pravila o izvedbi postopka se objavijo v razpisu za zbiranje predlogov.

Vložniki, katerih predlogi se zavrnejo na kateri koli stopnji, se obvestijo v skladu z odstavkom 7.

V istem postopku se isti dokumenti in informacije ne zahtevajo več kot enkrat.

3.  
Komisija za ocenjevanje iz člena 150 ali, kadar je primerno, odgovorni odredbodajalec lahko zahtevata od vložnika, da predloži dodatne informacije ali pojasnila k dokazilom, predloženim v skladu s členom 151. Odredbodajalec vodi ustrezno evidenco o stikih, ki jih ima z vložniki med postopkom.
4.  
Člani komisije za ocenjevanje po zaključku svojega dela podpišejo poročilo o vseh pregledanih predlogih, ki vsebuje oceno kakovosti posameznega predloga in seznam predlogov, ki pridejo v poštev za financiranje.

Po potrebi se v tem poročilu določi vrstni red pregledanih predlogov ter navedejo priporočila o najvišjem dodeljenem znesku in morebitnih nebistvenih spremembah vloge za nepovratna sredstva.

Poročilo se hrani za morebitne potrebe v prihodnje.

5.  
Odgovorni odredbodajalec lahko pozove vložnika, da spremeni predlog v skladu s priporočili komisije za ocenjevanje. Odgovorni odredbodajalec vodi ustrezno evidenco o stikih, ki jih ima z vložniki med postopkom.
6.  

Odgovorni odredbodajalec sprejme odločitev na podlagi ocene, pri čemer navede vsaj naslednje:

(a) 

predmet in predlagani skupni znesek;

(b) 

imena uspešnih vložnikov, naslov ukrepov, sprejete zneske in razloge za izbor, pri čemer tudi navede, če se ni strinjal z mnenjem komisije za ocenjevanje;

(c) 

imena zavrnjenih vložnikov in razloge za njihovo zavrnitev.

7.  
Odgovorni odredbodajalec pisno obvesti vložnike o odločitvi glede njihove vloge. Če zaprošena nepovratna sredstva niso dodeljena, zadevna institucija Unije navede razloge za zavrnitev vloge. Zavrnjene vložnike so čim prej obvesti o oceni svoje vloge, v vsakem primeru pa v 15 koledarskih dneh, potem ko so bile informacije poslane uspešnim vložnikom.
8.  

Za nepovratna sredstva, dodeljena v skladu s členom 195, lahko odgovorni odredbodajalec:

(a) 

odloči, da odstavka 2 in 4 tega člena ter člen 150 ne uporabi;

(b) 

združi vsebino poročila o oceni in odločitve o dodelitvi v en sam dokument in ga podpiše.

Člen 201

Sporazum o nepovratnih sredstvih

1.  
Nepovratna sredstva se dodelijo s pisnim sporazumom.
2.  

V sporazumu o nepovratnih sredstvih se navede najmanj naslednje:

(a) 

predmet;

(b) 

upravičenec;

(c) 

trajanje, in sicer:

(i) 

datum začetka veljavnosti;

(ii) 

datum začetka izvajanja ukrepa in trajanje ukrepa ali proračunsko leto, v katerem se ukrep financira;

(d) 

opis ukrepa ali, v primeru nepovratnih sredstev za poslovanje, programa dela, skupaj z opisom pričakovanih rezultatov;

(e) 

najvišji znesek financiranja Unije, izražen v eurih, načrt proračuna ukrepa ali programa dela in obliko nepovratnih sredstev;

(f) 

pravila glede poročanja in plačil ter pravila za javno naročanje iz člena 205;

(g) 

strinjanje upravičenca z obveznostmi iz člena 129;

(h) 

določbe, ki se uporabljajo za prepoznavnost finančne podpore Unije, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ko javna razglasitev ni mogoča ali ustrezna;

(i) 

veljavno pravo, in sicer je to pravo Unije, ki ga po potrebi dopolnjuje nacionalno pravo, kot je določeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Odstopanje od tega je mogoče pri sporazumih o nepovratnih sredstvih, sklenjenih z mednarodnimi organizacijami;

(j) 

pristojno sodišče ali razsodišče za reševanje sporov.

3.  
Denarne obveznosti subjektov ali oseb, ki niso države, ki izhajajo iz izvajanja sporazuma o nepovratnih sredstvih, so izvršljive v skladu s členom 100(2).
4.  
Namen ali učinek sprememb sporazumov o nepovratnih sredstvih ne sme biti tak, da bi vzbujal dvom v odločitev o dodelitvi nepovratnih sredstev ali da bi bil v nasprotju z načelom enakega obravnavanja vložnikov.



POGLAVJE 4

Izvrševanje nepovratnih sredstev

Člen 202

Znesek nepovratnih sredstev in razširitev ugotovitev revizije

1.  
Znesek nepovratnih sredstev ni dokončen, dokler odgovorni odredbodajalec ne odobri končnih poročil in po potrebi zaključnega računa, brez poseganja v poznejše revizije, preglede in preiskave s strani zadevnih institucij Unije, OLAF in Računskega sodišča. Člen 131(4) se uporablja, tudi ko je znesek nepovratnih sredstev dokončen.
2.  
Kadar kontrole ali revizije pokažejo sistemske ali ponavljajoče se nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti, ki jih je mogoče pripisati upravičencu in ki znatno vplivajo na število dodelitev nepovratnih sredstev temu upravičencu pod podobnimi pogoji, lahko odgovorni odredbodajalec prekine izvajanje sporazuma o nepovratnih sredstvih ali plačila vseh zadevnih nepovratnih sredstev oziroma po potrebi odpove zadevne sporazume o nepovratnih sredstvih s tem upravičencem, ob upoštevanju resnosti ugotovitev.

Odgovorni odredbodajalec lahko poleg tega zmanjša nepovratna sredstva, zavrne neupravičene stroške in izterja neupravičeno izplačane zneske v zvezi z vsemi nepovratnimi sredstvi, na katera vplivajo sistemske ali ponavljajoče se nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti iz prvega pododstavka, ki se lahko revidirajo, preverijo ali raziščejo v skladu z zadevnimi sporazumi.

3.  
Odgovorni odredbodajalec po sprejetju spremenjenih poročil in računovodskih izkazov, ki jih posreduje upravičenec, za vsa zadevna nepovratna sredstva določi zneske, ki se zmanjšajo ali izterjajo, kadar je to mogoče in izvedljivo, na podlagi stroškov, ki so bili nepravilno prijavljeni kot upravičeni.
4.  
Kadar ni mogoče ali izvedljivo natančno ugotoviti zneska neupravičenih stroškov za vsa zadevna nepovratna sredstva, se lahko zneski, ki se zmanjšajo ali izterjajo, določijo z ekstrapolacijo stopnje zmanjšanja ali izterjave, ki se uporablja za nepovratna sredstva, pri katerih so bile dokazane sistemske ali ponavljajoče se nepravilnosti, goljufije oziroma kršitve obveznosti, ali z uporabo pavšalne stopnje ob upoštevanju načela sorazmernosti, kadar neupravičeni stroški ne morejo biti podlaga za določanje zneskov, ki se zmanjšajo ali izterjajo. Upravičencu se omogoči, da predlaga ustrezno utemeljeno alternativno metodo ali stopnjo, preden se opravi zmanjšanje ali izterjava.

Člen 203

Dokazila, ki se priložijo zahtevku za plačilo

1.  
Odgovorni odredbodajalec določi, kateri spremni dokumenti morajo biti priloženi zahtevkom za plačilo.
2.  
Za vsa nepovratna sredstva se lahko predhodno financiranje razdeli na več obrokov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja. Zahtevku za naslednji obrok v okviru predhodnega financiranja je treba priložiti izjavo upravičenca o porabi prejšnjega predhodnega financiranja. Obrok se plača v celoti, če je vsaj 70 % skupnega zneska katerega koli prejšnjega predhodnega financiranja že porabljenega. V nasprotnem primeru se obrok zmanjša za zneske, ki jih je treba še porabiti, da bo ta mejna vrednost dosežena.
3.  
Upravičenec brez poseganja v obveznost predložitve dokazil da častno izjavo, s katero potrdi, da so informacije v njegovih zahtevkih za plačilo popolne, zanesljive in resnične. Upravičenec prav tako potrdi, da so stroški, ki jih je imel, upravičeni v skladu z določbami sporazuma o nepovratnih sredstvih ter da so zahtevki za plačilo potrjeni z ustreznimi dokazili, ki se lahko preverijo.
4.  
Odgovorni odredbodajalec lahko za utemeljitev vmesnih plačil ali plačil razlike za vsak znesek zahteva potrdilo o računovodskih izkazih ukrepa ali programa dela in z njimi povezanih računih. Tako potrdilo se zahteva na podlagi ocene tveganja, pri kateri se upoštevajo zlasti znesek nepovratnih sredstev, znesek plačila, narava upravičenca in narava dejavnosti, ki se podpirajo.

Potrdilo izda pooblaščeni zunanji revizor ali, v primeru javnih organov, strokovno usposobljen in neodvisen javni uslužbenec.

Z njim se v skladu z metodologijo, ki jo odobri odgovorni odredbodajalec in na podlagi dogovorjenih postopkov, skladnih z mednarodnimi standardi, potrdi, da so stroški, ki jih prijavi upravičenec v računovodskih izkazih, na katerih temelji zahtevek za plačilo, dejansko nastali ter da so točno evidentirani in upravičeni v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih. V posameznih in ustrezno utemeljenih primerih lahko odgovorni odredbodajalec zahteva potrdilo v obliki mnenja ali v drugi obliki, skladni z mednarodnimi standardi.

5.  
Odgovorni odredbodajalec lahko na podlagi ocene tveganja za katero koli plačilo zahteva poročilo o operativnih vidikih, ki ga pripravi neodvisna tretja stran, ki jo za to pooblasti odgovorni odredbodajalec. V poročilu o operativnih vidikih se navede, da je bilo preverjanje operativnih vidikov opravljeno v skladu z metodologijo, ki jo odobri odgovorni odredbodajalec, in ali je bil ukrep ali program dela dejansko izveden v skladu s pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.

Člen 204

Finančna podpora tretjim stranem

Kadar izvajanje ukrepa ali programa dela zahteva zagotovitev finančne podpore tretjim stranem, lahko upravičenec zagotovi takšno finančno podporo, če so pogoji za njeno zagotovitev določeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih med upravičencem in Komisijo, tako da upravičencu ne dopuščajo prostega preudarka.

Šteje se, da ni možnosti prostega preudarka, če je v sporazumu o nepovratnih sredstvih določeno naslednje:

(a) 

najvišji znesek finančne podpore, ki se lahko izplača tretji strani in ki ne presega 60 000  EUR, ter merila za določanje točnega zneska;

(b) 

različne vrste dejavnosti, ki lahko prejemajo takšno finančno podporo, na podlagi določenega seznama;

(c) 

opredelitev oseb ali kategorij oseb, ki lahko prejemajo takšno finančno podporo, in merila za njeno dodelitev.

Mejna vrednost iz točke (a) drugega odstavka se lahko preseže, kadar bi bilo sicer doseganje ciljev ukrepov nemogoče ali pretirano oteženo.

Člen 205

Pogodbe o izvajanju

1.  
Kadar je za izvajanje ukrepa ali programa dela potrebna oddaja javnega naročila, lahko upravičenec brez poseganja v Direktivo 2014/24/EU in Direktivo 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 26 ) odda javno naročilo v skladu s svojimi običajnimi nabavnimi praksami, pod pogojem, da je javno naročilo oddano ponudniku, ki predloži najugodnejšo ponudbo, ali, kadar je primerno, ponudniku, ki ponuja najnižjo ceno, pri tem pa se izogiba vsakemu nasprotju interesov.
2.  
Kadar izvajanje ukrepa ali programa dela zahteva oddajo javnega naročila v vrednosti več kot 60 000  EUR, lahko odgovorni odredbodajalec, če je to ustrezno utemeljeno, od upravičenca zahteva, da poleg pravil iz odstavka 1 spoštuje še posebna pravila.

Ta posebna pravila temeljijo na pravilih iz te uredbe in so sorazmerna z vrednostjo zadevnih javnih naročil, z relativno velikostjo prispevka Unije glede na celoten strošek ukrepa in s tveganjem. Takšna posebna pravila se vključijo v sporazum o nepovratnih sredstvih.



NASLOV IX

NAGRADE

Člen 206

Splošna pravila

1.  
Nagrade se podelijo v skladu z načeli preglednosti in enakega obravnavanja in spodbujajo doseganje ciljev politik Unije.
2.  
Nagrad ni mogoče podeliti neposredno brez natečaja.

Natečaji za nagrade v vrednosti najmanj 1 000 000  EUR na enoto se lahko objavijo samo, kadar so te nagrade navedene v sklepu o financiranju iz člena 110 in ko so bile informacije o tovrstnih nagradah že predložene Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.  
Znesek nagrade ni povezan s stroški, ki jih je imel dobitnik.
4.  
Kadar se zahteva, da upravičenec za izvedbo ukrepa ali programa dela podeli nagrado tretjim stranem, lahko ta upravičenec podeli takšno nagrado pod pogojem, da so v sporazumu o nepovratnih sredstvih med upravičencem in Komisijo določena merila za upravičenost in podelitev ter znesek nagrad in ureditve glede plačila, ki ne dopuščajo prostega preudarka.

Člen 207

Pravila natečaja, podelitev in objava

1.  

V pravilih natečaja se:

(a) 

določijo merila za upravičenost;

(b) 

določijo ureditve in rok za vložitev vlog in, če je potrebno, za predhodno prijavo vložnikov;

(c) 

določijo merila za izključitev, kot so opredeljena v členu 136, in razlogi za zavrnitev, kot so opredeljeni v členu 141;

(d) 

določi izključna odgovornost vložnika v primeru zahtevka, povezanega z dejavnostmi, izvedenimi v okviru natečaja;

(e) 

določi, da zmagovalci sprejmejo obveznosti iz člena 129 in obveznosti glede oglaševanja, kot je navedeno v pravilih natečaja;

(f) 

določijo merila za podelitev, ki morajo biti takšna, da omogočajo oceno kakovosti predloženih vlog glede na zastavljene cilje in pričakovane rezultate ter objektivno določanje, ali so vloge uspešne;

(g) 

določi znesek nagrade ali nagrad;

(h) 

določijo ureditve za izplačilo nagrad zmagovalcem po njihovi podelitvi.

Za namene točke (a) prvega pododstavka upravičenci izpolnjujejo merila za upravičenost, razen če v pravilih natečaja ni navedeno drugače.

Za objavo natečajev se smiselno uporablja člen 194(3).

2.  
V pravilih natečaja so lahko določeni pogoji za preklic natečaja, zlasti v primerih, ko ciljev ni mogoče izpolniti.
3.  
Nagrade podeli odgovorni odredbodajalec na podlagi ocene, ki jo je opravila komisija za ocenjevanje iz člena 150.

Za odločitve o podelitvi se smiselno uporablja člen 200(4) in (6).

4.  
Vložnike se čim prej obvesti o oceni njihove vloge, v vsakem primeru pa v 15 koledarskih dneh, potem ko odredbodajalec sprejme odločitev o podelitvi.

Zmagovalnega vložnika se obvesti o odločitvi o podelitvi nagrade, ta odločitev pa šteje kot pravna obveznost.

5.  
Vse nagrade, podeljene med proračunskim letom, se objavijo v skladu s členom 38(1) do (4).

Komisija po objavi Evropskemu parlamentu in Svetu na njuno zahtevo pošlje poročilo o:

(a) 

številu vložnikov v prejšnjem letu;

(b) 

številu vložnikov in deležu uspešnih vlog na natečaj;

(c) 

seznamu strokovnjakov, ki so v preteklem letu sodelovali v komisiji za ocenjevanje, skupaj z opisom postopka za njihovo izbiro.



NASLOV X

FINANČNI INSTRUMENTI, PRORAČUNSKA JAMSTVA IN FINANČNA POMOČ



POGLAVJE 1

Skupne določbe

Člen 208

Področje uporabe in izvrševanje

1.  
Kadar se to izkaže za najustreznejši način za dosego ciljev politik Unije, Unija lahko vzpostavi finančne instrumente ali zagotovi proračunska jamstva oziroma finančno pomoč iz proračuna s temeljnim aktom, v katerem je opredeljeno njihovo področje uporabe in obdobje izvrševanja.
2.  
Države članice lahko prispevajo k finančnim instrumentom Unije, proračunskim jamstvom ali finančni pomoči. Če je to dovoljeno s temeljnim aktom, lahko prispevajo tudi tretje strani.
3.  
Kadar se finančni instrumenti izvršujejo v okviru deljenega upravljanja z državami članicami, se uporabljajo pravila za posamezni sektor.
4.  
Kadar se finančni instrumenti ali proračunska jamstva izvršujejo v okviru posrednega upravljanja, Komisija sklene sporazume s subjekti na podlagi točk (c)(ii), (iii), (v) in (vi) prvega pododstavka člena 62(1). Kadar so bili sistemi, pravila in postopki teh subjektov ocenjeni na podlagi člena 154(4), se lahko ti subjekti v celoti zanesejo na te sisteme, pravila in postopke. Ti subjekti lahko pri izvrševanju finančnih instrumentov in proračunskih jamstev v okviru posrednega upravljanja sklepajo sporazume s finančnimi posredniki, ki so izbrani v skladu s postopki, enakovrednimi tistim, ki jih uporablja Komisija. Ti subjekti zahteve na podlagi člena 155(2) prenesejo v te sporazume.

Komisija ostane odgovorna za zagotovitev, da je izvedbeni okvir za finančne instrumente skladen z načelom dobrega finančnega poslovodenja in da podpira uresničevanje opredeljenih in časovno določenih ciljev politik, merljivih glede na učinke in/ali rezultate. Komisija odgovarja za izvajanje finančnih instrumentov, brez poseganja v zakonske in pogodbene obveznosti pooblaščenih subjektov v skladu z veljavnim pravom, ki se uporablja, in členom 129.

Kadar k finančnim instrumentom ali proračunskim jamstvom na podlagi odstavka 2 prispevajo tretje države, lahko temeljni akt omogoča imenovanje upravičenih organov izvrševalcev ali partnerjev iz zadevnih držav.

5.  
Računsko sodišče ima neomejen dostop do vseh informacij v zvezi s finančnimi instrumenti, proračunskimi jamstvi in finančno pomočjo, tudi prek preverjanj na kraju samem.

Računsko sodišče je zunanji revizor, odgovoren za projekte in programe, podprte s finančnim instrumentom, proračunskim jamstvom ali finančno pomočjo.

Člen 209

Načela in pogoji, ki se uporabljajo za finančne instrumente in proračunska jamstva

1.  
Finančni instrumenti in proračunska jamstva se uporabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti, sorazmernosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja in subsidiarnosti ter v skladu z njihovimi cilji.
2.  

Finančni instrumenti in proračunska jamstva:

(a) 

odpravljajo tržne nepopolnosti ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, pomoč v sorazmerni višini pa zagotavljajo le končnim prejemnikom, ki v času finančne pomoči Unije štejejo za ekonomsko upravičene glede na mednarodno priznane standarde;

(b) 

dosegajo dodatnost s tem, da preprečujejo nadomestitev potencialne pomoči in naložb iz drugih javnih ali zasebnih virov;

(c) 

ne izkrivljajo konkurence na notranjem trgu in so skladni s pravili o državni pomoči;

(d) 

dosegajo učinek vzvoda in multiplikacijski učinek, s ciljnim razponom vrednosti, ki temelji na predhodni oceni ustreznega finančnega instrumenta ali proračunskega jamstva, prek mobilizacije svetovnih naložb, ki presegajo vrednost prispevka ali jamstva Unije, po potrebi vključno z maksimizacijo zasebnih naložb;

(e) 

se izvršujejo tako, da zagotavljajo, da obstaja skupni interes organov izvrševalcev ali partnerjev, ki sodelujejo pri izvrševanju, glede doseganja ciljev politik, opredeljenih v ustreznem temeljnem aktu, in sicer z določbami, kot so določbe o na primer sofinanciranju, zahtevah po delitvi tveganja ali finančnih spodbudah, pri čemer se preprečuje nasprotje interesov z drugimi dejavnostmi subjektov ali partnerjev;

(f) 

zagotavljajo plačilo Unije, ki je skladno z delitvijo tveganja med finančnimi udeleženci in cilji politike finančnega instrumenta ali proračunskega jamstva;

(g) 

določijo, da je v primeru, ko je treba izplačati nadomestilo organom izvrševalcem ali partnerjem, ki sodelujejo pri izvrševanju, tako nadomestilo temelji na smotrnosti in vključuje:

(i) 

upravne provizije za nagrajevanje subjektov ali nasprotnih strank za delo, ki so ga opravili pri izvrševanju finančnega instrumenta ali proračunskega jamstva, pri čemer provizije, kolikor je mogoče, temeljijo na izvedenih operacijah ali plačanih zneskih, ter

(ii) 

kadar je to primerno, spodbude, povezane s politiko, za hitrejše uresničevanje ciljev politik ali večjo finančno uspešnost finančnega instrumenta oziroma proračunskega jamstva.

Izredni odhodki se lahko v ustrezno utemeljenih primerih povrnejo;

(h) 

temeljijo na predhodnih ocenah, posamično ali kot del programa, v skladu s členom 34, ki vsebujejo pojasnila glede izbire vrste finančne operacije, ob upoštevanju ciljev politik ter s tem povezanih finančnih tveganj in prihrankov za proračun.

Ocene iz točke (h) prvega pododstavka se pregledajo in posodobijo, tako da upoštevajo učinek večjih socialno-ekonomskih sprememb na namen finančnega instrumenta ali proračunskega jamstva.

3.  
Brez poseganja v pravila za posamezni sektor za deljeno upravljanje se prihodki, vključno z dividendami, kapitalskim dobičkom, provizijami za jamstvo ter obrestmi na posojila in na zneske na fiduciarnih računih, vrnjene Komisiji, ali na fiduciarnih računih, ki so odprti za finančne instrumente ali proračunska jamstva in ki jih je mogoče pripisati podpori iz proračuna v okviru finančnega instrumenta ali proračunskega jamstva, vnesejo v proračun, potem ko se odštejejo stroški in provizije upravljanja.

Letna povračila, vključno z vračili kapitala, sproščenimi jamstvi in vračili glavnice posojil, ki so vrnjena Komisiji ali na fiduciarne račune, ki so odprti za finančne instrumente ali proračunska jamstva in ki jih je mogoče pripisati podpori iz proračuna v okviru finančnega instrumenta ali proračunskega jamstva, so notranji namenski prejemki v skladu s točko (f) člena 21(3) in se brez poseganja v člen 215(5) uporabljajo za isti finančni instrument ali proračunsko jamstvo za obdobje, ki ne presega za več kot dve leti obdobja proračunske obveznosti, razen če je v temeljnem aktu določeno drugače.

Komisija take notranje namenske prejemke upošteva, ko predlaga znesek za prihodnje dodelitve za finančne instrumente ali proračunska jamstva;

Brez poseganja v drugi pododstavek se lahko neporavnani znesek namenskih prejemkov, odobren na podlagi temeljnega akta, ki ga je treba razveljaviti ali ki se izteče, dodeli tudi drugemu finančnemu instrumentu s podobnimi cilji, kadar je to določeno v temeljnem aktu, ki vzpostavlja ta finančni instrument.

4.  
Odredbodajalec, odgovoren za finančni instrument, proračunsko jamstvo ali finančno pomoč, pripravi računovodski izkaz, ki zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra, v skladu s členom 243 ter skladno z računovodskimi pravili iz člena 80 in mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor (IPSAS).

Odgovorni odredbodajalec za finančne instrumente in proračunska jamstva, ki se izvršijo v okviru posrednega upravljanja, zagotovi, da subjekti v skladu s točkami (c)(ii), (iii), (v) in (vi) prvega pododstavka člena 62(1) do 15. februarja naslednjega proračunskega leta predložijo nerevidirane, do 15. maja naslednjega proračunskega leta pa revidirane računovodske izkaze za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, pripravljene v skladu z računovodskimi pravili iz člena 80 in z IPSAS, ter vse informacije, potrebne za pripravo računovodskih izkazov v skladu s členom 82(2).

Člen 210

Finančna obveznost Unije

1.  

Finančna obveznost in skupna neto plačila iz proračuna nikoli ne presežejo:

(a) 

za finančne instrumente: zneska prevzetih ustreznih proračunskih obveznosti;

(b) 

za proračunska jamstva: zneska proračunskega jamstva, odobrenega v temeljnem aktu;

(c) 

za finančno pomoč: najvišjega zneska sredstev, katere je Komisija pooblaščena si izposodit z namenom financiranja finančne pomoči, odobrene v temeljnem aktu in pripadajočih obresti.

2.  
Proračunska jamstva in finančna pomoč lahko ustvarijo pogojno obveznost Unije, ki lahko finančna sredstva, namenjena za kritje finančne obveznosti Unije, presega samo, če je tako določeno v temeljnem aktu o vzpostavitvi proračunskega jamstva ali finančne pomoči in pod pogoji iz temeljnega akta.
3.  
Za namene letne ocene iz točke (j) člena 41(5) se pogojne obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev ali finančne pomoči in ki bremenijo proračun, štejejo kot vzdržne, če je njihov napovedani večletni razvoj združljiv z omejitvami, določenimi z uredbo o določitvi večletnega finančnega okvira, predvideno v členu 312(2) PDEU, in zgornjimi mejami letnih odobritev plačil, določenimi v členu 3(1) Sklepa 2014/335/EU, Euratom.

Člen 211

Rezervacije za finančne obveznosti

1.  
Za proračunska jamstva in finančno pomoč tretjim državam se v temeljnem aktu določi stopnja rezervacij kot odstotek zneska odobrene finančne obveznosti. Ta znesek ne vključuje prispevkov iz člena 208(2).

V temeljnem aktu se določi, da se stopnja rezervacij pregleda vsaj vsaka tri leta.

2.  
Določitev stopnje rezervacij temelji na kvalitativni in kvantitativni oceni, ki jo Komisija v skladu z načelom preudarnosti izvede glede finančnih tveganj, ki izhajajo iz proračunskega jamstva ali finančne pomoči za tretjo državo, pri čemer se sredstva in dobički ne smejo preceniti, obveznosti in izgube pa ne podceniti.

Če v temeljnem aktu o vzpostavitvi proračunskega jamstva ali finančne pomoči za tretjo državo ni določeno drugače, stopnja rezervacij temelji na skupnem oblikovanju rezervacij, ki mora biti zaradi kritja pričakovanih neto izgub, obenem pa tudi zaradi zadostne varnostne rezerve, določeno vnaprej. Brez poseganja v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta, se skupno oblikovanje rezervacij zasnuje v časovnem razponu, določenem v ustreznem računovodskem izkazu iz člena 35.

3.  
Za finančne instrumente se po potrebi oblikujejo rezervacije v zvezi s prihodnjimi plačili, povezanimi s proračunskimi obveznostmi za ta finančni instrument.
4.  

Za oblikovanje rezervacij se uporabijo naslednja sredstva:

(a) 

prispevki iz proračuna ob doslednem upoštevanju uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira in po preučitvi možnosti za prerazporeditve;

(b) 

obresti od naložb sredstev, ki se hranijo v skupnem skladu za rezervacije;

(c) 

zneski, izterjani od dolžnikov, ki niso poravnali obveznosti, v skladu s postopkom izterjave, določenim v sporazumu o jamstvu ali posojilu;

(d) 

prihodki in vsa druga plačila, ki jih Unija prejme v skladu s sporazumom o jamstvu ali posojilu;

(e) 

po potrebi denarni prispevki držav članic in tretjih strani v skladu s členom 208(2).

Za izračun rezervacij, ki izhaja iz stopnje rezervacij iz odstavka 1 se upoštevajo le rezervacije iz točk (a) do (d) prvega pododstavka tega odstavka.

5.  

Rezervacije se uporabljajo za plačilo:

(a) 

zahtevkov za unovčitev proračunskega jamstva;

(b) 

plačilnih obveznosti, povezanih s proračunskimi obveznostmi za finančni instrument;

(c) 

finančnih obveznosti, ki izhajajo iz izposojanja sredstev v skladu s členom 220(1);

(d) 

po potrebi drugih stroškov, povezanih z izvrševanjem finančnih instrumentov, proračunskih jamstev in finančne pomoči za tretje države.

6.  
Kadar rezervacije za proračunsko jamstvo presegajo znesek rezervacij, ki izhaja iz stopnje rezervacij iz odstavka 1 tega člena, se za obnovitev proračunskega jamstva do prvotnega zneska uporabijo sredstva iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka odstavka 4 tega člena, povezana s tem jamstvom, in sicer znotraj obdobja upravičenosti, določenega v temeljnem aktu, vendar ne zunaj obdobja zasnove rezervacij, in brez poseganja v člen 213(4).
7.  

Komisija takoj obvesti Evropski parlament in Svet ter lahko predlaga ustrezne ukrepe dopolnitve sredstev ali povečanje stopnje rezervacij, kadar:

(a) 

raven rezervacij za proračunsko jamstvo zaradi zahtevkov za unovčitev proračunskega jamstva pade pod 50 % stopnje rezervacij iz odstavka 1, in spet, kadar pade pod 30 % te stopnje rezervacij, ali kadar bi lahko glede na oceno tveganja, ki jo opravi Komisija, v enem letu padla niže od katerega koli od teh odstotkov;

(b) 

država, ki prejema finančno pomoč Unije, ne plača ob zapadlosti.

Člen 212

Skupni sklad za rezervacije

1.  
Rezervacije za kritje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, proračunskih jamstev ali finančne pomoči, se hranijo v skupnem skladu za rezervacije.

Komisija do 30. junija 2019 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži neodvisno zunanjo oceno prednosti in slabosti tega, da se finančno poslovodenje s sredstvi skupnega sklada za rezervacije zaupa Komisiji, EIB ali obema, ob upoštevanju ustreznih tehničnih in institucionalnih meril, ki se uporabljajo za primerjavo storitev upravljanja premoženja, vključno s tehnično infrastrukturo, primerjavo stroškov opravljenih storitev, institucionalnim ustrojem, poročanjem, uspešnostjo, odgovornostjo ter strokovnim znanjem in izkušnjami Komisije in EIB in drugih mandatov za upravljanje premoženja proračuna. Oceni se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

2.  
Skupni dobički ali izgube iz naložb sredstev, ki se hranijo v skupnem skladu za rezervacije, se dodelijo sorazmerno med zadevne finančne instrumente, proračunska jamstva ali finančno pomoč.

Finančni upravitelj sredstev skupnega sklada za rezervacije hrani minimalni znesek sredstev sklada v denarju in denarnih ustreznikih v skladu s pravili skrbnega in varnega poslovanja in napovedmi plačil, ki jih predložijo odredbodajalci finančnih instrumentov, proračunskih jamstev ali finančne pomoči.

Finančni upravitelj sredstev skupnega sklada za rezervacije lahko sklene pogodbe o začasni prodaji – pri čemer se sredstva skupnega sklada za rezervacije uporabijo kot zavarovanje –, da lahko plačuje iz sklada, kadar se lahko utemeljeno pričakuje, da bo ta postopek ugodnejši za proračun kot odsvojitev sredstev v času zahtevka za plačilo. Da bi bila izguba za proračun čim manjša, je obdobje obnovitve pogodbe o začasni prodaji v zvezi s plačilom omejeno na najkrajši potreben čas.

3.  
Na podlagi točke (d) prvega pododstavka člena 77(1) ter člena 86(1) in (2) računovodja vzpostavi postopke, ki se uporabljajo za prihodke in odhodke ter – v dogovoru s finančnim upraviteljem sredstev skupnega sklada za rezervacije – za sredstva in obveznosti v zvezi s skupnim skladom za rezervacije.
4.  
Ko Komisija v izjemnih primerih opravi prerazporeditev iz točke (g) prvega pododstavka člena 30(1), o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet ter nujno predlaga ukrepe, potrebne za ponovno vzpostavitev proračunske postavke jamstva, iz katere je bila izvedena prerazporeditev, ob doslednem upoštevanju zgornjih meja iz uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira.

Člen 213

Dejanska stopnja rezervacij

1.  
Oblikovanje rezervacij za proračunska jamstva in finančno pomoč za tretje države v skupnem skladu za rezervacije temelji na dejanski stopnji rezervacij. Ta stopnja zagotavlja raven zaščite pred finančnimi obveznostmi Unije, enako ravni, ki bi jo zagotavljale zadevne stopnje rezervacij, če bi se sredstva hranila in upravljala ločeno.
2.  

Dejanska stopnja rezervacij, ki se uporablja, je odstotek vsake prve stopnje rezervacij, določene v skladu z drugim pododstavkom člena 211(2). Uporablja se samo za znesek sredstev iz skupnega sklada za rezervacije, predvidenih za plačila unovčenih jamstev v obdobju enega leta. Določa razmerje, izraženo v odstotkih, med zneskom gotovine in njenih ustreznikov v skupnem skladu za rezervacije, potrebnih za unovčitev jamstev, in skupnim zneskom gotovine in njenih ustreznikov, ki bi bili potrebni v vsakem jamstvenem skladu za unovčitev jamstev, če bi se sredstva hranila in upravljala ločeno, pri čemer oba zneska predstavljata enakovredno likvidnostno tveganje. Razmerje mora znašati najmanj 95 %. Pri izračunu dejanske stopnje rezervacij se upošteva naslednje:

(a) 

napoved prilivov in odlivov v skupnem skladu za rezervacije, ob upoštevanju začetne faze skupnega oblikovanja rezervacij v skladu z drugim pododstavkom člena 211(2);

(b) 

korelacija tveganj med proračunskimi jamstvi in finančno pomočjo tretjim državam;

(c) 

tržne razmere.

Komisija do 1. julija 2020 v skladu s členom 269 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe s podrobnimi pogoji za izračun dejanske stopnje rezervacij, med drugim tudi z metodologijo za ta izračun.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 269 sprejme delegirane akte za spreminjanje minimalnega razmerja iz prvega pododstavka tega odstavka glede na izkušnje, pridobljene z delovanjem skupnega sklada za rezervacije in ob ohranjanju preudarnega pristopa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja. Najnižje razmerje mora znašati najmanj 85 %.

3.  
Dejansko stopnjo rezervacij letno izračuna finančni upravitelj sredstev skupnega sklada za rezervacije, in za Komisijo predstavlja osnovo za njen izračun prispevkov iz proračuna na podlagi točke (a) člena 211(4) in posledično točke (b) odstavka 4 tega člena.
4.  

Po izračunu dejanske letne stopnje rezervacij v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena se v okviru proračunskega postopka izvedeta naslednji operaciji, ki se predstavita v delovnem dokumentu iz točke (h) člena 41(5):

(a) 

morebitni presežek rezervacij za proračunsko jamstvo ali finančno pomoč tretji državi se vrne v proračun;

(b) 

morebitna dopolnitvena sredstva se v sklad vplačajo v letnih tranšah v obdobju največ treh let brez poseganja v člen 211(6).

5.  
Komisija po posvetovanju z računovodjo določi smernice, ki se uporabljajo za upravljanje sredstev v skupnem skladu za rezervacije, in sicer v skladu z ustreznimi pravili skrbnega in varnega poslovanja ter ob izključitvi izvedenih poslov za špekulativne namene. Te smernice se priložijo sporazumu s finančnim upraviteljem sredstev skupnega sklada za rezervacije.

Vsaka tri leta se opravi neodvisna ocena ustreznosti smernic, ki se nato predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 214

Letno poročanje

1.  
Poleg obveznosti poročanja iz člena 250, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poroča o skupnem skladu za rezervacije.
2.  
Finančni upravitelj sredstev skupnega sklada za rezervacije vsako leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o skupnem skladu za rezervacije.



POGLAVJE 2

Posebne določbe



Oddelek 1

Finančni instrumenti

Člen 215

Pravila in izvrševanje

1.  
Ne glede na člen 208(1) se lahko finančni instrumenti v ustrezno utemeljenih primerih vzpostavijo brez temeljnega akta, pod pogojem, da so ti instrumenti vključeni v predlog proračuna v skladu s točko (e) prvega pododstavka člena 41(4).
2.  
Kadar se finančni instrumenti ali proračunska jamstva v okviru enega sporazuma kombinirajo z dopolnilno podporo iz proračuna, vključno z nepovratnimi sredstvi, se določbe tega naslova uporabljajo za celotni ukrep. Poročanje se izvaja v skladu s členom 250 in v poročilu se jasno opredeli, kateri deli ukrepa so finančni instrumenti ali proračunska jamstva.
3.  
Komisija zagotovi usklajeno in poenostavljeno upravljanje finančnih instrumentov, zlasti na področjih računovodstva, poročanja, spremljanja ter upravljanja finančnega tveganja.
4.  
Kadar je Unija udeležena pri finančnem instrumentu kot manjšinski deležnik, Komisija zagotovi izpolnjevanje določb iz tega naslova v skladu z načelom sorazmernosti, in sicer glede na velikost in vrednost udeležbe Unije pri instrumentu. Vendar pa, ne glede na obseg in vrednost pomoči Unije v instrumentu, Komisija zagotovi skladnost s členoma 129 in 155, členom 209(2) in (4), členom 250 ter, če gre za situacije za izključitev iz točke (d) člena 136(1), pravili iz oddelka 2 poglavja 2 naslova V.
5.  
Kadar Evropski parlament ali Svet menita, da finančni instrument svojih ciljev ni učinkovito izpolnil, lahko od Komisije zahtevata, da vloži predlog spremenjenega temeljnega akta, s katerim bi opustili instrument. V primeru opustitve finančnega instrumenta vsak morebiten nov znesek, vrnjen za ta instrument na podlagi člena 209(3), šteje kot splošni prihodek in se vrne v proračun.
6.  
Namen finančnih instrumentov ali skupine finančnih instrumentov na ravni mehanizma, po potrebi pa tudi njihova posebna pravna oblika in sedež se objavijo na spletnem mestu Komisije.
7.  
Subjekti, ki so pooblaščeni za izvrševanje finančnih instrumentov, lahko odprejo fiduciarne račune v smislu člena 85(3) v imenu Unije. Ti subjekti pošljejo ustrezne izpiske računov pristojni službi Komisije. Komisija opravi plačila na fiduciarne račune na podlagi zahtevkov za plačilo, ki so ustrezno utemeljeni z napovedmi izplačil, ob upoštevanju razpoložljive bilance na fiduciarnih računih in potrebe po preprečitvi presežnih stanj na takšnih računih.

Člen 216

Finančni instrumenti, ki jih neposredno izvršuje Komisija

1.  

Finančni instrumenti se lahko v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1) izvršujejo neposredno z uporabo česar koli od naslednjega:

(a) 

namenskega naložbenega nosilca, v katerem Komisija sodeluje skupaj z drugimi javnimi in zasebnimi vlagatelji, da bi tako povečala učinek vzvoda, ki ga ima prispevek Unije;

(b) 

posojil, jamstev, kapitalske udeležbe in drugih instrumentov delitve tveganja, ki niso naložbe v namenske naložbene nosilce, ki so končnim prejemnikom zagotovljeni neposredno ali prek finančnih posrednikov.

2.  
Namenski naložbeni nosilci iz točke (a) odstavka 1 se vzpostavijo v skladu s pravom države članice. Na področju zunanjih ukrepov se lahko vzpostavijo tudi v skladu s pravom države, ki ni država članica. Upravljavci takšnih nosilcev so v skladu s pravom ali pogodbeno dolžni delovati dobronamerno in s skrbnostjo dobrega gospodarja.
3.  
Upravljavci namenskih naložbenih nosilcev iz točke (a) odstavka 1 in finančni posredniki ali končni prejemniki finančnih instrumentov so ustrezno izbrani glede na naravo finančnega instrumenta, ki se bo izvrševal, izkušenj ter finančne in poslovne sposobnosti zadevnih subjektov in ekonomske upravičenosti projektov končnih prejemnikov. Izbira mora biti pregledna, temeljiti na objektivnih merilih in ne sme povzročiti nasprotja interesov.

Člen 217

Obravnava prispevkov iz sredstev, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja

1.  
Vodijo se ločene evidence za prispevke k finančnim instrumentom, vzpostavljenim na podlagi tega oddelka iz sredstev, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja.
2.  
Prispevki iz sredstev, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, se položijo na ločene račune in se uporabljajo v skladu s cilji zadevnih sredstev za ukrepe in končne prejemnike v skladu s programom ali programi, iz katerih izhajajo prispevki.
3.  
Kar zadeva prispevke iz sredstev, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja k finančnim instrumentom, vzpostavljenim na podlagi tega oddelka, se uporabljajo pravila za posamezni sektor. Ne glede na prvi stavek se lahko organi upravljanja oprejo na obstoječo predhodno oceno, opravljeno v skladu s točko (h) prvega pododstavka in drugim pododstavkom člena 209(2), preden prispevajo k obstoječim finančnim instrumentom.



Oddelek 2

Proračunska jamstva

Člen 218

Pravila za proračunska jamstva

1.  

V temeljnem aktu se določijo:

(a) 

znesek proračunskega jamstva, ki se nikoli ne preseže, brez poseganja v člen 208(2);

(b) 

vrste operacij, ki jih krije proračunsko jamstvo.

2.  
Prispevki držav članic k proračunskim jamstvom v skladu s členom 208(2) se lahko zagotovijo v obliki jamstev ali gotovine.

Prispevki tretjih strani k proračunskim jamstvom v skladu s členom 208(2) se lahko zagotovijo v obliki gotovine.

Proračunsko jamstvo se poveča s prispevki iz prvega in drugega pododstavka. Plačila za unovčena jamstva po potrebi izvršijo prispevajoče države članice ali tretje strani, in sicer po načelu enakovrednosti terjatev (pari passu). Komisija s prispevajočimi subjekti podpiše sporazum, ki vsebuje zlasti določbe o plačilnih pogojih.

Člen 219

Izvrševanje proračunskih jamstev

1.  
Proračunska jamstva so nepreklicna in brezpogojna ter se dajo za vrste operacij, ki so krite s temi jamstvi, na zahtevo na voljo.
2.  
Proračunska jamstva se izvršijo v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1) ali, v izjemnih primerih, v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1).
3.  
Proračunsko jamstvo zajema le operacije financiranja in naložbene operacije, ki so skladne s točkami (a) do (d) prvega pododstavka člena 209(2).
4.  
Partnerji k operacijam, ki jih krije proračunsko jamstvo, prispevajo z lastnimi sredstvi.
5.  
Komisija s partnerjem sklene sporazum o jamstvu. Odobritev proračunskega jamstva je pogojena z začetkom veljavnosti sporazuma o jamstvu.
6.  

Partnerji Komisiji vsako leto predložijo:

(a) 

oceno tveganja in informacije o bonitetni oceni v zvezi z operacijami, ki jih krije proračunsko jamstvo, ter pričakovana neplačila;

(b) 

informacije o neporavnanih finančnih obveznostih, ki za Unijo izhajajo iz proračunskega jamstva, razčlenjene po posameznih operacijah in merjene v skladu z računovodskimi pravili Unije iz člena 80 ali z IPSAS;

(c) 

informacije o skupnih dobičkih ali izgubah iz naslova operacij, ki jih krije proračunsko jamstvo.



Oddelek 3

Finančna pomoč

Člen 220

Pravila in izvrševanje

1.  
Finančna pomoč Unije državam članicam ali tretjim državam je v skladu z vnaprej določenimi pogoji in v obliki posojila ali kreditne linije ali katerega koli drugega instrumenta, ki šteje za primernega za zagotovitev uspešne podpore. V ta namen se v ustreznem temeljnem aktu na Komisijo prenese pooblastilo, da si na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije izposodi potrebna sredstva.

▼M1 —————

▼B

3.  
Finančna pomoč se izvrši v eurih, razen v ustrezno utemeljenih primerih.
4.  
Finančno pomoč neposredno izvršuje Komisija.
5.  

Komisija z državo upravičenko sklene sporazum, ki vsebuje določbe za:

(a) 

zagotovitev, da država upravičenka redno preverja, ali se zagotovljena finančna sredstva uporabljajo pravilno v skladu z vnaprej določenimi pogoji, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi vloži pravna sredstva za izterjavo nepravilno dodeljenih sredstev, izplačanih v okviru finančne pomoči;

(b) 

zagotovitev zaščite finančnih interesov Unije;

(c) 

izrecno pooblastilo Komisije, OLAF in Računskega sodišča, da uveljavljajo svoje pravice, kot je predvideno v členu 129;

(d) 

zagotovitev, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila posojila, kadar se ugotovi, da je država upravičenka v zvezi z upravljanjem finančne pomoči vpletena v kakršno koli goljufijo ali korupcijo ali katero koli drugo nezakonito ravnanje, ki škodi finančnim interesom Unije;

(e) 

zagotovitev, da vse stroške, ki jih ima Unija v zvezi s finančno pomočjo, krije država upravičenka.

6.  
Komisija posojila, kolikor je mogoče, sprosti v obrokih, ob izpolnjevanju pogojev, ki veljajo za finančno pomoč. Kadar ti pogoji niso izpolnjeni, Komisija začasno prekine ali prekliče izplačilo finančne pomoči.

▼M1 —————

▼M1

Člen 220a

Diverzificirana strategija financiranja

1.  
Komisija izvaja diverzificirano strategijo financiranja, ki vključuje najemanje posojil odobrenih na podlagi člena 5(1) Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 ( 27 ) in, razen v ustrezno utemeljenih primerih, operacije najemanja posojil in upravljanja dolga za financiranje programov finančne pomoči. Diverzificirana strategija financiranja se izvaja z vsemi potrebnimi transakcijami, katerih cilj je redna prisotnost na kapitalskem trgu, temelji na združevanju instrumentov financiranja in uporablja združena likvidna sredstva.
2.  
Komisija določi potrebne ureditve za izvajanje diverzificirane strategije financiranja. Komisija redno in izčrpno obvešča Evropski parlament in Svet o vseh vidikih svojega najemanja posojil in strategije upravljanja dolga.

▼B



NASLOV XI

PRISPEVKI EVROPSKIM POLITIČNIM STRANKAM

Člen 221

Splošne določbe

Evropskim političnim strankam, kot so opredeljene v točki 3 člena 2 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 (v nadaljnjem besedilu: evropske politične stranke), se lahko zaradi njihovega prispevka k oblikovanju evropske politične zavesti in izražanju politične volje državljanov Unije dodelijo neposredni finančni prispevki iz proračuna v skladu z navedeno uredbo.

Člen 222

Načela

1.  
Prispevki se porabijo samo za povrnitev odstotnega deleža stroškov za delovanje evropskih političnih strank, ki je določen v členu 17(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014, če so ti stroški neposredno povezani s cilji teh strank, kot je določeno v členu 17(5) navedene uredbe in členu 21 navedene uredbe.
2.  
Prispevki se lahko uporabijo za povračilo odhodkov v zvezi s pogodbami, ki so jih sklenile evropske politične stranke, pod pogojem, da ob dodelitvi prispevkov ni obstajalo nasprotje interesov.
3.  
Prispevki se ne smejo porabiti za to, da posameznim članom ali uslužbencem evropskih političnih strank neposredno ali posredno prinašajo osebne koristi (v gotovini ali v naravi). Prav tako se ne smejo porabiti za neposredno ali posredno financiranje dejavnosti tretjih strani, zlasti ne nacionalnih političnih strank ali političnih fundacij na evropski ali nacionalni ravni, ne glede na to, ali so prispevki v obliki nepovratnih sredstev, donacij, posojil ali drugih podobnih dogovorov. Za namene tega odstavka se pridruženi subjekti evropskih političnih strank ne štejejo za tretje strani, kadar so ti subjekti, v skladu z statuti evropskih političnih strank, del upravne organizacije teh evropskih političnih strank. Prispevki se ne smejo uporabiti za namene, ki jih izključuje člen 22 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014.
4.  
Za prispevke veljata načeli preglednosti in enakega obravnavanja v skladu z merili, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 1141/2014.
5.  
Prispevke dodeli Evropski parlament na letni osnovi, informacije o njih pa se objavijo v skladu s členom 38(1) do (4) te uredbe in členom 32(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014.
6.  
Evropske politične stranke, ki prejmejo prispevek, neposredno ali posredno ne prejmejo drugih sredstev iz proračuna. Zlasti so prepovedane donacije iz proračunov političnih skupin Evropskega parlamenta. Isti odhodki se iz proračuna nikoli ne financirajo dvakrat.

Prispevki ne posegajo v možnost evropskih političnih strank, da v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 1141/2014 ustvarijo rezerve z lastnimi sredstvi.

7.  
Če prihodki evropske politične fundacije, kakor je opredeljena v točki 4 člena 2 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 na koncu finančnega leta, za katero je prejela nepovratna sredstva za poslovanje, presegajo odhodke, se del tega presežka v višini največ 25 % celotnih prihodkov tistega leta lahko prenese v naslednje leto pod pogojem, da bo porabljen pred koncem prvega četrtletja tega naslednjega leta.

Člen 223

Proračunski vidiki

Prispevki ter tudi odobritve, predvidene za neodvisne zunanje revizijske organe ali strokovnjake iz člena 23 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014, se plačajo iz oddelka proračuna v zvezi z Evropskim parlamentom.

Člen 224

Razpis za prispevke

1.  
Prispevki se dodelijo na podlagi razpisa za prispevke, ki se objavi vsako leto vsaj na spletnem mestu Evropskega parlamenta.
2.  
Posamezni evropski politični stranki se lahko dodeli samo en prispevek na leto.
3.  
Posamezna evropska politična stranka lahko prejme prispevek samo, če vloži vlogo za financiranje pod pogoji, določenimi v razpisu za prispevke.
4.  
V razpisu za prispevke se določijo pogoji, pod katerimi lahko vložnik prejme prispevek v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 1141/2014, ter merila za izključitev.
5.  
V razpisu za prispevke se določi vsaj narava odhodkov, ki se lahko povrnejo s prispevkom.
6.  
V razpisu za prispevke se zahteva načrt proračuna.

Člen 225

Postopek dodeljevanja

1.  
Vloge za prispevke se morajo vložiti pravočasno in pisno, tudi v varni elektronski obliki, kadar je to primerno.
2.  
Prispevki se ne dodelijo vložnikom, ki so v času postopka dodeljevanja v eni ali več od situacij iz členov 136(1) in 141(1), ter tistim, ki so v podatkovni zbirki iz člena 142 vpisani kot izključeni.
3.  
Od vložnikov se zahteva, da potrdijo, da niso v kateri od situacij iz odstavka 2.
4.  
Odgovornemu odredbodajalcu lahko pomaga komisija za ocenjevanje vlog za prispevke. Odgovorni odredbodajalec določi pravila o sestavi, imenovanju in delovanju take komisije ter pravila za preprečevanje morebitnega nasprotja interesov.
5.  
Vloge, ki izpolnjujejo merila za upravičenost in merila za izključitev, se izberejo na podlagi meril za dodelitev iz člena 19 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014.
6.  

Odgovorni odredbodajalec v svoji odločitvi navede vsaj naslednje:

(a) 

predmet odločitve in skupni znesek prispevkov;

(b) 

ime izbranega vložnika in sprejete zneske za vsakega od njih;

(c) 

imena zavrnjenih vložnikov in razloge za njihovo zavrnitev.

7.  
Odgovorni odredbodajalec pisno obvesti vložnike o odločitvi glede njihovih vlog. Če se vloga za financiranje zavrne ali se zneski iz vloge delno ali v celoti ne dodelijo, odgovorni odredbodajalec obrazloži zavrnitev vloge oziroma nedodelitev zneskov iz vloge, zlasti glede na merila za upravičenost in dodelitev iz odstavka 5 tega člena in člena 224(4). Če je vloga zavrnjena, odgovorni odredbodajalec vložnika obvesti o razpoložljivih upravnih in/ali sodnih pravnih sredstvih, ki jih določa člen 133(2).
8.  
Prispevke ureja pisni sporazum.

Člen 226

Oblika prispevkov

1.  

Prispevki so lahko v obliki:

(a) 

povračila odstotnega deleža dejansko nastalih povračljivih odhodkov;

(b) 

povračila na osnovi stroškov na enoto;

(c) 

pavšalnega zneska;

(d) 

financiranja po pavšalni stopnji ali

(e) 

so lahko kombinacija oblik iz točk (a) do (d).

2.  
Povrnejo se lahko samo odhodki, ki izpolnjujejo merila iz pozivov za prispevke in ki niso nastali pred datumom vložitve vloge.
3.  
Sporazum iz člena 225(8) vsebuje določbe, ki omogočajo preverjanje, ali so bili izpolnjeni pogoji za dodelitev pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji ali stroškov na enoto.
4.  
Prispevki se plačajo v celoti v obliki enotnega plačila predhodnega financiranja, razen če odgovorni odredbodajalec v ustrezno utemeljenih primerih odloči drugače.

Člen 227

Jamstva

Če odgovorni odredbodajalec meni, da je to ustrezno in sorazmerno, lahko od primera do primera in ob upoštevanju analize tveganja zahteva, da evropska politična stranka vnaprej predloži jamstvo in tako zmanjša finančno tveganje, povezano s plačilom predhodnega financiranja, vendar le, kadar na osnovi ocene tveganja obstaja neposredna nevarnost, da se bo evropska politična stranka znašla v eni od situacij za izključitev iz točk (a) in (d) člena 136(1) te uredbe, ali kadar je bil sklep Organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije, ustanovljenega v skladu s členom 6 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 (v nadaljnjem besedilu: Organ), posredovan Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 10(4) navedene uredbe.

Člen 153 se smiselno uporablja za jamstva, ki se lahko zahtevajo v primerih iz prvega odstavka tega člena za plačila predhodnega financiranja evropskim političnim strankam.

Člen 228

Poraba prispevkov

1.  
Prispevki se porabijo v skladu s členom 222.
2.  
Kateri koli del prispevka, ki se ne porabi v proračunskem letu, za katero je bil prispevek dodeljen (leto n), se porabi za katere koli povračljive odhodke, nastale do 31. decembra leta n + 1. Preostali del prispevka, ki se ne porabi v tem roku, se izterja v skladu s poglavjem 6 naslova IV.
3.  
Evropske politične stranke upoštevajo najvišjo stopnjo sofinanciranja, določeno v členu 17(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014. Preostali zneski prispevkov iz predhodnega leta se ne porabijo za financiranje dela, ki ga morajo evropske politične stranke zagotoviti iz lastnih sredstev. Prispevki tretjih strani za skupne prireditve ne štejejo kot del lastnih sredstev evropskih političnih strank.
4.  
Evropske politične stranke porabijo del prispevka, ki ni bil porabljen v proračunskem letu, za katero je bil ta prispevek dodeljen, preden porabijo prispevke, dodeljene po tem letu.
5.  
Vse obresti na plačila predhodnega financiranja štejejo kot del prispevka.

Člen 229

Poročilo o porabi prispevkov

1.  
Evropska politična stranka v skladu s členom 23 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 predloži svoje letno poročilo o porabi prispevkov in svoje letne računovodske izkaze v odobritev odgovornemu odredbodajalcu.
2.  
Odgovorni odredbodajalec pripravi letno poročilo o dejavnostih iz člena 74(9) na podlagi letnega poročila in letnih računovodskih izkazov iz odstavka 1 tega člena. Za pripravo tega poročila lahko uporabi tudi druga dokazila.

Člen 230

Znesek prispevka

1.  
Znesek prispevka ni dokončen, dokler odgovorni odredbodajalec ne odobri letnega poročila in letnih računovodskih izkazov iz člena 229(1). Odobritev letnega poročila in letnih računovodskih izkazov ne posega v poznejša preverjanja Organa.
2.  
Neporabljeni znesek predhodnega financiranja ni dokončen, dokler ga evropska politična stranka ne porabi za plačilo povračljivih odhodkov, ki izpolnjujejo merila, določena v razpisih za prispevke.
3.  
Kadar evropska politična stranka ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s porabo prispevkov, se prispevki prekinejo, zmanjšajo ali prekličejo, potem ko je bila evropski politični stranki dana možnost, da izrazi svoje stališče.
4.  
Odgovorni odredbodajalec pred izplačilom preveri, da je bila evropska politična stranka med datumom vložitve vloge in koncem proračunskega leta, za katero je prispevek dodeljen, še vedno vpisana v registru iz člena 7 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 in da ji ni bila naložena kazen iz člena 27 navedene uredbe.
5.  
Kadar evropska politična stranka ni več vpisana v registru iz člena 7 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 ali ji je bila naložena kazen iz člena 27 navedene uredbe, lahko odgovorni odredbodajalec prekine, zmanjša ali prekliče prispevek in izterja zneske, ki so bili neupravičeno izplačani v skladu s sporazumom iz člena 225(8) te uredbe, sorazmerno s težo napak, nepravilnosti, goljufij ali drugih kršitev obveznosti v zvezi s porabo prispevka, potem ko je bila evropski politični stranki dana možnost, da izrazi svoje stališče.

Člen 231

Kontrola in kazni

1.  
Vsak sporazum iz člena 225(8) izrecno določa, da lahko Evropski parlament uveljavlja svoja pooblastila za kontrolo dokumentacije in prostorov ter da lahko OLAF in Računsko sodišče izvajata svoje pristojnosti in pooblastila iz člena 129 pri vseh evropskih političnih strankah, ki so prejele finančna sredstva Unije, ter pri njihovih izvajalcih in podizvajalcih.
2.  
Odgovorni odredbodajalec lahko v skladu s členoma 136 in 137 te uredbe ter členom 27 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 naloži upravne in denarne kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
3.  
Kazni iz odstavka 2 se lahko naloži tudi evropskim političnim strankam, ki so ob vložitvi vloge za prispevek ali po prejetju prispevka podale lažne izjave v zvezi z informacijami, ki jih zahteva odgovorni odredbodajalec, ali pa teh informacij niso podale.

Člen 232

Vodenje evidenc

1.  
Evropske politične stranke hranijo vse evidence in dokazila, ki se nanašajo na prispevek, pet let po zadnjem plačilu v zvezi s prispevkom.
2.  
Evidence, ki se nanašajo na revizije, pritožbe, pravne spore, poravnavo zahtevkov, izhajajočih iz porabe prispevka, ali preiskave OLAF, če je bil prejemnik o njih uradno obveščen, se hranijo do konca tovrstnih revizij, pritožb, pravnih sporov, poravnav zahtevkov ali preiskav.

Člen 233

Izbor zunanjih revizijskih organov ali strokovnjakov

Neodvisni zunanji revizijski organi ali strokovnjaki iz člena 23 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 se izberejo s postopkom javnega naročanja. Pogodba z njimi se sklene za največ pet let. Po dveh zaporednih pogodbenih obdobjih se šteje, da so v nasprotju interesov, kar bi lahko negativno vplivalo na izvajanje revizij.



NASLOV XII

DRUGI INSTRUMENTI ZA IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

Člen 234

Skrbniški skladi Unije za zunanje ukrepe

1.  
Za ukrepe v izrednih razmerah in ukrepe po izrednih razmerah, potrebne za odziv na krizno situacijo, ali za tematske ukrepe lahko Komisija ustanovi skrbniške sklade Unije za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: skrbniški skladi Unije) v okviru sporazumov, sklenjenih z drugimi donatorji.

Skrbniški skladi Unije se lahko ustanovijo le takrat, ko se na podlagi sporazumov z drugimi donatorji zagotovijo prispevki iz drugih virov, kot je proračun.

Komisija se o tem, da namerava ustanoviti skrbniški sklad Unije za ukrepe v izrednih razmerah in po njih, posvetuje z Evropskim parlamentom in Svetom.

Ustanovitev skrbniškega sklada Unije za tematske ukrepe morata odobriti Evropski parlament in Svet.

Komisija za namene tretjega in četrtega pododstavka tega odstavka Evropskemu parlamentu in Svetu da na voljo osnutke sklepov o ustanovitvi skrbniškega sklada Unije. Takšni osnutki sklepov vsebujejo opis ciljev sklada Unije, utemeljitev njegove ustanovitve v skladu z odstavkom 3, navedbo njegovega trajanja in predhodne sporazume z drugimi donatorji. Osnutki sklepov morajo vsebovati tudi osnutek ustanovnega sporazuma, ki bo sklenjen z drugimi donatorji.

2.  
Komisija osnutke sklepov o financiranju skrbniškega sklada Unije predložijo pristojnemu odboru, kadar je tako določeno v temeljnem aktu, na podlagi katerega je zagotovljen prispevek Unije v skrbniški sklad Unije. Pristojni odbor ne bo pozvan, da se izreče o vidikih, ki so že bili predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu v okviru posvetovanja ali z namenom odobritve na podlagi tretjega, četrtega in petega pododstavka odstavka 1.
3.  

Skrbniški skladi Unije se ustanovijo in uporabljajo samo pod naslednjimi pogoji

(a) 

posredovanje Unije ima dodano vrednost: cilji skrbniških skladov Unije se zlasti zaradi njihovega obsega ali morebitnih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije kot na nacionalni ravni in uporaba obstoječih finančnih instrumentov ne bi zadostovala za uresničitev ciljev politik Unije;

(b) 

skrbniški skladi Unije prinašajo jasno politično prepoznavnost za Unijo in upravljalne prednosti ter boljši nadzor Unije nad tveganji in izplačili prispevkov Unije in prispevkov drugih donatorjev.

(c) 

skrbniški skladi Unije ne podvajajo druge obstoječe načine financiranja ali podobne instrumente, ne da bi prinašali kakršno koli dodatno vrednost;

(d) 

cilji skrbniških skladov Unije so usklajeni s cilji instrumenta Unije ali proračunske postavke, iz katerega oziroma katere se financirajo.

4.  
Za vsak skrbniški sklad Unije se za zagotovitev poštenega zastopstva donatorjev ter za odločanje o uporabi sredstev ustanovi upravni odbor, ki mu predseduje Komisija. Odbor vključuje predstavnika vsake države članice, ki ne prispeva, kot opazovalke. Pravila za sestavo odbora in njegova notranja pravila se določijo v sporazumu o ustanovitvi skrbniškega sklada Unije. V teh pravilih je med drugim določeno, da je za končno odločitev o uporabi sredstev sklada potrebno, da Komisija glasuje za.
5.  
Skrbniški skladi Unije se ustanovijo za omejeno obdobje, kakor je določeno v sporazumu o njihovi ustanovitvi. To obdobje se lahko podaljša s sklepom Komisije, ob upoštevanju postopka iz odstavka 1 na zahtevo upravnega odbora zadevnega skrbniškega sklada Unije in na podlagi poročila o utemeljenosti takega podaljšanja, ki ga predstavi Komisija in v katerem se zlasti potrdi, da so pogoji iz odstavka 3 izpolnjeni.

Evropski parlament in/ali Svet lahko od Komisije zahtevata, da po potrebi opusti odobritve za skrbniški sklad Unije ali pa revidira sporazum o ustanovitvi zaradi morebitne likvidacije skrbniškega sklada Unije, zlasti na podlagi informacij iz delovnega dokumenta iz člena 41(6). V takšnem primeru se preostala sredstva sorazmerno vrnejo v proračun kot splošni prihodek ter sodelujočim državam članicam in drugim donatorjem.

Člen 235

Izvrševanje skrbniških skladov Unije za zunanje ukrepe

1.  
Skrbniški skladi Unije se izvršujejo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti, sorazmernosti, nediskriminacije in enakega obravnavanja ter v skladu s specifičnimi cilji iz vsakega sporazuma o ustanovitvi in ob doslednem spoštovanju pravic Evropskega parlamenta in Sveta do pregleda in nadzora prispevkov Unije.
2.  
Ukrepi, ki se financirajo iz skrbniških skladov Unije, se lahko izvršujejo neposredno s strani Komisije v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1) in posredno s subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije na podlagi točk (c)(i), (ii), (iii), (v) in (vi) prvega pododstavka člena 62(1).
3.  
Za sredstva prevzemajo obveznosti in jih izplačujejo finančni udeleženci Komisije v smislu poglavja 4 naslova IV. Računovodja Komisije deluje kot računovodja skrbniškega sklada Unije. Odgovoren je za določitev računovodskih postopkov in kontnega okvira, ki so skupni za vse skrbniške sklade Unije. Notranji revizor Komisije, OLAF in Računsko sodišče imajo v zvezi s skrbniškimi skladi Unije enaka pooblastila kakor v zvezi z drugimi ukrepi, ki jih izvaja Komisija.
4.  
Prispevki Unije in drugih donatorjev se ne vključijo v proračun in se dajo na poseben bančni račun. Posebni bančni račun skrbniškega sklada Unije odpre in zapre računovodja. Vse transakcije na posebnem bančnem računu, izvedene med letom, se ustrezno knjižijo na računih skrbniškega sklada Unije.

Prispevki Unije se na posebni bančni račun prenesejo na podlagi zahtevkov za plačilo, ustrezno utemeljenih z napovedmi izplačil, ob upoštevanju razpoložljive bilance na računu in posledične potrebe po dodatnih plačilih. Napovedi izplačil se zagotovijo enkrat ali po potrebi dvakrat letno.

Prispevki drugih donatorjev se upoštevajo, ko se vplačajo na posebni bančni račun skrbniškega sklada Unije, in sicer v znesku v eurih, preračunanem ob prejemu prispevkov na posebni bančni račun. Obresti, ki se naberejo na posebnem bančnem računu skrbniškega sklada Unije, se vložijo v skrbniški sklad Unije, razen kadar je v sporazumu o ustanovitvi skrbniškega sklada Unije določeno drugače.

5.  
Za kritje svojih stroškov upravljanja v letih, v katerih so se začeli uporabljati prispevki iz odstavka 4, lahko Komisija uporabi največ 5 % zneskov, združenih v skrbniškem skladu Unije. Ne glede na prvi stavek in v izogib dvojnemu obračunavanju stroškov, se stroški upravljanja, ki izhajajo iz prispevka Unije v skrbniški sklad Unije, krijejo iz teh prispevkov le, kolikor ti stroški še niso bili zajeti v drugih proračunskih postavkah. Dokler skrbniški sklad Unije obstaja, so take provizije za upravljanje namenski prejemki v smislu točke (a)(ii) člena 21(2).

Poleg letnega poročila iz člena 252, odredbodajalec dvakrat letno pripravi finančno poročilo o operacijah vsakega skrbniškega sklada Unije.

Tudi Komisija mesečno poroča o stanju izvrševanja vsakega skrbniškega sklada Unije.

Vsako leto se opravi neodvisna zunanja revizija skrbniških skladov Unije.

Člen 236

Uporaba proračunske podpore

1.  

Kadar je tako določeno v zadevnih temeljnih aktih, lahko Komisija zagotovi proračunsko podporo tretji državi, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

upravljanje javnih financ v tretji državi je dovolj pregledno, zanesljivo in učinkovito;

(b) 

tretja država je vzpostavila dovolj verodostojne in relevantne sektorske ali nacionalne politike;

(c) 

tretja država je vzpostavila makroekonomske politike, usmerjene k stabilizaciji;

(d) 

tretja država je vzpostavila ustrezen in hiter dostop do izčrpnih in zanesljivih proračunskih informacij.

2.  
Plačilo prispevka Unije temelji na izpolnjevanju pogojev iz odstavka 1, vključno z izboljšanjem upravljanja javnih financ. Poleg tega so lahko nekatera plačila pogojena tudi z uresničevanjem etapnih ciljev, kar se meri z objektivnimi kazalniki smotrnosti, na podlagi katerih se lahko v daljšem obdobju spremljajo rezultati in napredek pri izvajanju reform v zadevnem sektorju.
3.  
Komisija v tretjih državah podpira spoštovanje pravne države, razvoj parlamentarnega nadzora ter revizijskih in protikorupcijskih zmogljivosti in poveča preglednost in javni dostop do informacij.
4.  

Ustrezni finančni sporazumi, sklenjeni s tretjo državo, morajo vsebovati:

(a) 

obveznost tretje države, da Komisiji zagotavlja zanesljive in pravočasne informacije, na podlagi katerih lahko Komisija oceni izpolnjevanje pogojev iz odstavka 2;

(b) 

pravico Komisije, da začasno prekine finančni sporazum, če tretja država krši obveznost v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, z demokratičnimi načeli in s pravno državo ter v hudih primerih korupcije;

(c) 

primerne določbe, na podlagi katerih se zadevna tretja država zaveže k takojšnjemu vračilu vseh ali delnih zadevnih sredstev za delovanje, če se ugotovi, da so se pri plačilu zadevnih sredstev Unije pojavile večje nepravilnosti, za katere je odgovorna ta država.

Za obravnavo povračila iz točke (c) prvega pododstavka tega odstavka se lahko uporabi drugi pododstavek člena 101(1).

Člen 237

Plačani zunanji strokovnjaki

1.  
Za vrednosti, nižje od mejnih vrednosti iz člena 175(1) in na podlagi postopka iz odstavka 3 tega člena, lahko institucije Unije izberejo plačane zunanje strokovnjake, da jim pomagajo pri ocenjevanju vlog za nepovratna sredstva, projektov in ponudb ter za dajanje mnenj in svetovanje v posameznih zadevah.
2.  
Plačani zunanji strokovnjaki so plačani na podlagi fiksnega, vnaprej napovedanega zneska in se izberejo na podlagi strokovne usposobljenosti. Izberejo se na podlagi pogojev za sodelovanje, ki spoštujejo načela nediskriminacije, enakega obravnavanja in odsotnosti nasprotja interesov.
3.  
Razpis za prijavo interesa se objavi na spletnem mestu zadevne institucije Unije.

Razpis za prijavo interesa vključuje opis nalog, njihovo trajanje in fiksne pogoje za plačilo.

Po razpisu za prijavo interesa se pripravi seznam strokovnjakov. Veljaven je največ pet let od objave ali za obdobje trajanja večletnega programa, povezanega z zadevnimi nalogami.

4.  
Vsaka zainteresirana fizična oseba lahko vloži vlogo kadar koli v času veljavnosti razpisa za prijavo interesa, razen v zadnjih treh mesecih tega obdobja.
5.  
Strokovnjaki, ki so plačani iz odobritev za raziskave in tehnološki razvoj, se zaposlijo po postopku, ki ga določita Evropski parlament in Svet ob sprejetju posameznega okvirnega raziskovalnega programa ali v skladu z ustreznimi pravili za sodelovanje. Za namen oddelka 2 poglavja 2 naslova V se ti strokovnjaki obravnavajo kot prejemniki.

Člen 238

Neplačani strokovnjaki

Institucije Unije lahko osebam, ki so jih povabile ali pooblastile, povrnejo potne stroške in plačajo dnevnice oziroma po potrebi plačajo morebitna druga nadomestila.

Člen 239

Članarine in druga plačila naročnin

Unija lahko plača prispevke, namenjene plačilu članarin za organe, v katerih sodeluje kot članica ali opazovalka.

Člen 240

Odhodki za člane in uslužbence institucij Unije

Institucije Unije lahko plačajo odhodke za člane in uslužbence institucij Unije, vključno s prispevki za združenja sedanjih in nekdanjih poslancev Evropskega parlamenta, in prispevke za evropske šole.



NASLOV XIII

LETNI ZAKLJUČNI RAČUNI IN DRUGO FINANČNO POROČANJE



POGLAVJE 1

Letni zaključni računi



Oddelek 1

Računovodski okvir

Člen 241

Struktura zaključnih računov

Letni zaključni računi Unije se pripravijo za vsako proračunsko leto, ki traja od 1. januarja do 31. decembra. Ti zaključni računi zajemajo naslednje:

(a) 

konsolidirane računovodske izkaze, v katerih so v skladu z računovodskimi pravili iz člena 80 predstavljene konsolidirane finančne informacije iz računovodskih izkazov institucij Unije, organov Unije iz člena 70 ter drugih organov, ki izpolnjujejo merila računovodske konsolidacije;

(b) 

zbirna poročila o izvrševanju proračuna, v katerih so predstavljene informacije iz poročil institucij Unije o izvrševanju proračuna.

Člen 242

Dokazila

Vsaka vknjižba v zaključni račun mora temeljiti na ustreznih dokazilih v skladu s členom 75.

Člen 243

Računovodski izkazi

1.  

Računovodski izkazi se pripravijo v milijonih eurov in v skladu z računovodskimi pravili iz člena 80 ter vključujejo:

(a) 

bilanco stanja, ki predstavlja vsa sredstva in obveznosti ter finančno stanje na dan 31. decembra predhodnega proračunskega leta;

(b) 

izkaz finančne uspešnosti, ki predstavlja poslovni izid za predhodno proračunsko leto;

(c) 

izkaz denarnih tokov, ki prikazuje zneske, pobrane in plačane med proračunskim letom, ter končno stanje denarja zakladnice;

(d) 

izkaz sprememb čistih sredstev, ki prikazuje pregled gibanj rezerv med proračunskim letom in končni izid.

2.  

Pojasnila k računovodskim izkazom dopolnjujejo in pojasnjujejo informacije, predstavljene v izkazih iz odstavka 1, ter dajejo vse dodatne informacije, predpisane z računovodskimi pravili iz člena 80 in mednarodno sprejeto računovodsko prakso, kadar so take informacije pomembne za dejavnosti Unije. Pojasnila vključujejo vsaj naslednje informacije:

(a) 

računovodska načela, pravila in metode;

(b) 

pojasnila, v katerih so navedene dodatne informacije, ki jih sami računovodski izkazi ne vsebujejo, so pa potrebne za pošteni prikaz zaključnega računa.

3.  
Računovodja po izteku proračunskega leta in do datuma predložitve splošnega računovodstva sprejme vse morebitne popravke, ki ne vsebujejo izdatkov ali prihodkov za navedeno leto in so potrebni za resnično in pošteno sliko tega računovodstva.



Oddelek 2

Poročila o izvrševanju proračuna

Člen 244

Poročila o izvrševanju proračuna

1.  

Poročila o izvrševanju proračuna se pripravijo v milijonih eurov in so primerljiva po letih. Sestavljena so iz:

(a) 

poročil, ki združujejo vse proračunske operacije za zadevno proračunsko leto glede prihodkov in odhodkov;

(b) 

proračunskega izida, ki se izračuna na podlagi letne proračunske razlike, določene v Sklepu 2014/335/EU, Euratom;

(c) 

pojasnil, ki dopolnjujejo in pojasnjujejo informacije v poročilih.

2.  
Struktura poročil o izvrševanju proračuna je enaka tisti, ki se uporablja za sam proračun.
3.  

Poročila o izvrševanju proračuna vsebujejo:

(a) 

informacije o prihodkih, zlasti o spremembah v oceni prihodkov, realizaciji prihodkov in uveljavljenih pravicah;

(b) 

informacije, ki prikazujejo spremembe vseh razpoložljivih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil;

(c) 

informacije, ki prikazujejo uporabo vseh razpoložljivih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil;

(d) 

informacije, ki prikazujejo neporavnane obveznosti, tiste, prenesene iz predhodnega proračunskega leta, in tiste, nastale v tekočem proračunskem letu.

4.  
V zvezi z informacijami o prihodkih se poročilu o izvrševanju proračuna priloži izkaz, ki za vsako državo članico prikazuje razdelitev zneskov lastnih sredstev, ki jih je treba še izterjati na koncu proračunskega leta in za katere je izdan nalog za izterjavo.



Oddelek 3

Časovni razpored letnih zaključnih računov

Člen 245

Začasni zaključni računi

1.  
Računovodje institucij Unije, razen Komisije, in organov iz člena 241 do 1. marca naslednjega proračunskega leta računovodji Komisije in Računskemu sodišču pošljejo svoje začasne zaključne račune.
2.  
Računovodje institucij Unije, razen Komisije, in organov iz člena 241 do 1. marca naslednjega proračunskega leta računovodji Komisije pošljejo na način ter v obliki, ki jih ta določi, zahtevane računovodske informacije za namene konsolidacije.
3.  
Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune iz odstavka 2 z začasnimi zaključnimi računi Komisije in Računskemu sodišču do 31. marca naslednjega proračunskega leta prek elektronskih sredstev pošlje začasne zaključne račune Komisije in začasne konsolidirane zaključne račune Unije.

Člen 246

Potrditev končnih konsolidiranih zaključnih računov

1.  
Računsko sodišče do 1. junija izrazi svoja opažanja o začasnih zaključnih računih institucij Unije, razen Komisije, in vsakega organa iz člena 241, do 15. junija pa svoja opažanja o začasnih zaključnih računih Komisije in začasnih konsolidiranih zaključnih računih Unije.
2.  
Računovodje institucij Unije, razen Komisije, in organov iz člena 241 zaradi priprave končnih konsolidiranih zaključnih računov do 15. junija pošljejo zahtevane računovodske informacije računovodji Komisije, in sicer na način ter v obliki, ki jih ta določi.

Vse institucije Unije, razen Komisije, in vsak organ iz člena 241 do 1. julija pošljejo svoje končne zaključne račune Evropskemu parlamentu, Svetu, Računskemu sodišču in računovodji Komisije.

3.  
Računovodja vsake institucije Unije in vsakega organa iz člena 241 pošlje Računskemu sodišču in v vednost računovodji Komisije na isti dan, ko pošlje svoje končne zaključne račune, spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami k tem končnim zaključnim računom.

Končnim zaključnim računom se priloži izjava računovodje, s katero ta potrjuje, da so bili končni zaključni računi pripravljeni v skladu s tem naslovom ter veljavnimi računovodskimi načeli, pravili in postopki iz pojasnil k računovodskim izkazom.

4.  
Računovodja Komisije pripravi končne konsolidirane zaključne račune na podlagi informacij, ki jih po odstavku 2 tega člena predložijo institucije Unije, razen Komisije, in organi iz člena 241.

Končnim konsolidiranim zaključnim računom se priloži izjava računovodje Komisije, s katero slednji potrjuje, da so bili končni konsolidirani zaključni računi pripravljeni v skladu s tem naslovom ter veljavnimi računovodskimi načeli, pravili in postopki iz pojasnil k računovodskim izkazom.

5.  
Po potrditvi končnih konsolidiranih zaključnih računov in svojih končnih zaključnih računov Komisija te račune do 31. julija prek elektronskih sredstev pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Do istega dne računovodja Komisije Računskemu sodišču pošlje spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami h končnim konsolidiranim zaključnim računom.

6.  
Končni konsolidirani zaključni računi se do 15. novembra objavijo v Uradnem listu Evropske unije skupaj z izjavo o zanesljivosti, ki jo da Računsko sodišče v skladu s členom 287 PDEU in členom 106a Pogodbe Euratom.



POGLAVJE 2

Celovito finančno poročanje in poročanje o odgovornosti

Člen 247

Celovito finančno poročanje in poročanje o odgovornosti

1.  

Do 31. julija naslednjega proračunskega leta Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje celovit sklop finančnih poročil in poročil o odgovornosti, ki vključuje:

(a) 

končne konsolidirane zaključne račune iz člena 246;

(b) 

letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja, ki vsebuje jasen in natančen povzetek dosežkov na področju notranje kontrole in finančnega poslovodenja iz letnih poročil o dejavnostih, ki jih pripravi vsak odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil in ki vsebuje informacije o ključnih ureditvah upravljanja na Komisiji ter:

(i) 

oceno stopnje napak v odhodkih Unije, izdelano na podlagi dosledne metodologije, in oceno prihodnjih popravkov;

(ii) 

informacije o preventivnih in popravnih ukrepih za proračun, ki predstavijo finančne posledice ukrepov, na podlagi katerih se proračun zaščiti pred odhodki, ki niso v skladu s pravom;

(iii) 

informacije o izvajanju strategije Komisije za boj proti goljufijam;

(c) 

dolgoročno napoved prilivov in odlivov, ki zajema naslednjih pet let in temelji na veljavnih večletnih finančnih okvirih in Sklepu 2014/335/EU, Euratom;

(d) 

letno poročilo o notranjih revizijah iz člena 118(4);

(e) 

oceno financ Unije, ki temelji na doseženih rezultatih, kot je določeno v členu 318 PDEU, v kateri se oceni zlasti napredek v smeri doseganja ciljev politik ob upoštevanju kazalnikov smotrnosti iz člena 33 te uredbe;

(f) 

poročilo o nadaljnjih ukrepih v zvezi z razrešnico iz člena 261(3).

2.  
V celovitih finančnih poročilih in poročilih o odgovornosti iz odstavka 1 se vsako poročilo predstavi ločeno in na jasno prepoznaven način. Vsako posamezno poročilo, razen končnih konsolidiranih zaključnih računov, se da na voljo Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču do 30. junija.



POGLAVJE 3

Proračunsko in drugo finančno poročanje

Člen 248

Mesečno poročanje o izvrševanju proračuna

Poleg letnih izkazov in poročil iz členov 243 in 244 računovodja Komisije enkrat mesečno pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu podatke – združene najmanj po poglavjih ter ločeno razčlenjene po poglavju, členu in postavki – o izvrševanju proračuna, in sicer za prihodke in za odhodke, ki zajemajo celotne razpoložljive odobritve. Ti podatki prav tako vsebujejo podrobnosti o porabi prenesenih odobritev.

Podatki se dajo na voljo v 10 delovnih dneh po koncu vsakega meseca prek spletnega mesta Komisije.

Člen 249

Poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju

1.  
Vsaka institucija Unije in vsak organ iz člena 241 pripravi poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v proračunskem letu.

Poročilo dajo na voljo Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču najpozneje 31. marca naslednjega proračunskega leta.

2.  
Poročilo iz odstavka 1 vsebuje povzetek o prerazporeditvi odobritev med različnimi proračunskimi postavkami.

Člen 250

Letno poročilo o finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih in finančni pomoči

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poroča o finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in pogojnih obveznostih v skladu s členom 41(4) in (5) ter v skladu s točkama (d) in (e) člena 52(1). Te informacije se hkrati dajo na voljo Računskemu sodišču.

Člen 251

Poročilo o stanju glede računovodskih vprašanj

Računovodja Komisije vsako proračunsko leto do 15. septembra Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo z informacijami o ugotovljenih trenutnih tveganjih, prepoznanih splošnih trendih, novih računovodskih vprašanjih in napredku pri računovodskih zadevah, vključno z, kadar so te opredeljene, vprašanji Računskega sodišča in informacijami o izterjavah.

Člen 252

Poročanje o skrbniških skladih Unije za zunanje ukrepe

V skladu s členom 41(6) Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poroča o dejavnostih, ki jih podpirajo skrbniški skladi Unije iz člena 234, njihovem izvrševanju in smotrnosti ter o njihovih zaključnih računih.

Upravni odbor zadevnega skrbniškega sklada Unije odobri letno poročilo skrbniškega sklada Unije, ki ga pripravi odredbodajalec. Odobri tudi končni zaključni račun, ki ga pripravi računovodja. Končni zaključni račun upravni odbor predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v okviru postopka razrešnice Komisije.

Člen 253

Objava informacij o prejemnikih

Komisija informacije o prejemnikih objavi v skladu s členom 38.



NASLOV XIV

ZUNANJA REVIZIJA IN RAZREŠNICA



POGLAVJE 1

Zunanja revizija

Člen 254

Zunanja revizija, ki jo opravi Računsko sodišče

Evropski parlament, Svet in Komisija čim prej obvestijo Računsko sodišče o vseh odločitvah in pravilih, sprejetih na podlagi členov 12, 16, 21, 29, 30, 32 in 43.

Člen 255

Revizijska pravila in postopek

1.  
Računsko sodišče pri pregledovanju, ali so bili vsi prihodki prejeti in ali so vsi odhodki nastali na zakonit in pravilen način, upošteva Pogodbi, proračun, to uredbo, delegirane akte, sprejete na podlagi te uredbe, in vse druge zadevne akte, sprejete na podlagi Pogodb. Pri tem pregledu se lahko upoštevajo večletna narava programov ter povezani nadzorni in kontrolni sistemi.
2.  
Pri izvajanju svoje naloge ima Računsko sodišče pravico, da na način iz člena 257 pregleda vso dokumentacijo in informacije v zvezi s finančnim poslovodenjem služb ali organov za operacije, ki jih financira ali sofinancira Unija. Računsko sodišče ima pooblastilo, da lahko zasliši vsakega uradnika, ki je odgovoren za prihodke ali odhodke, in uporabi vse revizijske postopke, ki so primerni za navedene službe ali organe. V državah članicah opravlja revizijo v sodelovanju z nacionalnimi revizijskimi organi ali, če ti nimajo potrebnih pooblastil, s pristojnimi nacionalnimi službami. Računsko sodišče in nacionalni revizijski organi držav članic sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost.

Da Računsko sodišče pridobi vse potrebne informacije za opravljanje naloge, ki mu je poverjena s Pogodbama ali akti, sprejetimi na njuni podlagi, lahko na lastno pobudo prisostvuje revizijskim ukrepom, ki jih v okviru izvrševanja proračuna izvede katera koli institucija Unije ali ki se izvajajo v njenem imenu.

Vsaka institucija Unije finančnim institucijam, pri katerih ima depozite, dovoli, da Računskemu sodišču na njegovo zahtevo omogočijo, da preveri, ali se zunanji podatki skladajo z zaključnimi računi.

3.  
Da Računsko sodišče lahko opravi svojo nalogo, institucijam Unije in organom, za katere se uporablja ta uredba, uradno sporoči imena svojih uslužbencev, ki so pooblaščeni, da pri njih opravijo revizijo.

Člen 256

Preverjanje vrednostnih papirjev in gotovine

Računsko sodišče zagotovi, da se vsi vrednostni papirji in gotovina na vpogled ali v blagajni preverijo s knjigovodskimi listinami, ki jih podpišejo depozitarji, ali z uradnimi zapisniki o gotovini in vrednostnih papirjih v blagajni. Tako preverjanje lahko opravi tudi samo.

Člen 257

Pravica Računskega sodišča do dostopa

1.  
Institucije Unije, organi, ki vodijo prihodke ali odhodke v imenu Unije, in prejemniki dajo Računskemu sodišču na razpolago vsa sredstva in vse informacije, za katere Računsko sodišče meni, da so potrebni za izvajanje njegove naloge. Na zahtevo Računskega sodišča mu dajo na voljo celotno dokumentacijo v zvezi z oddajo in izvajanjem naročil, ki se financirajo iz proračuna, in vse zaključne račune gotovine ali materiala, vse računovodske evidence ali dokazila in tudi upravne dokumente v zvezi z njimi, vse dokumente v zvezi s prihodki in odhodki, vse evidence premoženja, vse organigrame služb, za katere Računsko sodišče meni, da so potrebni za revidiranje letnih zaključnih računov in poročil o izvrševanju proračuna na podlagi evidenc ali revidiranja na kraju samem, ter za enak namen tudi vse dokumente in podatke, pripravljene ali arhivirane elektronsko. Pravica Računskega sodišča do dostopa vključuje dostop do informacijskega sistema, ki se uporablja za upravljanje prihodkov ali odhodkov, ki so predmet njegove revizije, kadar je takšen dostop relevanten za revizijo.

Notranji revizijski organi in druge službe zadevnih nacionalnih uprav dajo Računskemu sodišču na voljo vsa sredstva, za katera slednje meni, da so potrebna za izvajanje njegove naloge.

2.  

Uradniki, katerih delo preverja Računsko sodišče:

(a) 

dajo na vpogled svoje evidence gotovine v blagajni, druge gotovine, vrednostnih papirjev in materiala vseh vrst, pa tudi dokazila v zvezi z upravljanjem sredstev, ki so jim poverjena, in tudi vse knjige, evidence in druge dokumente v zvezi s tem;

(b) 

predložijo korespondenco in vse druge dokumente, ki so potrebni za celovito izvedbo revizije iz člena 255.

Informacije iz točke (b) prvega pododstavka lahko zahteva samo Računsko sodišče.

3.  
Računsko sodišče je pooblaščeno, da revidira dokumentacijo v zvezi s prihodki in odhodki Unije, ki jo hranijo službe institucij Unije in zlasti službe, odgovorne za odločanje v zvezi s takimi prihodki in odhodki, organi, ki vodijo prihodke in odhodke v imenu Unije, ter fizične ali pravne osebe, ki prejemajo plačila iz proračuna.
4.  
Naloga ugotavljanja, ali so bili prihodki prejeti in ali so odhodki nastali na zakonit in pravilen način ter ali je bilo finančno poslovodenje dobro, zajema tudi kako organi zunaj institucij Unije uporabljajo sredstva Unije, ki jih prejmejo v obliki prispevkov.
5.  
Računsko sodišče za revizijo uporabe odobrenega financiranja Unije, ki se plača prejemnikom zunaj institucij Unije, potrebuje pisno soglasje teh prejemnikov; če ti ne dajo pisnega soglasja, ga dajo izvajalci ali podizvajalci.
6.  
Komisija da Računskemu sodišču na njegovo zahtevo vse informacije o najemanju in dajanju posojil.
7.  
Uporaba integriranih računalniških sistemov ne sme poslabšati možnosti dostopa Računskega sodišča do dokazil. Kadar je to tehnično izvedljivo, se Računskemu sodišču v njegovih v lastnih prostorih in v skladu z ustreznimi varnostnimi pravili omogoči elektronski dostop do podatkov in dokumentov, ki jih potrebuje za izvedbo revizije.

Člen 258

Letno poročilo Računskega sodišča

1.  
Računsko sodišče pošlje Komisiji in zadevnim drugim institucijam Unije do 30. junija vsa opažanja, ki bi morala biti po njegovem mnenju vključena v letno poročilo. Ta opažanja ostanejo zaupna in se obravnavajo v razčiščevalnem postopku. Vsaka institucija Unije pošlje svoj odgovor Računskemu sodišču do 15. oktobra. Odgovori drugih institucij Unije so istočasno poslani tudi Komisiji.
2.  
Letno poročilo Računskega sodišča vsebuje oceno gospodarnosti finančnega poslovodenja.
3.  
Letno poročilo Računskega sodišča vsebuje poseben oddelek za vsako institucijo Unije in skupni sklad za rezervacije. Računsko sodišče lahko po lastni presoji doda povzetek poročila ali splošna opažanja.
4.  
Računsko sodišče do 15. novembra organu, odgovornemu za razrešnico, in drugim institucijam Unije pošlje svoje letno poročilo, ki mu priloži odgovore institucij Unije, ter poskrbi za njihovo objavo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 259

Posebna poročila Računskega sodišča

1.  
Računsko sodišče pošlje zadevni instituciji Unije ali zadevnemu organu vsa opažanja, ki bi morala biti po njegovem mnenju vključena v posebno poročilo. Ta opažanja ostanejo zaupna in se obravnavajo v razčiščevalnem postopku.

Zadevna institucija Unije ali zadevni organ praviloma v šestih tednih po posredovanju teh opažanj sporoči Računskemu sodišču morebitne odgovore, ki jih želi dati na ta opažanja. To obdobje se lahko v ustrezno utemeljenih primerih začasno prekine, zlasti kadar mora zadevna institucija Unije ali zadevni organ v razčiščevalnem postopku pridobiti povratne informacije od držav članic, da bi dokončno oblikoval svoj odgovor.

Odgovori zadevne institucije Unije ali zadevnega organa se neposredno in izključno nanašajo na opažanja Računskega sodišča.

Na zahtevo Računskega sodišča ali zadevne institucije Unije oziroma zadevnega organa lahko Evropski parlament in Svet po objavi poročila preučita odgovore.

Računsko sodišče zagotovi, da se posebna poročila pripravijo in sprejmejo v ustreznem obdobju, ki praviloma ni daljše od 13 mesecev.

Posebna poročila se skupaj z odgovori zadevnih institucij Unije ali zadevnih organov brez odlašanja pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu, in vsak od njiju odloči, kadar je ustrezno skupaj s Komisijo, kakšne ukrepe je treba sprejeti v odziv na ta poročila.

Računsko sodišče stori vse potrebno, da se odgovori vsake zadevne institucije Unije ali vsakega zadevnega organa na njegova opažanja in časovni razpored za pripravo posebnega poročila objavijo skupaj s posebnim poročilom.

2.  
Mnenja iz drugega pododstavka člena 287(4) PDEU, ki se ne nanašajo na predloge ali osnutke, za katere se uporablja zakonodajni postopek posvetovanja, lahko Računsko sodišče objavi v Uradnem listu Evropske unije. Računsko sodišče sprejme odločitev o objavi po posvetovanju z institucijo Unije, ki je zahtevala mnenje ali na katero se mnenje nanaša. Skupaj z mnenji se objavijo vse pripombe zadevnih institucij Unije.



POGLAVJE 2

Razrešnica

Člen 260

Roki za postopek razrešnice

1.  
Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament Komisiji da razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto n do 15. maja leta n + 2.
2.  
Kadar roka iz odstavka 1 ni mogoče spoštovati, Evropski parlament ali Svet obvesti Komisijo o razlogih za zamudo.
3.  
Če Evropski parlament odloži sprejetje sklepa o razrešnici, Komisija čim prej sprejme vse potrebne ukrepe za odpravo ali za lažjo odpravo ovir za sprejetje navedenega sklepa.

Člen 261

Postopek razrešnice

1.  
Sklep o razrešnici zajema zaključni račun vseh prihodkov in odhodkov Unije, končno stanje ter sredstva in obveznosti Unije, prikazane v bilanci stanja.
2.  
Za podelitev razrešnice Evropski parlament, potem ko je to storil tudi Svet, pregleda zaključni račun, računovodske izkaze in finančno poročilo iz člena 318 PDEU. Pregleda tudi letno poročilo Računskega sodišča skupaj z odgovori institucij Unije, v katerih je bila opravljena revizija, ustrezna posebna poročila Računskega sodišča za zadevno proračunsko leto ter izjavo Računskega sodišča o zanesljivosti zaključnih računov ter zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij.
3.  
Komisija Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse potrebne informacije za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 319 PDEU.

Člen 262

Nadaljnji ukrepi

1.  
V skladu s členom 319 PDEU in členom 106a Pogodbe Euratom institucije Unije in organi Unije iz členov 70 in 71 te uredbe sprejmejo vse potrebne ukrepe kot odziv na opažanja, izražena v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta, ter na pripombe, priložene priporočilu glede razrešnice, ki ga je sprejel Svet.
2.  
Institucije Unije in organi Unije iz členov 70 in 71 na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta poročajo o ukrepih, ki so jih sprejeli na podlagi navedenih opažanj in pripomb, zlasti pa o navodilih, ki so jih dali svojim službam, odgovornim za izvrševanje proračuna. Države članice sodelujejo s Komisijo in jo obveščajo o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi teh opažanj, tako da jih Komisija lahko upošteva pri pripravi svojega lastnega poročila. Tudi poročila institucij Unije in organov Unije iz členov 70 in 71 se posredujejo Računskemu sodišču.

Člen 263

Posebne določbe o ESZD

Za ESZD veljajo postopki iz člena 319 PDEU ter členov 260, 261 in 262 te uredbe. ESZD v celoti sodeluje z institucijami Unije, ki so vključene v postopek razrešnice, in po potrebi zagotovi vse potrebne dodatne informacije, med drugim tudi z udeležbo na sejah ustreznih organov.



NASLOV XV

UPRAVNE ODOBRITVE

Člen 264

Splošne določbe

1.  
Upravne odobritve so nediferencirana sredstva.
2.  
Ta naslov se uporablja za upravne odobritve iz člena 47(4) in za upravne odobritve institucij Unije, razen Komisije.

Proračunske obveznosti v višini upravnih odobritev, ki so skupne za več naslovov in se upravljajo globalno, se lahko v proračunskem računovodstvu globalno evidentirajo na podlagi splošne razvrstitve po vrstah odobritev, kot je določeno v členu 47(4).

Ustrezni odhodki se knjižijo v proračunske vrstice posameznega naslova v skladu z isto porazdelitvijo, kot velja za odobritve.

3.  
Upravni odhodki na podlagi pogodb, ki – bodisi skladno z lokalno prakso bodisi ker se nanašajo na dobavo opreme – zajemajo obdobja, ki so daljša od proračunskega leta, bremenijo proračun za proračunsko leto, v katerem nastanejo.
4.  
Predujmi se lahko plačajo uslužbencem in članom institucij Unije v skladu s pogoji, določenimi v kadrovskih predpisih in v posebnih določbah, ki se nanašajo na člane institucij Unije.

Člen 265

Vnaprejšnja plačila

Odhodki iz točke (a) člena 11(2), ki jih je treba plačati vnaprej v skladu s pravnimi ali pogodbenimi določbami, se lahko od 1. decembra dalje plačujejo v breme odobritev za naslednje proračunsko leto. V tem primeru se omejitev, določena v členu 11(2), ne uporablja.

Člen 266

Posebne določbe o projektih gradnje

1.  

Vsaka institucija Unije do 1. junija vsakega leta Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovi delovni dokument o svoji nepremičninski politiki, v katerem morajo biti naslednje informacije:

(a) 

za vsako zgradbo odhodki in površina, ki jih zajemajo odobritve na ustreznih proračunskih vrsticah. Odhodki morajo vključevati stroške za opremljanje zgradb, ne pa drugih stroškov;

(b) 

predviden razvoj globalnega načrtovanja površine in lokacije v naslednjih letih, z opisom projektov gradnje, ki so v načrtovalni fazi in so že opredeljeni;

(c) 

končni pogoji in stroški ter zadevne informacije o izvajanju novih projektov gradnje, ki so bili po postopku iz odstavkov 2 in 3 predhodno predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu ter niso bili vključeni v delovne dokumente iz predhodnega leta.

2.  
Zadevna institucija Unije za vsak projekt gradnje, ki bi lahko imel znatne finančne posledice za proračun, Evropski parlament in Svet čim prej, vsekakor pa – v primeru pogodb o nepremičninah – pred vsakršnim sondiranjem lokalnega trga ali – v primeru naročil gradenj – pred objavo javnega razpisa, obvesti o potrebni površini za gradnjo in začasnih načrtih.
3.  
Zadevna institucija Unije za vsak projekt gradnje, ki bi lahko imel znatne finančne posledice za proračun, Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi projekt, zlasti podrobno oceno njegovih stroškov in njegovo financiranje, vključno z vsako morebitno uporabo notranjih namenskih prejemkov iz točke (e) člena 21(3), pa tudi seznam osnutkov pogodb, ki jih namerava uporabiti, ter pred sklenitvijo pogodb zaprosi za njuno odobritev. Na zahtevo zadevne institucije Unije se predloženi dokumenti, povezani s projektom gradnje, obravnavajo zaupno.

Evropski parlament in Svet o projektu gradnje odločita v štirih tednih od takrat, ko oba prejmeta ta projekt, razen v primeru višje sile, kot je navedeno v odstavku 4.

Šteje se, da je projekt gradnje po izteku tega štiritedenskega obdobja odobren, razen če Evropski parlament ali Svet v tem času predlog zavrne.

Če Evropski parlament in/ali Svet v tem štiritedenskem obdobju izrazi pomisleke, se to obdobje enkrat podaljša, in sicer za dva tedna.

Če Evropski parlament ali Svet projekt gradnje zavrne, zadevna institucija Unije svoj predlog umakne, lahko pa predloži novega.

4.  
V ustrezno utemeljenih primerih višje sile se lahko informacije iz odstavka 2 predložijo skupaj s projektom gradnje. Evropski parlament in Svet o projektu gradnje odločita v dveh tednih od takrat, ko oba prejmeta ta projekt. Šteje se, da je projekt gradnje po izteku tega dvotedenskega obdobja odobren, razen če Evropski parlament in/ali Svet v tem času predlog zavrne.
5.  

Šteje se, da bi naslednji projekti gradnje lahko imeli znatne finančne posledice za proračun:

(a) 

vsak nakup zemljišča;

(b) 

nakup, prodaja, strukturna prenova, gradnja zgradb ali vsak projekt, pri katerem naj bi se ti elementi kombinirano izvedli v istem časovnem obdobju, in sicer za znesek nad 3 000 000  EUR;

(c) 

nakup, strukturna prenova, gradnja zgradb ali vsak projekt, pri katerem naj bi se ti elementi kombinirano izvedli v istem časovnem obdobju, in sicer za znesek nad 2 000 000  EUR v primeru, da cena predstavlja več kot 110 % lokalne cene primerljivih nepremičnin, kot jih ovrednoti neodvisni strokovnjak;

(d) 

prodaja zemljišč ali zgradb v primeru, da cena predstavlja manj kot 90 % lokalne cene primerljivih nepremičnin, kot jih ovrednoti neodvisni strokovnjak;

(e) 

vsaka nova pogodba o nepremičninah, vključno z užitkom, dolgoročnimi zakupi in podaljševanjem obstoječih pogodb o nepremičninah pod manj ugodnimi pogoji, ki ni zajeta v točki (b), z letnim stroškom vsaj 750 000  EUR;

(f) 

razširitev ali podaljšanje obstoječih pogodb o nepremičninah, vključno z užitkom in dolgoročnimi zakupi, pod istimi ali ugodnejšimi pogoji z letnim stroškom vsaj 3 000 000  EUR.

Ta odstavek se uporablja tudi za medinstitucionalne projekte gradnje in za delegacije Unije.

Mejne vrednosti iz točk (b) do (f) prvega pododstavka vključujejo stroške opremljanja zgradbe. Pri najemninah in pogodbah o užitku se v teh mejnih vrednostih upoštevajo stroški opremljanja zgradbe, ne pa tudi drugi stroški.

6.  
Brez poseganja v člen 17 se lahko projekt nakupa zgradbe financira s posojilom, ki ga predhodno odobrita Evropski parlament in Svet.

Posojila se sklenejo in poplačajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, pri čemer se upoštevajo finančni interesi Unije.

Kadar institucija Unije predlaga financiranje nakupa s posojilom, se v načrtu financiranja, ki se predloži skupaj s prošnjo zadevne institucije za predhodno odobritev, opredelijo zlasti najvišja raven financiranja, obdobje financiranja, vrsta financiranja, pogoji financiranja in prihranek v primerjavi z drugimi vrstami pogodbenih ureditev.

Evropski parlament in Svet o prošnji za predhodno odobritev odločita v štirih tednih – z možnostjo enkratnega podaljšanja za dva tedna – od takrat, ko oba prejmeta to prošnjo. Šteje se, da je nakup, ki se financira s posojilom, zavrnjen, če ga Evropski parlament in Svet v tem roku izrecno ne odobrita.

Člen 267

Postopek za zgodnje obveščanje in postopek za predhodno odobritev

1.  
Postopek za zgodnje obveščanje iz člena 266(2) ter postopek za predhodno odobritev iz člena 266(3) in (4) se ne uporabljata, če je zemljišče pridobljeno brezplačno ali za simbolni znesek.
2.  
Postopek za zgodnje obveščanje iz člena 266(2) ter postopek za predhodno odobritev iz člena 266(3) in (4) se uporabljata tudi za stanovanjske zgradbe, če nakup, strukturna prenova, gradnja zgradb ali vsak projekt, ki kombinira te elemente v istem obdobju, presega znesek 2 000 000  EUR in je cena višja od 110 % lokalne cene ali indeksa najemnin primerljivih nepremičnin. Evropski parlament in Svet lahko od odgovorne institucije Unije zahtevata katero koli informacijo v zvezi s stanovanjskimi zgradbami.
3.  
V izjemnih ali nujnih političnih razmerah se lahko zgodnja obvestila iz člena 266(2), ki zadevajo projekte gradnje, povezane z delegacijami ali uradi Unije v tretjih državah, predložijo skupaj s projektom gradnje iz člena 266(3). V takšnih primerih se postopek za zgodnje obveščanje in postopek za predhodno odobritev opravita, takoj ko je to mogoče.

Za projekte gradnje stanovanjskih zgradb v tretjih državah se postopek za zgodnje obveščanje in postopek za predhodno odobritev opravita skupaj.

4.  
Postopek za predhodno odobritev iz člena 266(3) in (4) se ne uporablja za pripravljalne pogodbe ali študije, ki so potrebne za ovrednotenje podrobnih stroškov in financiranja projekta gradnje.



NASLOV XVI

ZAHTEVE ZA INFORMACIJE IN DELEGIRANI AKTI

Člen 268

Zahteve Evropskega parlamenta in Sveta za informacije

Evropski parlament in Svet imata pravico pridobiti vse informacije ali pojasnila glede proračunskih zadev v njuni pristojnosti.

Člen 269

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 70(1), tretjega odstavka člena 71, člena 161 ter drugega in tretjega pododstavka člena 213(2) se prenese na Komisijo za obdobje, ki se konča 31. decembra 2020. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje 31. decembra 2018. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za toliko časa, kolikor trajajo naslednji večletni finančni okviri, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem obdobja trajanja ustreznega večletnega finančnega okvira.
3.  
Prenos pooblastila iz člena 70(1), tretjega odstavka člena 71, člena 161 ter drugega in tretjega pododstavka člena 213(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  
Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5.  
Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.  
Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 70(1), tretjega odstavka člena 71, člena 161 ter drugega in tretjega pododstavka člena 213(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.



DRUGI DEL

SPREMEMBE PRAVIL ZA POSAMEZNI SEKTOR

Člen 270

Spremembe Uredbe (EU) št. 1296/2013

Uredba (EU) št. 1296/2013 se spremeni:

(1) 

v členu 5 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.  

Za osi iz člena 3(1) se povprečno v celotnem programskem obdobju uporabljajo naslednji okvirni deleži:

(a) 

vsaj 55 % za os Progress;

(b) 

vsaj 18 % za os EURES;

(c) 

vsaj 18 % za os mikrofinanciranje in socialno podjetništvo.“;

(2) 

člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Tematska področja in financiranje

1.  

Os Progress podpira ukrepe na tematskih področjih iz točk (a), (b) in (c). Med celotnim trajanjem Programa se pri okvirni razdelitvi celotne dodelitve za os Progress za različna tematska področja spoštujejo naslednji minimalni deleži:

(a) 

za zaposlovanje, zlasti boj proti brezposelnosti mladih: 20 %;

(b) 

za socialno zaščito, socialno vključenost ter zmanjševanje in preprečevanje revščine: 45 %;

(c) 

za delovne pogoje: 7 %.

Vsakršen ostanek se dodeli enemu ali več tematskim področjem iz točke (a), (b) ali (c) prvega pododstavka, ali kombinaciji teh področij.

2.  
Od celotne dodelitve za os Progress se znaten delež nameni spodbujanju socialnega eksperimentiranja kot metode preskušanja in vrednotenja inovativnih rešitev, da bi te rešitve izvajali na širši ravni.“;
(3) 

člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19

Tematska področja in financiranje

Os EURES podpira ukrepe na tematskih področjih iz točk (a), (b) in (c). Med celotnim trajanjem Programa se pri okvirni razdelitvi celotne dodelitve za os EURES za različna tematska področja spoštujejo naslednji minimalni deleži:

(a) 

za preglednost prostih delovnih mest in prošenj ter vseh povezanih informacij za potencialne kandidate in delodajalce: 15 %;

(b) 

za vzpostavitev služb za iskanje delavcev in njihovo razporejanje na delovna mesta z uravnoteženjem prostih delovnih mest in prošenj na ravni Unije, zlasti s ciljno usmerjenimi programi mobilnosti: 15 %;

(c) 

za čezmejna partnerstva: 18 %.

Vsakršen ostanek se dodeli enemu ali več tematskim področjem iz točk (a), (b) ali (c) prvega pododstavka ali kombinaciji teh področij.“;

(4) 

člen 25 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 25

Tematska področja in financiranje

Os mikrofinanciranje in socialno podjetništvo podpira ukrepe na tematskih področjih iz točk (a) in (b). Med celotnim trajanjem Programa se pri okvirni razdelitvi celotne dodelitve za os mikrofinanciranje in socialno podjetništvo za različna tematska področja spoštujejo naslednji minimalni deleži:

(a) 

za mikrofinanciranje za ranljive skupine in mikropodjetja: 35 %;

(b) 

za socialno podjetništvo: 35 %.

Vsakršen ostanek se dodeli tematskemu področju iz točk (a) ali (b) prvega pododstavka ali kombinaciji teh področij.“;

(5) 

v členu 32 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Delovni programi se po potrebi sprejmejo za obdobje treh let, in vsebujejo opis ukrepov, ki se financirajo, postopke za izbiro ukrepov, ki jih podpre Unija, geografsko pokritost, ciljno občinstvo in okvirni časovni okvir za izvedbo. Delovni programi vključijo tudi znesek, dodeljen vsakemu posebnemu cilju. Delovni programi povečujejo skladnost Programa s tem, da navajajo povezave med tremi osmi.“

(6) 

člena 33 in 34 se črtata.

Člen 271

Spremembe Uredbe (EU) št. 1301/2013

Uredba (EU) št. 1301/2013 se spremeni:

(1) 

člen 3(1) se spremeni:

(a) 

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e) 

naložbe v razvoj endogenega potenciala s fiksnimi naložbami v opremo in infrastrukturo, vključno z infrastrukturo za kulturo in trajnostni turizem, storitvami za podjetja, podporo organom za raziskave in inovacije ter naložbami v tehnologije in aplikativne raziskave v podjetjih;“;

(b) 

doda se naslednji pododstavek:

„Šteje se, da so naložbe v infrastrukturo za kulturo in trajnostni turizem iz točke (e) prvega pododstavka tega odstavka majhnega obsega in upravičene do podpore, če podpora k operaciji iz ESRR ne presega 10 000 000  EUR. Ta zgornja meja se poviša na 20 000 000  EUR, če infrastruktura šteje za kulturno dediščino v smislu člena 1 Konvencije Unesca o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine iz leta 1972.“;

(2) 

v točki (9) člena 5 se doda naslednja točka:

„(e) 

podpiranjem sprejema migrantov in beguncev ter njihovega družbenega in gospodarskega vključevanja;“;

(3) 

v Prilogi I se v tabeli besedilo od „Socialna infrastruktura“ naprej do konca tabele nadomesti z naslednjim:



„Socialna infrastruktura

Otroško varstvo in izobraževanje

osebe

Zmogljivost podprte infrastrukture za otroško varstvo in izobraževanje

Zdravstvo

osebe

Prebivalstvo, ki lahko uporablja izboljšane zdravstvene storitve

Stanovanja

stanovanjske enote

Sanirane stanovanjske površine

 

stanovanjske enote

Sanirane stanovanjske površine, od tega za migrante in begunce (brez sprejemnih centrov)

Migranti in begunci

osebe

Infrastrukturne zmogljivosti za podporo migrantov in beguncev (razen stanovanj)

Posebni kazalniki urbanega razvoja

 

osebe

Število prebivalcev, ki živijo na območjih s celostnimi strategijami za urbani razvoj

 

kvadratni metri

Odprt prostor, ustvarjen ali saniran na urbanih območjih

 

kvadratni metri

Javne ali poslovne stavbe, zgrajene ali prenovljene na urbanih območjih“

Člen 272

Spremembe Uredbe (EU) št. 1303/2013

Uredba (EU) št. 1303/2013 se spremeni:

(1) 

v uvodni izjavi (10) se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Ti pogoji bi morali Komisiji omogočiti, da se prepriča, da države članice uporabljajo sklade ESI zakonito in pravilno ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta ( *1 ) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba)

(2) 

člen 2 se spremeni:

(a) 

točka (10) se nadomesti z naslednjim:

„(10) 

‚upravičenec‘ pomeni javni ali zasebni organ ali fizično osebo, odgovorno za začetek ali za začetek in izvajanje operacij, in:

(a) 

v okviru državne pomoči, organ, ki prejme tovrstno pomoč, razen kadar je ta za posamezno podjetje nižja od 200 000  EUR, ko lahko zadevna država članica odloči, da je upravičenec organ, ki dodeli pomoč, in sicer brez poseganja v uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 ( *2 ), (EU) št. 1408/2013 ( *3 ) in (EU) št. 717/2014 ( *4 ), ter

(b) 

v okviru finančnih instrumentov iz naslova IV drugega dela te uredbe, organ, ki izvaja finančni instrument ali sklad skladov, kot je ustrezno;

(b) 

točka (31) se nadomesti z naslednjim:

„(31) 

‚makroregionalna strategija‘ pomeni celovit okvir, o katerem se dogovori Svet in ki ga po potrebi odobri Evropski svet, podprejo pa ga skladi ESI, med drugim pri obravnavi skupnih izzivov, s katerimi se sooča opredeljeno geografsko območje, povezano z državami članicami in tretjimi državami z istega geografskega območja, ki imajo zato koristi od okrepljenega sodelovanja za doseganje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;“;

(3) 

člen 4 se spremeni:

(a) 

v odstavku 7 se besede „členom 59 finančne uredbe“ nadomestijo z besedami „členom 63 finančne uredbe“;

(b) 

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.  
Komisija in države članice upoštevajo načelo dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom 33, členom 36(1) in členom 61 finančne uredbe.“;
(4) 

v členu 9 se doda naslednji odstavek:

„Prednostne naloge, določene za vsak sklad ESI v pravilih za posamezne sklade, zlasti zajemajo ustrezno uporabo vsakega sklada ESI na področju migracij in azila. V zvezi s tem se, kadar je to ustrezno, zagotovi usklajevanje s Skladom za azil, migracije in vključevanje, ustanovljenem z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( *5 ).

(5) 

v členu 16 se vstavi naslednji odstavek:

„4a.  
Po potrebi država članica vsako leto do 31. januarja po tem, ko Komisija v predhodnem koledarskem letu odobri spremembe enega ali več programov, predloži spremenjen partnerski sporazum.

Komisija vsako leto do 31. marca sprejme sklep, s katerim potrdi, da spremembe partnerskega sporazuma odražajo spremembe, ki jih je v zvezi z enim ali več programi odobrila v predhodnem koledarskem letu.

Navedeni sklep lahko vključuje spremembo tudi drugih elementov partnerskega sporazuma na podlagi predloga iz odstavka 4, vendar pod pogojem, da se predlog Komisiji predloži do 31. decembra predhodnega koledarskega leta.“;

(6) 

člen 30 se spremeni:

(a) 

v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar sprememba programa vpliva na informacije iz partnerskega sporazuma, se uporabi postopek iz člena 16(4a).“;

(b) 

v odstavku 3 se tretji stavek črta;

(7) 

v členu 32 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.  
Kadar izbirni odbor za strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ustanovljen na podlagi člena 33(3), določi, da je za izvajanje izbrane tovrstne strategije potrebna podpora iz več kot enega sklada, lahko skladno z nacionalnimi pravili in postopki imenuje glavni sklad, iz katerega se krijejo vsi pripravljalni in tekoči stroški ter stroški animacije iz točk (a), (d) in (e) člena 35(1) za strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.“;
(8) 

člen 34(3) se spremeni:

(a) 

točke (a) do (d) se nadomestijo z naslednjim:

„(a) 

krepitev zmogljivosti lokalnih akterjev, tudi morebitnih upravičencev, za razvoj in izvajanje operacij, vključno s spodbujanjem njihovih zmogljivosti za pripravo in upravljanje njihovih projektov;

(b) 

oblikovanje nediskriminatornega in preglednega izbirnega postopka, ki bo preprečeval nasprotje interesov, zagotavljal, da bodo pri odločitvi o izbiri najmanj 50 % glasov prispevali partnerji, ki niso javni organi, ter omogočal izbiro po pisnem postopku;

(c) 

oblikovanje in odobritev nediskriminatornih objektivnih meril za izbiro operacij, ki bodo omogočala prednostno razvrstitev operacij glede na njihov prispevek k uresničevanju ciljev in ciljnih vrednosti iz strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in tako zagotovila skladnost med operacijami in strategijo;

(d) 

priprava in objava pozivov za zbiranje predlogov ali stalnega razpisa;“;

(b) 

doda se naslednji pododstavek:

„Lokalne akcijske skupine so v skladu s pravili za posamezne sklade imenovane za posredniške organe, kadar izvajajo naloge, ki niso zajete v točkah (a) do (g) prvega pododstavka in ki spadajo v pristojnost organa upravljanja ali organa za potrjevanje oziroma plačilne agencije.“;

(9) 

v členu 36 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.  
Država članica ali organ upravljanja lahko v skladu s pravili za posamezne sklade nekatere naloge v zvezi z upravljanjem in izvajanjem celostne teritorialne naložbe prenese na enega ali več posredniških organov, vključno z lokalnimi organi, regionalnimi razvojnimi organi ali nevladnimi organizacijami.“;
(10) 

člen 37 se spremeni:

(a) 

v odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) 

oceno dodatnih javnih in zasebnih virov, ki bi jih morda zbrali s finančnim instrumentom, vse do ravni končnih prejemnikov (pričakovani učinek finančnega vzvoda), tudi, kot je ustrezno, oceno potrebe po različni obravnavi iz člena 43a in oceno obsega te različne obravnave z namenom pritegnitve partnerskih sredstev, ki bi jih zagotovili vlagatelji, ki delujejo po načelu tržnega gospodarstva, in/ali opis mehanizmov – npr. konkurenčnega ali ustrezno neodvisnega postopka ocenjevanja –, ki se bodo uporabili za ugotovitev potrebe po tej različni obravnavi in obsega te različne obravnave;“;

(b) 

v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3.  
Pri predhodni oceni iz odstavka 2 tega člena se lahko upošteva predhodna ocena iz točke (h) prvega pododstavka in drugega pododstavka člena 209(2) finančne uredbe in se lahko izvaja v fazah. V vsakem primeru se zaključi, preden se organ upravljanja odloči, da bo finančnemu instrumentu dodelil prispevke iz programa.“;
(c) 

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.  
Končni prejemniki, ki prejmejo podporo iz finančnega instrumenta skladov ESI, lahko prejmejo podporo tudi v okviru drugih prednostnih nalog ali programov skladov ESI ali iz drugega instrumenta, ki se financira iz proračuna Unije, med drugim iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ustanovljenim z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta ( *6 ), v skladu z veljavnimi pravili Unije o državni pomoči, kot je ustrezno. V tem primeru se za vsak vir podpore vodi ločena evidenca, podpora iz finančnega instrumenta skladov ESI pa mora biti del operacije, pri kateri so upravičeni izdatki ločeni od drugih virov podpore.
(11) 

člen 38 se spremeni:

(a) 

v odstavku 1 se doda naslednja točka:

„(c) 

finančnim instrumentom, ki takšen prispevek kombinirajo s finančnimi produkti EIB v okviru EFSI v skladu s členom 39a.“;

(b) 

odstavek 4 se spremeni:

(i) 

točki (b) in (c) prvega pododstavka se nadomestita z naslednjim:

„(b) 

naloge izvajanja z neposredno oddajo naročila zaupa:

(i) 

EIB;

(ii) 

mednarodni finančni instituciji, v kateri je država članica udeležena;

(iii) 

banki ali instituciji v javni lasti, ustanovljeni kot pravni subjekt, ki profesionalno opravlja finančne dejavnosti in izpolnjuje vse naslednje pogoje:

— 
neposreden zasebni kapital ni udeležen, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala, ki se v skladu s Pogodbama zahteva z določbami nacionalne zakonodaje in ki ne vpliva odločilno na zadevno banko ali institucijo, in v obliki deleža zasebnega kapitala, ki ne omogoča vplivanja na odločitve v zvezi z dnevnim upravljanjem finančnega instrumenta, ki se financira iz skladov ESI;
— 
deluje na podlagi pooblastila v okviru javne politike, ki ji ga je podelil pristojni organ države članice na nacionalni ali regionalni ravni, kar pomeni, da opravlja tudi ali izključno gospodarskorazvojne dejavnosti, ki prispevajo k ciljem skladov ESI;
— 
izvaja tudi ali izključno gospodarskorazvojne dejavnosti, ki prispevajo k ciljem skladov ESI v regijah, na področjih politike ali v sektorjih, za katere financiranje iz tržnih virov ni splošno dostopno ali ne zadošča;
— 
pri svojem delovanju ni osredotočena predvsem na ustvarjanje čim večjega dobička, temveč zagotavlja dolgoročno finančno vzdržnost svojih dejavnosti;
— 
z ustreznimi ukrepi v skladu z veljavnim pravom poskrbi, da zaradi te neposredne oddaje naročila iz točke (b) ni nobenih neposrednih ali posrednih koristi za komercialne dejavnosti,
— 
je pod nadzorom neodvisnega organa v skladu z veljavnim pravom;
(c) 

naloge izvajanja zaupa drugi osebi javnega ali zasebnega prava ali;

(d) 

neposredno opravlja naloge izvajanja, če gre pri finančnih instrumentih izključno za posojila ali jamstva. V tem primeru se šteje, da je organ upravljanja upravičenec v smislu točke 10 člena 2.“;

(ii) 

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Organi iz točk (a) do (d) prvega pododstavka tega odstavka pri izvajanju finančnega instrumenta zagotovijo skladnost z veljavnim pravom, in z zahtevami iz člena 155(2) in (3) finančne uredbe.“;

(c) 

odstavka 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

„5.  
Kadar organi iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 4 tega člena izvajajo sklade skladov, lahko del izvajanja zaupajo finančnim posrednikom, pod pogojem, da v okviru svoje odgovornosti zagotovijo, da ti izpolnjujejo merila iz členov 33(1) in 209(2) finančne uredbe. Finančni posredniki so izbrani na podlagi odprtih, preglednih, sorazmernih in nediskriminatornih postopkov, ob preprečevanju nasprotja interesov.
6.  
Organi iz točk (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 4, ki so jim bile zaupane naloge izvajanja, odprejo fiduciarne račune v svojem imenu in v imenu organa upravljanja ali vzpostavijo finančni instrument kot ločen sveženj financiranja v okviru institucije. V primeru ločenega svežnja financiranja se sredstva programa, vložena v finančni instrument, in druga sredstva, ki so na voljo v instituciji, računovodsko razlikujejo. Sredstva na fiduciarnih računih in v takšnih ločenih svežnjih financiranja se upravljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ob upoštevanju ustreznih bonitetnih pravil ter so ustrezno likvidna.“;
(d) 

v prvem pododstavku odstavka 7, se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„7.  
Kadar se finančni instrument izvaja na podlagi točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 4, se ob upoštevanju izvedbene strukture finančnega instrumenta pogoji za prispevke iz programov v finančne instrumente določijo v sporazumih o financiranju v skladu s Prilogo IV na naslednjih ravneh:“;
(e) 

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.  
Za finančne instrumente, ki se izvajajo na podlagi točke (d) prvega pododstavka odstavka 4, se pogoji za prispevke iz programov v finančne instrumente določijo v strateškem dokumentu v skladu s Prilogo IV, ki ga preuči odbor za spremljanje.“;
(f) 

odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:

„10.  
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi enotne pogoje v zvezi s podrobno ureditvijo prenosa in upravljanja prispevkov iz programa, ki jih upravljajo organi iz prvega pododstavka odstavka 4 tega člena in iz člena 39a(5). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).“;
(12) 

člen 39 se spremeni:

(a) 

v prvem pododstavku odstavka 2 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„2.  
Države članice lahko prek ESRR in EKSRP v obdobju upravičenosti iz člena 65(2) te uredbe zagotovijo finančni prispevek k finančnim instrumentom iz točke (a) člena 38(1) te uredbe, ki jih posredno izvaja Komisija z EIB v skladu s točko (c)(iii) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe in členom 208(4) finančne uredbe, in sicer v zvezi z naslednjim:“;
(b) 

v prvem pododstavku odstavka 4:

(i) 

se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) 

z odstopanjem od člena 37(2) temelji na predhodni oceni na ravni Unije, ki jo opravita EIB in Komisija, ali, kadar so na voljo novejši podatki, na predhodni oceni na ravni Unije, nacionalni ravni ali regionalni ravni.

Predhodna ocena na podlagi razpoložljivih podatkovnih virov o dolžniškem bančnem kapitalu in MSP med drugim zajema analizo potreb po financiranju MSP na ustrezni ravni, pogoje financiranja MSP in potrebe po njihovem financiranju, podatke o njihovi finančni vrzeli, profil gospodarskih in finančnih razmer v sektorju MSP na ustrezni ravni, minimalno kritično maso skupnih prispevkov, ocenjen skupni obseg posojil, ki izhajajo iz teh prispevkov, in dodano vrednost;“;

(ii) 

se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) 

zagotovi ga vsaka sodelujoča država članica kot del ločene prednostne osi v okviru programa v primeru prispevkov iz ESRR ali kot del enotnega namenskega nacionalnega programa za vsak finančni prispevek ESRR in EKSRP v podporo tematskemu cilju iz točke 3 prvega odstavka člena 9;“;

(c) 

se odstavka 7 in 8 nadomestita z naslednjim:

„7.  
Z odstopanjem od člena 41(1) in (2), kar zadeva finančne prispevke iz odstavka 2 tega člena, se zahtevek za plačilo, ki ga država članica predloži Komisiji, obračuna na osnovi 100 % zneskov, ki jih država članica plača EIB v skladu s časovnim načrtom, opredeljenim v sporazumu o financiranju iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 4 tega člena. Ti zahtevki za plačilo temeljijo na zneskih, ki jih zahteva EIB in za katere se ocenjuje, da so potrebni za kritje obveznosti v okviru sporazumov o jamstvu ali poslov listinjenja, ki se zaključijo v naslednjih treh mesecih. Plačila držav članic EIB se opravijo brez odlašanja, vsekakor pa preden EIB sklene zadevne obveznosti.
8.  

Ob zaključku programa morajo biti upravičeni izdatki iz točk (a) in (b) prvega pododstavka člena 42(1) enaki skupnemu znesku prispevkov iz programa, vplačanih v finančni instrument, kar:

(a) 

za dejavnosti iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 2 tega člena ustreza virom iz točke (b) prvega pododstavka člena 42(1);

(b) 

za dejavnosti iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 2 tega člena pa skupnemu znesku novega, iz poslov listinjenja izhajajočega dolžniškega kapitala, izplačanega upravičenim MSP ali v njihovo korist v obdobju upravičenosti iz člena 65(2).“;

(13) 

vstavi se naslednji člen:

„Člen 39a

Prispevek iz skladov ESI k finančnim instrumentom, ki takšen prispevek kombinirajo s finančnimi produkti EIB v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe

1.  
Da bi pritegnili dodatne naložbe zasebnega sektorja, lahko organi upravljanja prek skladov ESI zagotovijo prispevek k finančnim instrumentom iz točke (c) člena 38(1), pod pogojem, da to med drugim prispeva k doseganju ciljev skladov ESI ter k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast.
2.  
Prispevek iz odstavka 1 ne presega 25 % skupne podpore, zagotovljene končnim prejemnikom. V manj razvitih regijah iz točke (b) prvega pododstavka člena 120(3) finančni prispevek lahko presega 25 %, če je to ustrezno utemeljeno z ocenami iz člena 37(2) ali iz odstavka 3 tega člena, ne sme pa presegati 40 %. Skupna podpora iz tega odstavka vključuje skupni znesek novih posojil in zajamčenih posojil ter naložb lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala, zagotovljen končnim prejemnikom. Zajamčena posojila iz tega odstavka se upoštevajo samo v obsegu, v katerem so za sredstva skladov ESI prevzete obveznosti za pogodbe o jamstvu, izračunano na podlagi preudarne predhodne ocene tveganj, ki vključuje večkratnik novih posojil.
3.  
Z odstopanjem od člena 37(2) lahko prispevki iz odstavka 1 tega člena temeljijo na pripravljalni oceni, vključno s potrebno skrbnostjo, pri čemer EIB to oceno izvede za namene svojega prispevka k finančnemu produktu v okviru EFSI.
4.  
Poročanje organov upravljanja na podlagi člena 46 te uredbe o operacijah, ki vključujejo finančne instrumente iz tega člena, temelji na informacijah, ki jih EIB hrani za namene poročanja na podlagi člena 16(1) in (2) Uredbe (EU) 2015/1017 in ki jih dopolnjujejo dodatne informacije, ki se zahtevajo na podlagi člena 46(2) te uredbe. Zahteve iz tega odstavka dopuščajo enotne pogoje poročanja v skladu s členom 46(3) te uredbe.
5.  

Ko organ upravljanja prispeva k finančnim instrumentom iz točke (c) člena 38(1), lahko stori kar koli od naslednjega:

(a) 

vlaga v kapital obstoječega ali novoustanovljenega pravnega subjekta, zadolžene za izvajanje naložb v končne prejemnike v skladu s cilji zadevnih skladov ESI, ki bodo prevzeli naloge izvajanja;

(b) 

v skladu s točkama (b) in (c) prvega pododstavka člena 38(4) naloge izvajanja zaupa drugim.

Organ, ki so mu zaupane naloge izvajanja iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka, bodisi odpre fiduciarni račun v svojem imenu in v imenu organa upravljanja bodisi vzpostavi ločen sveženj financiranja v okviru institucije za prispevek iz programa. V primeru ločenega svežnja financiranja se sredstva programa, vložena v finančni instrument, in druga sredstva, ki so na voljo v instituciji, računovodsko razlikujejo. Sredstva na fiduciarnih računih in v takšnih ločenih svežnjih financiranja se upravljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ob upoštevanju ustreznih bonitetnih pravil ter so ustrezno likvidna.

Za namene tega člena ima lahko finančni instrument tudi obliko naložbene platforme v skladu s členom 2(4) Uredbe (EU) 2015/1017 ali je lahko del take platforme, pod pogojem, da je ta platforma subjekt s posebnim namenom ali upravljani račun.

6.  
Organi iz odstavka 5 tega člena pri izvajanju finančnih instrumentov iz točke (c) člena 38(1) te uredbe zagotovijo skladnost z veljavnim pravom in z zahtevami iz člena 155(2) in (3) finančne uredbe.
7.  
Komisija do 3. novembra 2018 sprejme delegirane akte v skladu s členom 149 s katerimi dopolni to uredbo z določitvijo dodatnih posebnih pravil glede vlog, obveznosti in odgovornosti organov, ki izvajajo finančne instrumente, ter glede z njimi povezanih meril za izbiro in glede proizvodov, ki se lahko zagotovijo s finančnimi instrumenti v skladu s točko (c) člena 38(1).
8.  
Kadar organi iz odstavka 5 tega člena izvajajo sklade skladov, lahko del izvajanja zaupajo finančnim posrednikom, pod pogojem, da takšni organi v okviru svoje odgovornosti zagotovijo, da ti posredniki izpolnjujejo merila iz člena 33(1) in člena 209(2) finančne uredbe. Finančni posredniki se izberejo na podlagi odprtih, preglednih, sorazmernih in nediskriminatornih postopkov, ob preprečevanju nasprotja interesov.
9.  
Kadar organi upravljanja za namene izvajanja finančnih instrumentov iz točke (c) člena 38(1) prispevajo programska sredstva skladov ESI obstoječemu instrumentu, za katerega je EIB, mednarodna finančna institucija, v kateri je udeležena država članica, ali banka oziroma institucija v javni lasti, ustanovljena kot pravni subjekt, ki profesionalno opravlja finančne dejavnosti in izpolnjuje pogoje, določene v točki (b)(iii) prvega pododstavka člena 38(4), že izbrala upravljavca sklada, temu naloge izvajanja zaupajo z neposredno oddajo naročila.
10.  
Z odstopanjem od člena 41(1) in (2) se za prispevke k finančnim instrumentom iz odstavka 9 tega člena zahtevki za vmesno plačilo uvedejo v skladu s časovnim načrtom plačil, določenim v sporazumu o financiranju. Časovni načrt plačil iz prvega stavka tega odstavka ustreza časovnemu načrtu plačil, dogovorjenemu za druge vlagatelje v isti finančni instrument.
11.  

Pogoji za prispevke na podlagi točke (c) člena 38(1) se določijo v sporazumih o financiranju v skladu s Prilogo IV na naslednjih ravneh:

(a) 

kadar je primerno, med ustrezno pooblaščenimi predstavniki organa upravljanja in organa, ki izvaja sklad skladov;

(b) 

med ustrezno pooblaščenimi predstavniki organa upravljanja ali, kjer je primerno, med organom, ki izvaja sklad skladov, in organom, ki izvaja finančni instrument.

12.  
Za prispevke na podlagi odstavka 1 tega člena, namenjene naložbenim platformam, ki prejemajo prispevke iz instrumentov, vzpostavljenih na ravni Unije, se skladnost s predpisi o državni pomoči zagotovi v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 209(2) finančne uredbe.
13.  
V primeru finančnih instrumentov iz točke (c) člena 38(1), ki so v obliki jamstvenega instrumenta, lahko države članice odločijo, da skladi ESI prispevajo, kot je ustrezno, k različnim tranšam portfeljev posojil, kritih tudi v okviru jamstva EU na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017.
14.  
Za ESRR, ESS, Kohezijski sklad ter ESPR se lahko v okviru programa za podporo operacijam, ki se izvajajo s finančnimi instrumenti iz točke (c) člena 38(1), določi posebna prednostna naloga s stopnjo sofinanciranja do 100 %, za EKSRP pa se lahko v prav takšnem okviru in z enako stopnjo sofinanciranja določi posebna vrsta operacije.
15.  
Ne glede na člen 70 in člen 93(1) se prispevki v skladu z odstavkom 1 tega člena lahko uporabijo za zagotovitev novega dolžniškega in lastniškega financiranja na celotnem ozemlju države članice ne glede na kategorije regij, razen če je v sporazumu o financiranju določeno drugače.
16.  
Komisija do 31. decembra 2019 opravi pregled uporabe tega člena ter po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog.“;
(14) 

člen 40 se spremeni:

(a) 

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.  
Organi, imenovani v skladu s členom 124 te uredbe in členom 65 uredbe o EKSRP, ne opravljajo preverjanj na kraju samem na ravni EIB ali na ravni drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih je udeležena država članica, če gre za finančne instrumente, ki jih izvaja EIB ali te druge mednarodne finančne institucije.

Vendar pa imenovani organi opravljajo preverjanja v skladu s členom 125(5) te uredbe in preglede v skladu s členom 59(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 na ravni drugih organov, ki izvajajo finančne instrumente v jurisdikciji svoje države članice.

EIB in druge mednarodne finančne institucije, v katerih je udeležena država članica, imenovanim organom ob vsakem zahtevku za plačilo predložijo poročilo o nadzoru. Komisiji in imenovanim organom prav tako predložijo letno revizijsko poročilo, ki ga pripravijo njihovi zunanji revizorji. Te obveznosti poročanja ne posegajo v obveznosti poročanja, vključno s poročanjem o uspešnosti finančnih instrumentov, kot je določeno v členu 46(1) in (2) te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenega akta v zvezi z vzorci poročil o nadzoru in letnih revizijskih poročil iz tretjega pododstavka tega odstavka.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 150(2).

2.  
Brez poseganja v člen 127 te uredbe in člen 9 Uredbe (EU) št. 1306/2013 organi, odgovorni za revizijo programov, ne opravljajo revizij na ravni EIB ali na ravni drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih je udeležena država članica, če gre za finančne instrumente, ki jih izvaja EIB ali te druge mednarodne finančne institucije.

Organi, odgovorni za revizijo programov, opravljajo revizije operacij ter sistemov upravljanja in kontrol na ravni drugih organov, ki izvajajo finančne instrumente v svojih državah članicah, in na ravni končnih prejemnikov, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 3.

Komisija lahko izvaja revizije na ravni organov iz odstavka 1, kadar ugotovi, da je to spričo ugotovljenih tveganj potrebno za pridobitev razumnega zagotovila.

2a.  
Kar zadeva finančne instrumente iz točke (a) člena 38(1) in člena 39, ki so bili ustanovljeni s sporazumom o financiranju, podpisanim pred 2. avgustom 2018, se z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena uporabljajo pravila iz tega člena, ki veljajo v trenutku podpisa sporazuma o financiranju.“;
(b) 

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.  
Komisija do 1. novembra 2018 sprejme delegirane akte v skladu s členom 149 s katerimi dopolni to uredbo z določitvijo dodatnih posebnih pravil v zvezi z upravljanjem in nadzorom finančnih instrumentov iz točk (b) in (c) člena 38(1), vrstami nadzora, ki ga opravljajo organi upravljanja in revizijski organi, ureditvijo glede hrambe dokazil in elemente, ki jih dokazila podpirajo.“;
(c) 

vstavi se naslednji odstavek:

„5a.  

Z odstopanjem od člena 143(4) te uredbe in od drugega odstavka člena 56 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se lahko v operacijah, ki vključujejo finančne instrumente, prispevek, ki je bil zaradi posameznih nepravilnosti v skladu s členom 143(2) te uredbe ali v skladu s prvim odstavkom člena 56 Uredbe (EU) št. 1306/2013 preklican, ponovno uporabi v okviru iste operacije pod naslednjimi pogoji:

(a) 

kadar je nepravilnost, zaradi katere se prekliče prispevek, ugotovljena na ravni končnega prejemnika, se lahko preklicani prispevek ponovno uporabi samo za druge končne prejemnike v okviru istega finančnega instrumenta;

(b) 

kadar je nepravilnost, zaradi katere se prekliče prispevek, ugotovljena na ravni finančnega posrednika v okviru sklada skladov, se lahko preklicani prispevek ponovno uporabi samo za druge finančne posrednike.

Kadar je nepravilnost, zaradi katere se prekliče prispevek, ugotovljena na ravni organa, ki izvaja sklad skladov, ali na ravni organa, ki izvaja finančni instrument, kadar se ta izvaja prek strukture brez sklada skladov, se preklicani prispevek ne sme uporabiti ponovno v okviru iste operacije.

Kadar je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti, se preklicani prispevek ne sme uporabiti ponovno za nobeno operacijo, na katero je vplivala sistemska nepravilnost.“;

(15) 

člen 41 se spremeni:

(a) 

v prvem pododstavku odstavka 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„1.  
Glede finančnih instrumentov iz točk (a) in (c) člena 38(1) in glede finančnih instrumentov iz točke (b) člena 38(1), ki se izvajajo v skladu s točkami (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 38(4), se za prispevke iz programa, vplačane v finančni instrument med obdobjem upravičenosti iz člena 65(2) (v nadaljnjem besedilu: obdobje upravičenosti), postopno uvedejo delni zahtevki za vmesno plačilo v skladu z naslednjimi pogoji:“;
(b) 

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.  
Glede finančnih instrumentov iz točke (b) člena 38(1), ki se izvajajo v skladu s točko (d) prvega pododstavka člena 38(4), zahtevki za vmesna plačila in za končno plačilo vključujejo skupni znesek plačil s strani organa upravljanja za naložbe v končne prejemnike iz točk (a) in (b) prvega pododstavka člena 42(1).“;
(16) 

člen 42 se spremeni:

(a) 

v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3.  
Pri instrumentih, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, so namenjeni podjetjem iz člena 37(4), za katere se sporazum o financiranju iz točke (b) člena 38(7) podpiše pred 31. decembrom 2018 in ki do konca obdobja upravičenosti investirajo vsaj 55 % programskih sredstev, dodeljenih v zadevnem sporazumu o financiranju, lahko omejen znesek plačil za naložbe v končne prejemnike, ki se opravijo za obdobje, ki ni daljše od štirih let po koncu obdobja upravičenosti, šteje za upravičen izdatek, če je vplačan na depozitni račun, posebej odprt v ta namen, pod pogojem, da so pri tem upoštevana pravila o državni pomoči in izpolnjeni vsi spodaj navedeni pogoji.“;
(b) 

v odstavku 5 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„5.  
Stroški upravljanja in provizije za upravljanje iz točke (d) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena in iz odstavka 2 tega člena – kadar jih obračuna organ, ki izvaja sklad skladov, ali organi, ki izvajajo finančne instrumente v skladu s točko (c) člena 38(1) ter točkami (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 38(4) – ne presegajo pragov, določenih v delegiranem aktu iz odstavka 6 tega člena. Stroški upravljanja zajemajo postavke neposrednih ali posrednih stroškov, povrnjenih na podlagi dokazila o izdatkih, medtem ko se provizije za upravljanje nanašajo na dogovorjeno ceno za opravljene storitve, določeno v konkurenčnem tržnem procesu, kjer je to ustrezno. Stroški upravljanja in provizije za upravljanje se določijo po metodologiji izračunavanja, temelječi na rezultatih.“;
(17) 

vstavi se naslednji člen:

„Člen 43a

Različna obravnava vlagateljev

1.  
Podpora iz skladov ESI za finančne instrumente, vložene v končne prejemnike, in dobički ter drugi dohodki ali donosi, kot so obresti, provizije za jamstva, dividende, kapitalski dobički ali kakršni koli drugi prejemki iz teh naložb, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI, se lahko uporabijo za različno obravnavo vlagateljev, ki delujejo po načelu tržnega gospodarstva, in EIB, ko ta uporabi jamstvo EU na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017. Taka različna obravnava je utemeljena s potrebo po pritegnitvi zasebnih partnerskih sredstev in spodbuditvi javnega financiranja.
2.  
Ocene iz členov 37(2) in 39a(3) vključujejo, kot je ustrezno, oceno potrebe po različni obravnavi iz odstavka 1 tega člena in oceno obsega te različne obravnave in/ali opis mehanizmov, ki se bodo uporabili za ugotovitev potrebe po tej različni obravnavi in obsega te različne obravnave.
3.  
Različna obravnava ne presega tistega, kar je potrebno za oblikovanje spodbud, s katerimi bi pritegnili zasebna partnerska sredstva. Ne predstavlja čezmernega nadomestila vlagateljem, ki delujejo po načelu tržnega gospodarstva, ali EIB, ko ta uporabi jamstvo EU na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017. Usklajevanje interesov se zagotovi z ustrezno delitvijo tveganja in dobička.
4.  
Različna obravnava vlagateljev, ki delujejo po načelu tržnega gospodarstva, ne posega v pravila Unije o državni pomoči.“;
(18) 

v členu 44 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.  

Brez poseganja v člen 43a se viri, ki se vrnejo finančnim instrumentom iz naložb ali sproščenih virov, namenjenih za pogodbe o jamstvu, vključno s poplačili kapitala in kapitalskimi dobički ter drugimi dohodki ali donosi, kot so obresti, provizije za jamstva, dividende, kapitalski dobički ali kakršni koli drugi prejemki iz naložb, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI, ponovno uporabijo za naslednje namene, in sicer do višine potrebnih zneskov in po vrstnem redu, dogovorjenem v ustreznih sporazumih o financiranju:

(a) 

za nadaljnje naložbe z istimi ali drugimi finančnimi instrumenti v skladu s specifičnimi cilji, določenimi v prednostni nalogi;

(b) 

kadar je ustrezno, za pokritje izgub – v nominalnem znesku prispevka iz skladov ESI k finančnemu instrumentu –, ki izhajajo iz negativnih obresti, v primeru, da pride do izgub kljub dejavnemu vodenju zakladništva s strani organov, ki izvajajo finančne instrumente;

(c) 

kadar je ustrezno, za povračilo nastalih stroškov upravljanja in plačilo provizij za upravljanje finančnega instrumenta.“;

(19) 

v členu 46(2) se prvi pododstavek spremeni:

(a) 

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) 

navedbo organov, ki izvajajo finančne instrumente, in organov, ki izvajajo sklade skladov, kadar je to ustrezno, iz točk (a), (b) in (c) člena 38(1);“;

(b) 

točki (g) in (h) se nadomestita z naslednjim:

„(g) 

obresti in druge dobičke, ustvarjene s podporo skladov ESI finančnemu instrumentu, programska sredstva, vrnjena finančnim instrumentom iz naložb iz členov 43 in 44, in zneske, uporabljene za različno obravnavo iz člena 43a;

(h) 

napredek pri doseganju pričakovanega učinka finančnega vzvoda naložb finančnega instrumenta;“;

(20) 

v členu 49 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.  
Odbor za spremljanje lahko organu upravljanja predloži pripombe v zvezi z izvajanjem in vrednotenjem programa, vključno z ukrepi, povezanimi z zmanjšanjem upravnega bremena za upravičence. Odbor lahko poda tudi pripombe glede prepoznavnosti podpore iz skladov ESI in glede ozaveščanja o rezultatih te podpore. Obenem spremlja ukrepe, sprejete na podlagi njegovih pripomb.“;
(21) 

v členu 51 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.  
Komisija in posamezna država članica vsako leto od leta 2016 do vključno leta 2023 organizirata letno pregledovalno sejo za preučitev dosežkov posameznih programov ob upoštevanju letnega poročila o izvajanju ter pripomb Komisije, kadar je to ustrezno. Na seji se pregledajo tudi dejavnosti programa na področju komuniciranja in informiranja, zlasti rezultati in uspešnost ukrepov, sprejetih za obveščanje javnosti o rezultatih in dodani vrednosti podpore iz skladov ESI.“;
(22) 

v členu 56 se odstavek 5 črta;

(23) 

v členu 57 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.  
Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata tudi za prispevke iz ESRR ali EKSRP za namenske programe iz točke (b) prvega pododstavka člena 39(4).“;
(24) 

člen 58(1) se spremeni:

(a) 

v drugem pododstavku se besede „členom 60 finančne uredbe“ nadomestijo z besedami „členom 154 finančne uredbe“;

(b) 

v tretjem pododstavku se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f) 

ukrepe za razširjanje informacij, podporo mreženja, izvajanje komunikacijskih dejavnosti s posebnim poudarkom na rezultatih in dodani vrednosti podpore skladov ESI, ozaveščanje ter spodbujanje sodelovanja in izmenjave izkušenj, vključno s tretjimi državami.“;

(c) 

četrti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Komisija vsaj 15 % sredstev iz tega člena nameni doseganju večje učinkovitosti pri komuniciranju s širšo javnostjo in večjih sinergij med komunikacijskimi dejavnostmi, izvedenimi na njeno pobudo, in sicer z razširitvijo temeljnih znanj v zvezi z rezultati, zlasti prek učinkovitejšega zbiranja in razširjanja podatkov ter prek vrednotenj in poročanja, predvsem pa z izpostavljanjem prispevka skladov ESI k izboljšanju življenja ljudi ter s povečanjem prepoznavnosti podpore iz teh skladov in ozaveščanjem o rezultatih in dodani vrednosti takšne podpore. Ukrepi na področju informiranja, komuniciranja in prepoznavnosti v zvezi z rezultati in dodano vrednostjo podpore iz skladov ESI, s posebnim poudarkom na operacijah, se po zaključku programov nadaljujejo, kjer je to ustrezno. Ti ukrepi med drugim prispevajo k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, v kolikor so povezane s splošnimi cilji te uredbe.“;

(d) 

doda se naslednji pododstavek:

„Ukrepi iz tega člena se lahko odvisno od njihovega namena financirajo bodisi kot odhodki iz poslovanja bodisi kot upravni odhodki.“;

(25) 

člen 59 se spremeni:

(a) 

vstavi se naslednji odstavek:

„1a.  
Operacije tehnične podpore se lahko financirajo iz slehernega sklada ESI, če so upravičene v okviru katerega od drugih skladov ESI.“;
(b) 

doda se naslednji odstavek:

„3.  

Brez poseganja v odstavek 2 lahko države članice ukrepe iz odstavka 1 izvajajo z neposredno oddajo naročila:

(a) 

EIB;

(b) 

mednarodni finančni instituciji, v kateri je država članica udeležena;

(c) 

banki ali instituciji v javni lasti iz točke (b)(iii) prvega pododstavka člena 38(4).“;

(26) 

člen 61 se spremeni:

(a) 

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.  
Ta člen se uporablja za operacije, ki po tem, ko se zaključijo, ustvarjajo neto prihodek. Za namene tega člena ‚neto prihodek‘ pomeni prilive denarnih sredstev, ki jih uporabniki neposredno plačajo za blago ali storitve, zagotovljene z operacijo, npr. pristojbine, ki jih uporabniki neposredno krijejo za uporabo infrastrukture, prihodki od prodaje zemljišč ali stavb oziroma njihovega najema, ali izplačila za storitve, brez obratovalnih stroškov in stroškov nadomestila za kratkotrajne naprave, nastalih v zadevnem obdobju. Prihranki pri obratovalnih stroških, ki jih ustvari operacija, razen prihrankov pri stroških, ki izhajajo iz izvajanja ukrepov za energetsko učinkovitost, se obravnavajo kot neto prihodek, razen če se ne izravnajo z enakim zmanjšanjem v subvencijah za poslovanje.“;
(b) 

v prvem pododstavku odstavka 3 se vstavi naslednja točka:

„(aa) 

uporaba pavšalne stopnje neto prihodka, ki jo država članica določi za sektor ali podsektor, ki ni zajet v točki (a). Pred uporabo pavšalne stopnje pristojni revizijski organ preveri, ali je bila ta določena s pošteno, pravično in preverljivo metodo na podlagi obstoječih podatkov ali objektivnih meril.“;

(c) 

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.  
Kot alternativa uporabi metod, določenih v odstavku 3 tega člena, se lahko najvišja stopnja sofinanciranja iz člena 60(1) na zahtevo države članice zmanjša za prednostno nalogo ali ukrep, v okviru katerega se lahko za vse podprte operacije uporablja enotna pavšalna stopnja v skladu z točko (a) prvega pododstavka odstavka 3 tega člena. Zmanjšanje ustreza najmanj znesku, izračunanemu tako, da se najvišja stopnja sofinanciranja Unije, ki se uporablja v skladu s pravili za posamezne sklade, pomnoži z ustrezno pavšalno stopnjo iz navedene točke.“;
(d) 

v prvem pododstavku odstavka 7 se točka (h) nadomesti z naslednjim:

„(h) 

operacije, za katere so zneski ali stopnje podpore določene v Prilogi II k uredbi o EKSRP ali v uredbi o ESPR.“;

(e) 

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.  
Poleg tega se odstavki 1 do 6 ne uporabljajo za operacije, za katere podpora v okviru programa pomeni državno pomoč.“;
(27) 

člen 65 se spremeni:

(a) 

tretji pododstavek odstavka 8 se spremeni:

(i) 

točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h) 

operacije, za katere so zneski ali stopnje podpore določene v Prilogi II k uredbi o EKSRP ali v uredbi o ESPR, razen za tiste operacije, v zvezi s katerimi se sklic na ta odstavek navaja v okviru uredbe o ESPR, ali“;

(ii) 

točka (i) se nadomesti z naslednjim:

„(i) 

operacije, pri katerih skupni upravičeni stroški niso višji od 100 000  EUR.“;

(b) 

odstavek 11 se nadomesti z naslednjim:

„11.  
Operacija lahko prejme podporo iz enega ali več skladov ESI ali enega ali več programov in iz drugih instrumentov Unije, pod pogojem, da izdatki, prijavljeni v zahtevku za plačilo za enega od skladov ESI, niso prijavljeni za podporo iz kakega drugega sklada ali instrumenta Unije ali podporo iz istega sklada prek drugega programa. Znesek izdatkov, ki ga je treba vnesti v zahtevek za plačilo za sklad ESI, se lahko za vsak sklad ESI in za zadevni program ali programe izračuna sorazmerno v skladu z dokumentom, v katerem so navedeni pogoji za podporo.“;
(28) 

člen 67 se spremeni:

(a) 

odstavek 1 se spremeni:

(i) 

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) 

pavšalni zneski;“;

(ii) 

doda se naslednja točka:

„(e) 

financiranje, ki ni povezano s stroški zadevnih operacij, temveč temelji na izpolnjevanju pogojev, povezanih z doseganjem napredka pri izvajanju ali uresničevanju ciljev programov, kot je določeno v delegiranem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 5a.“;

(iii) 

doda se naslednji pododstavek:

„Pri obliki financiranja, kot je navedena v točki (e) prvega pododstavka, je izključni namen revizije preveriti, ali so pogoji za povračilo izpolnjeni.“;

(b) 

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.  
Za operacijo ali projekte, ki jih ne zadeva prvi stavek odstavka 4 in ki prejemajo podporo iz ESRR in ESS, imajo nepovratna sredstva in vračljivo podporo, za katere javna podpora ne presega 100 000  EUR, obliko standardnih lestvic stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj, razen za operacije, ki prejemajo podporo v okviru državne pomoči, ki ni pomoč de minimis.“;

Ob uporabi financiranja po pavšalni stopnji se lahko kategorije stroškov, za katere se uporablja pavšalna stopnja, povrnejo v skladu s točko (a) prvega pododstavka odstavka 1.

Za operacije, ki jih podpira EKSRP, ESRR ali ESS, se lahko nadomestila in plače, izplačane udeležencem, v primeru, da se uporabi pavšalna stopnja iz člena 68b(1), povrnejo v skladu s točko (a) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena.

Za ta odstavek veljajo prehodne določbe iz člena 152(7).“;

(c) 

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.  
Kadar se operacija ali projekt, ki je del operacije, izvaja izključno prek javnih naročil gradenj, blaga ali storitev, se uporabita samo točki (a) in (e) prvega pododstavka odstavka 1. Kadar so javna naročila v okviru operacije ali projekta, ki je del operacije, omejena na nekatere kategorije stroškov, se za celotno operacijo ali projekt, ki je del operacije, lahko uporabljajo vse možnosti iz odstavka 1.“;
(d) 

odstavek 5 se spremeni:

(i) 

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) 

s pošteno, pravično in preverljivo metodo izračuna, ki temelji na katerem koli od naslednjega:

(i) 

statističnih podatkih, drugih objektivnih informacijah ali strokovni presoji;

(ii) 

preverjenih obstoječih podatkih posameznih upravičencev;

(iii) 

uporabi običajnih praks stroškovnega računovodstva posameznih upravičencev;“;

(ii) 

vstavi se naslednja točka:

„(aa) 

v predlogu proračuna, ki se določi za posamezen primer in ki ga predhodno odobri organ upravljanja ali – v primeru EKSRP – organ, ki je pristojen za izbor operacij, kadar javna podpora ne presega 100 000  EUR;“;

(e) 

vstavi se naslednji odstavek:

„5a.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149 s katerimi se dopolni ta uredba – kar zadeva opredelitve standardnih lestvic stroškov na enoto oziroma financiranja po pavšalni stopnji iz točke (b) oziroma (d) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena in povezanih metod iz točke (a) odstavka 5 tega člena ter kar zadeva obliko podpore iz točke (e) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena – z določitvijo podrobnih postopkov v zvezi s pogoji financiranja in njihovo uporabo.“;
(29) 

člen 68 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 68

Financiranje po pavšalni stopnji za posredne stroške v zvezi z nepovratnimi sredstvi in vračljivo podporo

Kadar z izvajanjem operacije nastajajo posredni stroški, se ti lahko izračunajo po pavšalni stopnji na enega od naslednjih načinov:

(a) 

po pavšalni stopnji v višini do 25 % upravičenih neposrednih stroškov, pod pogojem, da se stopnja izračuna na podlagi poštene, pravične in preverljive metode izračuna ali metode, ki se uporablja v programih za nepovratna sredstva, ki jih država članica v celoti financira za podobno vrsto operacije in upravičenca;

(b) 

po pavšalni stopnji v višini do 15 % upravičenih neposrednih stroškov za osebje, ne da bi morala država članica s kakršnim koli izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi, ali

(c) 

po pavšalni stopnji, ki se uporablja za upravičene neposredne stroške na podlagi obstoječih metod in ustreznih stopenj, ki se v politikah Unije uporabljajo za podobno vrsto operacije in upravičenca.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149, da se dopolnijo določbe o pavšalni stopnji in povezanih metodah iz točke (c) prvega pododstavka tega odstavka.“;

(30) 

vstavita se naslednja člena:

„Člen 68a

Stroški za osebje v zvezi z nepovratnimi sredstvi in vračljivo podporo

1.  
Neposredni stroški za osebje pri zadevni operaciji se lahko izračunajo po pavšalni stopnji v višini do 20 % neposrednih stroškov pri tej operaciji. Od držav članic se ne zahteva, da s kakršnim koli izračunom določijo stopnjo, ki se uporabi, pri čemer velja, da neposredni stroški te operacije ne vključujejo javnih naročil gradenj, katerih višina presega mejno vrednost iz točke (a) člena 4 Direktive 2014/24/EU.
2.  
Za namene določanja stroškov za osebje se lahko urna postavka izračuna tako, da se zadnji evidentirani letni bruto stroški za zaposlene delijo s 1 720 urami za osebe s polnim delovnim časom oziroma z ustreznim sorazmernim številom ur od 1 720 za osebe, ki delajo s krajšim delovnim časom.
3.  
Ob uporabi urne postavke, izračunane v skladu z odstavkom 2, skupno število ur, prijavljenih na osebo za določeno leto, ne presega števila ur, ki se uporabijo za izračun te urne postavke.

Prvi pododstavek se ne uporablja pri programih v okviru cilja ‚evropsko teritorialno sodelovanje‘ za stroške za osebje, povezane s posamezniki, ki za krajši delovni čas delajo v sklopu operacije.

4.  
Kadar letni bruto stroški za zaposlene niso na voljo, se lahko izračunajo iz razpoložljivih evidentiranih bruto stroškov za zaposlene ali iz pogodb o zaposlitvi, ustrezno prilagojenih za 12-mesečno obdobje.
5.  
Stroški za osebje za posameznike, ki za krajši delovni čas delajo v sklopu operacije, se lahko izračunajo kot fiksen odstotek bruto stroškov za zaposlene, v skladu s fiksnim odstotkom delovnega časa, ki se na mesec porabi za operacijo, brez obveznosti vzpostavitve ločenega sistema za evidentiranje delovnega časa. Delodajalec izda za zaposlene dokument, v katerem je določen ta fiksni odstotek.

Člen 68b

Financiranje po pavšalni stopnji za stroške, ki niso stroški za osebje

1.  
Za kritje preostalih upravičenih stroškov operacije se lahko uporabi pavšalna stopnja v višini do 40 % upravičenih neposrednih stroškov za osebje, ne da bi morala zadevna država članica s kakršnim koli izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi.

Za operacije, ki jih podpira ESS, ESRR ali EKSRP, se plače in nadomestila za udeležence štejejo kot dodatni upravičeni stroški, ki niso vključeni v pavšalno stopnjo.

2.  
Pavšalna stopnja iz odstavka 1 se ne uporabi za stroške za osebje, izračunane na podlagi pavšalne stopnje.“;
(31) 

člen 70 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 70

Upravičenost operacij glede na lokacijo

1.  
Ob upoštevanju odstopanj iz odstavka 2 in pravil za posamezne sklade, morajo biti operacije, ki jih podpirajo skladi ESI, locirane na programskem območju.

Šteje se, da so operacije v zvezi z zagotavljanjem storitev državljanom ali podjetjem, ki zajemajo celotno ozemlje določene države članice, locirane na vseh programskih območjih v tej državi članici. V takih primerih se zadevnim programskim območjem izdatki dodelijo sorazmerno na podlagi objektivnih meril.

Drugi pododstavek tega odstavka se ne uporablja za nacionalni program iz člena 6(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali za posebni program za ustanovitev in delovanje nacionalne mreže za podeželje iz člena 54(1) navedene uredbe.

2.  

Organ upravljanja lahko privoli, da se operacija izvaja zunaj programskega območja, čeprav še vedno v Uniji, pod pogojem, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) 

operacija koristi programskemu območju;

(b) 

skupni znesek iz ESRR, Kohezijskega sklada, EKSRP ali ESPR, ki je v okviru programa dodeljen operacijam zunaj programskega območja, ne presega 15 % podpore iz ESRR, Kohezijskega sklada, EKSRP ali ESPR na ravni prednostne naloge v času sprejetja programa;

(c) 

odbor za spremljanje soglaša z zadevno operacijo ali zadevnimi vrstami operacij;

(d) 

obveznosti organov glede programa – v smislu upravljanja, nadzora in revizije zadevne operacije – izpolnjujejo organi, ki so pristojni za program, v okviru katerega se zadevna operacija podpira, ali pa ti organi sklenejo sporazume z organi na območju, na katerem se izvaja zadevna operacija.

Kadar se operacije, financirane iz skladov in ESPR, v skladu s tem odstavkom izvajajo zunaj programskega območja in so koristne tako zunaj kot znotraj njega, se zadevni izdatki tovrstnim območjem dodelijo sorazmerno na podlagi objektivnih meril.

Kadar operacije zadevajo tematski cilj iz točke 1 prvega odstavka člena 9 in se izvajajo zunaj države članice, vendar znotraj Unije, se uporabljata le točki (b) in (d) prvega pododstavka tega odstavka.

3.  
Za operacije v zvezi s tehnično podporo ali ukrepi na področju informiranja, komuniciranja in prepoznavnosti ter v zvezi s promoviranjem komuniciranjem in promoviranjem ter za operacije v okviru tematskega cilja iz točke 1 prvega odstavka člena 9 lahko izdatki nastanejo zunaj Unije, če so potrebni za zadovoljivo izvedbo operacije.
4.  
Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za programe v okviru cilja ‚evropsko teritorialno sodelovanje‘. Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata za operacije, ki jih podpira ESS.“;
(32) 

v členu 71 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.  
Odstavki 1, 2 in 3 tega člena se ne uporabljajo za prispevke k finančnim instrumentom ali za tiste iz njih oziroma za zakup iz točke (b) člena 45(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013 niti se ne uporabljajo za operacije, pri katerih zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij, preneha proizvodna dejavnost.“;
(33) 

člen 75 se spremeni:

(a) 

v odstavku 1 se besede „členom 59(5) finančne uredbe“ nadomestijo z besedami „členom 63(5), (6) in (7) finančne uredbe“;

(b) 

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.  

Komisija pristojnemu nacionalnemu organu zagotovi:

(a) 

osnutek revizijskega poročila o reviziji ali pregledu na kraju samem, in sicer v treh mesecih od zaključka te revizije ali pregleda;

(b) 

končno revizijsko poročilo, in sicer v treh mesecih od prejema popolnega odgovora na osnutek revizijskega poročila o zadevni reviziji ali pregledu na kraju samem od pristojnega nacionalnega organa;

Poročila iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se dajo na voljo v rokih, določenih v navedenih točkah, v vsaj enem od uradnih jezikov institucij Unije.

Rok iz točke (a) prvega pododstavka ne vključuje obdobja, ki se začne na dan po dnevu, na katerega Komisija državi članici pošlje zahtevo po dodatnih informacijah, in traja, dokler država članica ne odgovori na to zahtevo.

Ta odstavek se ne uporablja za EKSRP.“;

(34) 

v drugem odstavku člena 76 se besede „člena 84(2) finančne uredbe“ nadomestijo z besedami „člena 110(1) finančne uredbe“;

(35) 

v členu 79(2) se besede „členom 68(3) finančne uredbe“ nadomestijo z besedami „členom 82(2) finančne uredbe“;

(36) 

v točki (c) prvega pododstavka člena 83(1) se besede „člena 59(5) finančne uredbe“ nadomestijo z besedami „člena 63(5), (6) in (7) finančne uredbe“;

(37) 

v členu 84 se besede „členom 59(6) finančne uredbe“ nadomestijo z besedami „členom 63(8) finančne uredbe“;

(38) 

v členu 98 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.  
ESRR in ESS lahko v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 10-odstotne omejitve financiranja Unije za vsako prednostno os operativnega programa financirata del operacije, katere stroški so upravičeni do podpore iz drugega sklada na podlagi pravil, ki se uporabljajo za ta sklad, pod pogojem, da so taki stroški potrebni za zadovoljivo izvedbo operacije in so z njo neposredno povezani.“;
(39) 

člen 102 se spremeni:

(a) 

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.  
Izdatki, povezani z velikim projektom, se lahko vključijo v zahtevek za plačilo po predložitvi v odobritev iz odstavka 2. Kadar Komisija velikega projekta, ki ga izbere organ upravljanja, ne odobri, se izjava o izdatkih po umiku zahtevka s strani države članice ali sprejetju sklepa Komisije ustrezno popravi.“;
(b) 

doda se naslednji odstavek:

„7.  
Kadar velik projekt ocenijo neodvisni strokovnjaki na podlagi odstavka 1 tega člena, se lahko izdatki v zvezi z njim vključijo v zahtevek za plačilo, potem ko je organ upravljanja obvestil Komisijo, da so bile neodvisnim strokovnjakom predložene informacije, zahtevane na podlagi člena 101.

Neodvisni pregled kakovosti se predloži v šestih mesecih od predložitve teh informacij neodvisnim strokovnjakom.

Ustrezni izdatki se umaknejo in izjava o izdatkih se ustrezno popravi, kadar:

(a) 

Komisija v treh mesecih po preteku roka iz drugega pododstavka še ni bila uradno obveščena o neodvisnem pregledu kakovosti;

(b) 

država članica umakne predložitev informacij ali

(c) 

je zadevna ocena negativna.“;

(40) 

v členu 104 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2.  
Javni izdatki, ki se dodelijo skupnemu akcijskemu načrtu, znašajo najmanj 5 000 000  EUR ali 5 % javne podpore operativnega programa ali enega od programov, iz katerega se namenijo prispevki, kar je nižje.
3.  
Odstavek 2 se ne uporablja za operacije, ki so podprte v okviru pobude za zaposlovanje mladih, za prvi skupni akcijski načrt, ki ga država članica predloži v okviru cilja ‚naložbe za rast in delovna mesta‘, niti za prvi skupni akcijski načrt, ki je predložen v zvezi s programom v okviru cilja ‚evropsko teritorialno sodelovanje‘.“;
(41) 

v členu 105(2) se drugi stavek črta;

(42) 

v členu 106 se prvi odstavek spremeni:

(a) 

točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„(1) 

opis ciljev skupnega akcijskega načrta in tega, kako ta načrt prispeva k ciljem programa ali k ustreznim priporočilom za posamezne države in širšim smernicam ekonomskih politik držav članic in Unije na podlagi člena 121(2) PDEU ter ustreznim priporočilom Sveta, ki jih države članice morajo upoštevati v svojih politikah zaposlovanja na podlagi člena 148(4) PDEU;“;

(b) 

točka (2) se črta;

(c) 

točka (3) se nadomesti z naslednjim:

„(3) 

opis predvidenih projektov ali vrst projektov, po potrebi skupaj z mejniki ter, če je to ustrezno, s ciljnimi vrednostmi učinka in rezultatov, povezanih s skupnimi kazalniki po prednostnih oseh;“;

(d) 

točke (6), (7) in (8) se nadomestijo z naslednjim:

„(6) 

potrditev, da bo prispeval k pristopu glede spodbujanja enakosti spolov, kot je določeno v zadevnem programu ali partnerskem sporazumu;

(7) 

potrditev, da bo prispeval k pristopu glede trajnostnega razvoja, kot je določeno v zadevnem programu ali partnerskem sporazumu;

(8) 

izvedbene določbe, ki vključujejo:

(a) 

informacije o izbiri skupnega akcijskega načrta s strani organa upravljanja v skladu s členom 125(3);

(b) 

ureditve za usmerjanje skupnega akcijskega načrta v skladu s členom 108;

(c) 

ureditve za spremljanje in vrednotenje skupnega akcijskega načrta, vključno z ureditvami, ki zagotavljajo kakovost, zbiranje in shranjevanje podatkov o doseganju mejnikov, učinkov in rezultatov;“;

(e) 

točka (9) se spremeni:

(i) 

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) 

stroške doseganja mejnikov, ciljnih vrednosti učinka in rezultatov na podlagi – v primeru standardnih lestvic stroškov na enoto in pavšalnih zneskov – metod iz člena 67(5) te uredbe in člena 14 uredbe o ESS;“;

(ii) 

točka (b) se črta;

(43) 

v členu 107 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.  
V odločitvi iz odstavka 2 se navedejo upravičenec ter cilji skupnega akcijskega načrta, po potrebi mejniki ter ciljne vrednosti učinka in rezultatov, stroški doseganja teh mejnikov ter ciljnih vrednosti učinka in rezultatov, pa tudi finančni načrt po operativnih programih in prednostnih oseh, vključno s skupnim upravičenim zneskom in zneskom javnih izdatkov, ter obdobje izvajanja tega načrta in po potrebi geografska pokritost in ciljne skupine tega načrta.“;
(44) 

v členu 108(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.  
Država članica ali organ upravljanja ustanovi usmerjevalni odbor za skupni akcijski načrt, ki je lahko ločen od odbora za spremljanje ustreznih operativnih programov. Usmerjevalni odbor se sestane najmanj dvakrat letno in poroča organu upravljanja. Organ upravljanja po potrebi zadevni odbor za spremljanje obvesti o rezultatih dela usmerjevalnega odbora in o napredku pri izvajanju skupnega akcijskega načrta v skladu s točko (e) člena 110(1) in točko (a) člena 125(2).“;
(45) 

v členu 109(1) se črta drugi stavek;

(46) 

člen 110 se spremeni:

(a) 

v odstavku 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) 

izvajanje komunikacijske strategije, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi ukrepi ter ukrepi za večjo prepoznavnost skladov;“;

(b) 

v odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) 

metodologijo in merila, uporabljene za izbor operacij, razen kadar ta merila odobrijo lokalne akcijske skupine v skladu s točko (c) člena 34(3);“;

(47) 

člen 114 se spremeni:

(a) 

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.  
Organ upravljanja ali država članica pripravi načrt vrednotenja za enega ali več operativnih programov. Načrt vrednotenja se predloži odboru za spremljanje najkasneje eno leto po sprejetju operativnega programa. V primeru namenskih programov iz točke (b) prvega pododstavka člena 39(4), sprejetih pred 2. avgustom 2018, se načrt vrednotenja predloži odboru za spremljanje najkasneje eno leto po tem datumu.“;
(b) 

odstavek 4 se črta;

(48) 

naslov poglavja II naslova III tretjega dela se nadomesti z naslednjim:

„Informiranje, komuniciranje in prepoznavnost“;

(49) 

člen 115 se spremeni:

(a) 

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Informiranje, komuniciranje in prepoznavnost“;

(b) 

v odstavku 1 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d) 

obveščanje državljanov Unije o vlogi in dosežkih kohezijske politike in skladov prek ukrepov za večjo prepoznavnost rezultatov in vpliva partnerskih sporazumov, operativnih programov in operacij.“;

(c) 

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.  
Podrobna pravila v zvezi z informiranjem, komuniciranjem in prepoznavnostjo, namenjena javnosti, ter ukrepi informiranja za potencialne upravičence in za upravičence so določena v Prilogi XII.“;
(50) 

v členu 116 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.  
Z odstopanjem od tretjega pododstavka odstavka 2 tega člena organ upravljanja najmanj enkrat letno pristojni odbor za spremljanje oziroma pristojne odbore za spremljanje obvesti o napredku pri izvajanju komunikacijske strategije iz točke (c) člena 110(1) in o svoji analizi rezultatov tega izvajanja, pa tudi o načrtovanih dejavnostih in ukrepih informiranja in komuniciranja ter ukrepih za povečanje prepoznavnosti skladov, ki naj bi bili izvedeni naslednje leto. Odbor za spremljanje poda mnenje o dejavnostih in ukrepih, načrtovanih za naslednje leto, med drugim tudi o tem, kako izboljšati učinkovitost dejavnosti komuniciranja, namenjenih javnosti.“;
(51) 

v členu 117 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.  
Komisija vzpostavi mreže Unije, sestavljene iz članov, ki jih imenujejo države članice, da zagotovi izmenjavo informacij glede rezultatov izvajanja komunikacijskih strategij, izmenjavo izkušenj z izvajanjem ukrepov informiranja in komuniciranja ter izmenjavo dobrih praks in da po potrebi omogoči skupno načrtovanje ali usklajevanje dejavnosti komuniciranja med državami članicami in skupaj s Komisijo. Mreže najmanj enkrat letno obravnavajo in ocenijo učinkovitost ukrepov informiranja in komuniciranja ter predlagajo priporočila za boljši domet in vpliv dejavnosti komuniciranja ter za ozaveščanje o rezultatih in dodani vrednosti teh dejavnosti.“;
(52) 

člen 119 se spremeni:

(a) 

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.  
Znesek skladov, ki se dodeli tehnični podpori v državi članici, je omejen na 4 % skupnega zneska skladov, dodeljenega operativnim programom v okviru cilja ‚naložbe za rast in delovna mesta‘.“;
(b) 

v odstavku 2 se prvi stavek črta;

(c) 

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.  
Kadar se v primeru strukturnih skladov dodeljena sredstva iz odstavka 1 uporabijo za financiranje operacij tehnične podpore, ki se skupaj nanašajo na več kot eno kategorijo regij, se izdatki, ki se nanašajo na operacije, lahko izvršujejo v okviru prednostne osi, ki kombinira različne kategorije regij, in dodelijo sorazmerno, pri čemer se upoštevajo bodisi ustrezna dodeljena sredstva za različne kategorije regij operativnega programa bodisi dodeljena sredstva v okviru posamezne kategorije regij kot delež skupnih sredstev, dodeljenih državi članici.“;
(d) 

vstavi se naslednji odstavek:

„5a.  
Ocena spoštovanja deležev se izvede v trenutku sprejetja operativnega programa.“;
(53) 

v členu 122(2) se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če zneskov, ki so bili upravičencu neupravičeno plačani za operacijo, ni mogoče izterjati zaradi krivde ali malomarnosti države članice, je za njihovo vračilo v proračun Unije odgovorna ta država članica. Države članice se lahko odločijo, da ne bodo izterjale neupravičeno plačanega zneska, če znesek, ki naj bi se izterjal od upravičenca, brez obresti ne presega 250 EUR prispevka iz skladov za operacijo v danem proračunskem letu.“;

(54) 

v členu 123(5) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„5.  
V primeru skladov in v primeru ESPR so lahko ob upoštevanju načela ločevanja nalog organ upravljanja, organ za potrjevanje in, če je ustrezno, revizijski organ del istega javnega organa ali telesa.“;
(55) 

člen 125 se spremeni:

(a) 

v odstavku 3 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) 

zagotovi, da se upravičencu da na voljo dokument, v katerem so navedeni pogoji za podporo za posamezno operacijo, med drugim posebne zahteve za proizvode ali storitve, ki se zagotovijo v okviru operacije, finančni načrt, rok izvedbe ter zahteve glede informiranja, komuniciranja in prepoznavnosti;“;

(b) 

prvi pododstavek odstavka 4 se spremeni:

(i) 

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) 

preveri, ali so bili sofinancirani proizvodi in storitve zagotovljeni in ali je operacija skladna z veljavnim pravom, z operativnim programom in s pogoji za njej namenjeno podporo, ter:

(i) 

kadar se stroški povrnejo na podlagi točke (a) prvega pododstavka člena 67(1), ali je bil znesek izdatkov, ki so ga prijavili upravičenci v zvezi s temi stroški, plačan;

(ii) 

pri stroških, ki se povrnejo na podlagi točk (b) do (e) prvega pododstavka člena 67(1), ali so bili izpolnjeni pogoji za povračilo izdatkov upravičencu;“;

(ii) 

v točki (e) se besede „točk (a) in (b) člena 59(5) finančne uredbe“ nadomestijo z besedami „točk (a) in (b) člena 63(5) ter člena 63(6) in (7) finančne uredbe“;

(56) 

v točki (b) člena 126 se besede „točke (a) člena 59(5) finančne uredbe“ nadomestijo z besedami „točke (a) člena 63(5) in člena 63(6) finančne uredbe“;

(57) 

člen 127 se spremeni:

(a) 

v tretjem pododstavku odstavka 1 se besede „z drugim pododstavkom člena 59(5) finančne uredbe“ nadomestijo z besedami „s členom 63(7) finančne uredbe“;

(b) 

v točki (a) prvega pododstavka odstavka 5 se besede „z drugim pododstavkom člena 59(5) finančne uredbe“ nadomestijo z besedami „s členom 63(7) finančne uredbe“;

(58) 

člen 131 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 131

Zahtevki za plačilo

1.  

Zahtevki za plačilo morajo za vsako prednostno nalogo vključevati:

(a) 

skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij, kakor je vnesen v računovodskem sistemu organa za potrjevanje;

(b) 

skupni znesek javnih izdatkov, nastalih pri izvajanju operacij, kakor je vnesen v računovodskem sistemu organa za potrjevanje.

Kar zadeva zneske, ki se vključijo v zahtevke za plačilo za obliko podpore iz točke (e) prvega pododstavka člena 67(1), se v zahtevke za plačilo vključijo elementi, določeni v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 67(5a), in se zanje uporablja vzorec zahtevkov za plačilo, določen v izvedbenih aktih, sprejetih v skladu z odstavkom 6 tega člena.

2.  
Upravičeni izdatki v zahtevku za plačilo se podprejo s prejetimi računi ali računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo, razen če gre za oblike podpore iz točk (b) do (e) prvega pododstavka člena 67(1) te uredbe, členov 68, 68a in 68b te uredbe, člena 69(1) te uredbe in člena 109 te uredbe ter iz člena 14 uredbe o ESS. Za take oblike podpore ustrezajo zneski iz zahtevka za plačilo stroškom, izračunanim na veljavni osnovi.
3.  
V primeru državne pomoči javni prispevek, ki ustreza izdatkom v zahtevku za plačilo, upravičencem izplača organ, ki dodeli pomoč, ali pa ga organu, ki prejme pomoč, izplača upravičenec, če so države članice v skladu s točko (10)(a) člena 2 odločile, da je upravičenec organ, ki dodeli pomoč.
4.  

Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena lahko zahtevek za plačilo, v primeru državne pomoči, vključuje vnaprejšnja izplačila, ki jih upravičencu izplača organ, ki dodeli pomoč, ali pa ki jih organu, ki prejme pomoč, izplača upravičenec, če so države članice v skladu s točko (10)(a) člena 2 odločile, da je upravičenec organ, ki dodeli pomoč, in sicer pod naslednjimi pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni:

(a) 

za ta vnaprejšnja izplačila velja jamstvo, ki ga nudi banka ali druga finančna institucija s sedežem v državi članici, ali pa so ta vnaprejšnja izplačila zajeta v aranžma, ki ga javni subjekt ali država članica nudi kot jamstvo;

(b) 

ta vnaprejšnja izplačila ne presegajo 40 % skupnega zneska pomoči, ki se dodeli upravičencu za posamezno operacijo, ali skupnega zneska pomoči, ki se dodeli organu, ki prejme pomoč v okviru zadevne operacije, če so države članice v skladu s točko (10)(a) člena 2 odločile, da je upravičenec organ, ki dodeli pomoč;

(c) 

ta vnaprejšnja izplačila so zajeta v izdatke, ki jih je plačal upravičenec ali organ, ki prejme pomoč – če so države članice v skladu s točko (10)(a) člena 2 odločile, da je upravičenec organ, ki dodeli pomoč –, v okviru izvrševanja operacije, in so podprta s prejetimi računi ali računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo v treh letih po letu plačila vnaprejšnjega izplačila ali 31. decembra 2023, kar je prej.

Kadar pogoji iz točke (c) prvega pododstavka niso izpolnjeni, se naslednji zahtevek za plačilo ustrezno popravi.

5.  

V vsakem zahtevku za plačilo, ki vključuje vnaprejšnja izplačila vrste iz odstavka 4 tega člena, se posebej navedejo:

(a) 

skupni znesek, ki je bil iz operativnega programa plačan v obliki vnaprejšnjih izplačil;

(b) 

znesek, ki je bil v treh letih od plačila vnaprejšnjega izplačila v skladu s točko (c) odstavka 4 zajet v izdatke, ki jih je plačal upravičenec ali – če so države članice v skladu s točko (10)(a) člena 2 odločile, da je upravičenec organ, ki dodeli pomoč –, organ, ki prejme pomoč, ter

(c) 

znesek, ki ni bil zajet v izdatke, ki jih je plačal upravičenec ali – če so države članice v skladu s točko (10)(a) člena 2 odločile, da je upravičenec organ, ki dodeli pomoč –, organ, ki prejme pomoč in za katerega triletni rok še ni potekel.

6.  
Komisija za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje tega člena sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorec zahtevkov za plačilo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).“;
(59) 

v členu 137(1) se besede „točke (a) člena 59(5) finančne uredbe“ nadomestijo z besedami „točke (a) člena 63(5) in iz člena 63(6) finančne uredbe“;

(60) 

v členu 138 se besede „člena 59(5) finančne uredbe“ nadomestijo z besedami „člena 63(5) in drugega pododstavka člena 63(7) finančne uredbe“;

(61) 

v členu 140(3) se doda naslednji stavek:

„Kadar se dokumenti hranijo na splošno sprejetih nosilcih podatkov v skladu s postopkom, določenim v odstavku 5, izvirniki niso potrebni.“;

(62) 

v točki (a) drugega pododstavka člena 145(7) se besede „členom 59(5) finančne uredbe“ nadomestijo z besedami „členom 63(5), (6) in (7) finančne uredbe“;

(63) 

v členu 147(1) se besede „členom 78 finančne uredbe“ nadomestijo z besedami „členom 98 finančne uredbe“;

(64) 

v členu 148 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.  
Operacije, pri katerih skupni upravičeni izdatki ne presegajo 400 000  EUR za ESRR in Kohezijski sklad, 300 000  EUR za ESS ali 200 000  EUR za ESPR, pred predložitvijo obračunov za obračunsko leto, v katerem se zadevna operacija zaključi, revizijski organ ali Komisija revidira največ enkrat. Druge operacije pred predložitvijo obračunov za obračunsko leto, v katerem se zadevna operacija zaključi, revizijski organ ali Komisija v obračunskem letu prav tako revidira največ enkrat. Operacij revizijski organ ali Komisija ne revidira v letu, v katerem je revizijo že opravilo Evropsko računsko sodišče, pod pogojem, da revizijski organ ali Komisija za izpolnitev svojih nalog lahko uporabi rezultate revizijskega dela, ki ga za take operacije opravi Evropsko računsko sodišče.

Z odstopanjem od prvega pododstavka so lahko operacije, pri katerih skupni upravičeni izdatki znašajo med 200 000  EUR in 400 000  EUR za ESRR in Kohezijski sklad, med 150 000  EUR in 300 000  EUR za ESS ter med 100 000  EUR in 200 000  EUR za ESPR, revidirane več kot enkrat, če revizijski organ na podlagi svoje strokovne presoje ugotovi, da je za izdajo ali pripravo revizijskega mnenja na podlagi statističnih ali nestatističnih metod vzorčenja iz člena 127(1) treba opraviti najmanj en revizijski pregled zadevnih operacij.“;

(65) 

člen 149 se spremeni:

(a) 

odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(3), drugega odstavka člena 12, četrtega pododstavka člena 22(7), člena 37(13), tretjega pododstavka člena 38(4), člena 39a(7), člena 40(4), člena 41(3), drugega pododstavka člena 42(1), člena 42(6), drugega, tretjega, četrtega in sedmega pododstavka člena 61(3), členov 63(4), 64(4) in 67(5a), drugega odstavka člena 68, četrtega odstavka člena 101, petega pododstavka člena 122(2), prvega pododstavka člena 125(8), člena 125(9), člena 127(7) in (8) ter člena 144(6) se na Komisijo prenese od 21. decembra 2013 do 31. decembra 2020.
3.  
Prenos pooblastila iz člena 5(3), drugega odstavka člena 12, četrtega pododstavka člena 22(7), člena 37(13), tretjega pododstavka člena 38(4), člena 39a(7), člena 40(4), člena 41(3), drugega pododstavka člena 42(1), člena 42(6), drugega, tretjega, četrtega in sedmega pododstavka člena 61(3), členov 63(4), 64(4) in 67(5a), drugega odstavka člena 68, četrtega odstavka člena 101, petega pododstavka člena 122(2), prvega pododstavka člena 125(8), člena 125(9), člena 127(7) in (8) ter člena 144(6) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;
(b) 

vstavi se naslednji odstavek:

„3a.  
Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.“;
(c) 

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.  
Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 5(3), drugega odstavka člena 12, četrtega pododstavka člena 22(7), člena 37(13), tretjega pododstavka člena 38(4), členov 39a(7), 40(4) in 41(3), drugega pododstavka člena 42(1), člena 42(6), drugega, tretjega, četrtega in sedmega pododstavka člena 61(3), členov 63(4), 64(4) in 67(5a), drugega odstavka člena 68, četrtega odstavkom člena 101, petega pododstavka člena 122(2), prvega pododstavka člena 125(8), člena 125(9), člena 127(7) in (8) ter člena 144(6), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;
(66) 

v členu 152 se doda naslednji odstavek:

„7.  
Organ upravljanja, ali odbor za spremljanje, če gre za programe v okviru cilja ‚evropsko teritorialno sodelovanje‘, se lahko odloči, da za obdobje največ 12 mesecev od 2. avgusta 2018 ne bo uporabljal člena 67(2a).

Kadar organ upravljanja, ali odbor za spremljanje, če gre za programe v okviru cilja ‚evropsko teritorialno sodelovanje‘, meni, da člen 67(2a) ustvarja nesorazmerno upravno breme, se lahko odloči, da prehodno obdobje iz prvega pododstavka tega odstavka ustrezno podaljša. To odločitev Komisiji priglasi pred iztekom začetnega prehodnega obdobja.

Prvi in drugi pododstavek ne zadevata nepovratnih sredstev in vračljive podpore, financiranih iz ESS, za katere javna podpora ne presega 50 000  EUR.“;

(67) 

Priloga IV se spremeni:

(a) 

oddelek 1 se spremeni:

(i) 

uvodni del se nadomesti z naslednjim:

„1. 

Kadar se finančni instrument izvaja na podlagi člena 39a ter točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 38(4), vsebuje sporazum o financiranju pogoje za prispevke iz programa v finančni instrument in vsaj še naslednje elemente:“;

(ii) 

točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f) 

zahteve in postopke za upravljanje postopnega prispevka, ki se zagotavlja iz programa v skladu s členom 41, in za napoved pretoka sklenjenih poslov, vključno z zahtevami za fiduciarno/ločeno računovodstvo iz člena 38(6) in drugega pododstavka člena 39a(5);“;

(iii) 

točka (i) se nadomesti z naslednjim:

„(i) 

določbe glede ponovne uporabe virov, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI, do konca obdobja upravičenosti v skladu s členom 44 in po potrebi določbe, ki se nanašajo na različno obravnavo iz člena 43a;“;

(b) 

oddelek 2 se spremeni:

(i) 

uvodni del se nadomesti z naslednjim:

„2. 

Strateški dokumenti iz člena 38(8) za finančne instrumente, ki se izvajajo na podlagi točke (d) prvega pododstavka člena 38(4), vsebujejo vsaj naslednje elemente:“;

(ii) 

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) 

uporabo in ponovno uporabo virov, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI, v skladu s členi 43, 44 in 45 ter po potrebi določbe, ki se nanašajo na različno obravnavo iz člena 43a;“;

(68) 

Priloga XII se spremeni:

(a) 

naslov Priloge XII se nadomesti z naslednjim:

„INFORMIRANJE, KOMUNICIRANJE IN PREPOZNAVNOST V ZVEZI S PODPORO IZ SKLADOV“;

(b) 

naslov oddelka 2 se nadomesti z naslednjim:

UKREPI ZA INFORMIRANJE JAVNOSTI IN KOMUNICIRANJE Z NJO TER UKREPI ZA VEČJO PREPOZNAVNOST V JAVNOSTI“;

(c) 

pododdelek 2.1 se spremeni:

(i) 

točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. 

Država članica in organ upravljanja zagotovita, da se informacijski in komunikacijski ukrepi izvajajo v skladu s komunikacijsko strategijo, da se tako izboljšata prepoznavnost in interakcija z državljani, obenem si z uporabo različnih oblik in metod komunikacije na ustrezni ravni, po potrebi prilagojenih tehnološkim inovacijam, prizadevata, da mediji kar se da obsežno poročajo o teh ukrepih.“;

(ii) 

v točki 2 se točki (e) in (f) nadomestita z naslednjim:

„(e) 

navedbo primerov operacij – zlasti operacij, pri katerih je dodana vrednost ukrepanja v okviru skladov še posebej vidna – za posamezen operativni program na enotnem spletnem mestu ali na spletnem mestu tega programa, dostopni prek enotnega spletnega portala; primere se navede v uradnem jeziku Unije, ki je razširjen in ki ni uradni jezik zadevne države članice;

(f) 

posodabljanje informacij o izvajanju operativnega programa, vključno z njegovimi glavnimi dosežki in rezultati, na enotnem spletnem mestu ali na spletnem mestu tega programa, dostopni prek enotnega spletnega portala.“;

(d) 

pododdelek 2.2 se spremeni:

(i) 

v točki 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„1. 

V vseh ukrepih informiranja in komuniciranja ter ukrepih za večjo prepoznavnost skladov, ki jih izvaja upravičenec, je podpora skladov za operacijo prikazana:“;

(ii) 

doda se naslednja točka:

„6. 

Obveznosti, določene v tem pododdelku, se uporabljajo od trenutka, ko se upravičencu da na voljo dokument iz točke (c) člena 125(3), v katerem so navedeni pogoji za podporo operaciji.“;

(e) 

v točki 2 pododdelka 3.1 se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f) 

o odgovornosti upravičencev v zvezi z obveščanjem javnosti o cilju operacije in podpori operaciji iz skladov skladno s pododdelkom 2.2 od trenutka, ko se upravičencu da na voljo dokument iz točke (c) člena 125(3), v katerem so navedeni pogoji za podporo operaciji. Organ upravljanja lahko zahteva, da potencialni upravičenci v vlogi predlagajo okvirne komunikacijske dejavnosti za večjo prepoznavnost skladov, ki bodo sorazmerne z obsegom operacije.“;

(f) 

v pododdelku 4 se točka (i) nadomesti z naslednjim:

„(i) 

letno posodobljen pregled informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, vključno z ukrepi za večjo prepoznavnost skladov, ki jih je treba izvesti v naslednjem letu, med drugim na podlagi pridobljenih izkušenj o učinkovitosti takih ukrepov.“

Člen 273

Spremembe Uredbe (EU) št. 1304/2013

Uredba (EU) št. 1304/2013 se spremeni:

(1) 

v členu 13(2) se doda naslednji pododstavek:

„Kadar so operacije, ki spadajo pod točko (a) prvega pododstavka, koristne tudi za programsko območje, na katerem se izvajajo, se izdatki tem programskim območjem dodelijo sorazmerno na podlagi objektivnih meril.“;

(2) 

člen 14 se spremeni:

(a) 

vstavi se naslednji odstavek:

„–1.  
Splošna pravila, ki se uporabljajo za poenostavljene možnosti obračunavanja stroškov v okviru ESS, so določena v členih 67, 68, 68a in 68b Uredbe (EU) št. 1303/2013.“;
(b) 

odstavki 2, 3 in 4 se črtajo;

(3) 

v Prilogi I se točka 1 nadomesti z naslednjim:

„(1) 

Skupni kazalniki učinka za udeležence

‚Udeleženci‘ ( 28 ) pomenijo osebe, ki so neposredno upravičene do ukrepa ESS, ki so lahko identificirane, od katerih se lahko zahteva, da navedejo svoje značilnosti, in za katere se namenijo specifični izdatki. Druge osebe se ne štejejo za udeležence. Vsi podatki se razčlenijo po spolu.

Skupni kazalniki učinka za udeležence so:

— 
brezposelni, vključno z dolgotrajno brezposelnimi*,
— 
dolgotrajno brezposelni*,
— 
neaktivni*,
— 
neaktivni, ki se ne izobražujejo niti se ne usposabljajo*,
— 
zaposleni, vključno s samozaposlenimi*,
— 
mlajši od 25 let*,
— 
starejši od 54 let*,
— 
starejši od 54 let, ki so brezposelni, vključno z dolgotrajno brezposelnimi, ali neaktivni, ki se ne izobražujejo niti se ne usposabljajo*,
— 
s primarno (ISCED 1) ali nižjo sekundarno izobrazbo (ISCED 2)*,
— 
z višjo sekundarno (ISCED 3) ali postsekundarno izobrazbo (ISCED 4)*,
— 
s terciarno izobrazbo (ISCED 5 do 8)*,
— 
migranti, udeleženci tujega rodu, manjšine (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi)**,
— 
invalidi**,
— 
druge prikrajšane osebe**.

Skupno število udeležencev bo samodejno izračunano na podlagi kazalnikov učinka.

Ti podatki o udeležencih, ki sodelujejo v operaciji, podprti s strani ESS, se navedejo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 50(1) in (2) ter členu 111(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Naslednji podatki o udeležencih se bodo navedli v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 50 Uredbe (EU) št. 1303/2013:

— 
brezdomci ali prizadeti zaradi izključenosti na področju nastanitve*,
— 
s podeželskih območij* ( 29 )

Podatki teh dveh kazalnikov se zberejo na podlagi reprezentativnega vzorca udeležencev v okviru vsake prednostne naložbe. Notranja veljavnost se zagotovi tako, da se podatki lahko posplošijo na ravni prednostne naložbe.

Člen 274

Spremembe Uredbe (EU) št. 1309/2013

Uredba (EU) št. 1309/2013 se spremeni:

(1) 

v uvodni izjavi 24, se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice bi morale ohraniti pristojnost za izvrševanje finančnega prispevka ter upravljanje in nadzor ukrepov, ki se financirajo s sredstvi Unije, v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta ( *7 ) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba)

(2) 

v členu 4 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.  
Na majhnih trgih dela ali v izrednih okoliščinah – zlasti v zvezi s kolektivnimi vlogami, pri katerih so udeležena mala in srednja podjetja –, ki jih država članica prosilka ustrezno utemelji, je lahko vloga za finančni prispevek na podlagi tega člena sprejemljiva, tudi če pogoji iz točke (a) ali (b) odstavka 1 niso v celoti izpolnjeni, kadar odpusti resno vplivajo na zaposlenost in lokalno, regionalno ali nacionalno gospodarstvo. Država članica prosilka navede, katero od meril za pomoč iz točk (a) in (b) odstavka 1 ni v celoti izpolnjeno. Kar zadeva kolektivne vloge, pri katerih so udeležena mala in srednja podjetja, ki se nahajajo v isti regiji, so v vlogi – kadar država članica prosilka dokaže, da ta podjetja predstavljajo glavno ali edino vrsto poslovne dejavnosti v tej regiji –, izjemoma lahko zajeta mala in srednja podjetja, ki delujejo v različnih gospodarskih panogah po ravni oddelkov NACE Revizija 2. Skupna višina prispevkov, ki se dodelijo v izrednih okoliščinah, ne sme presegati 15 % najvišjega letnega zneska ESPG.“;
(3) 

v členu 6 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.  
Z odstopanjem od člena 2 lahko države članice prosilke določenemu številu mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje in so na dan vložitve vloge stari manj kot 25 let ali, kadar države članice tako določijo, manj kot 30 let, zagotovijo prilagojene storitve, sofinancirane iz ESPG, in sicer največ takšnemu številu, kot je število ciljnih prejemnikov, prednostno pa osebam, ki so postale presežne ali ki so opustile dejavnost, če so vsaj nekateri odpusti v smislu člena 3 nastali v regijah ravni NUTS 2, v katerih je bila stopnja brezposelnosti med mladimi od 15 do 24 let na podlagi zadnjih razpoložljivih letnih podatkov vsaj 20-odstotna. Podpora se lahko zagotovi mladim, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje in so mlajši od 25 let ali, kadar države članice tako določijo, od 30 let v teh regijah ravni NUTS 2.“;
(4) 

v členu 11 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.  
Naloge iz odstavka 1 se izvajajo v skladu s finančno uredbo.“;
(5) 

v členu 15 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.  
Kadar Komisija sklene, da so izpolnjeni pogoji za zagotovitev finančnega prispevka iz ESPG, predloži predlog za njegovo uporabo. Evropski parlament in Svet v enem mesecu potem, ko jima je bila zadeva predložena, skupaj sprejmeta odločitev o uporabi ESPG. Svet odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament pa z večino svojih poslancev in tremi petinami oddanih glasov.

Prerazporeditve v zvezi z ESPG se opravijo v skladu s členom 31 finančne uredbe, načeloma v največ sedmih dneh od dne, ko Evropski parlament in Svet sprejmeta ustrezni sklep.“;

(6) 

v členu 16(2) se besede „členom 59 finančne uredbe“ nadomestijo z besedami „členom 63 finančne uredbe“;

(7) 

v členu 21(2) se besede „členom 59(3) finančne uredbe“ nadomestijo z besedami „členom 63(3) finančne uredbe“ in besede „člena 59(5) finančne uredbe“ nadomestijo z besedami „člena 63(5) finančne uredbe“;

Člen 275

Spremembe Uredbe (EU) št. 1316/2013

Uredba (EU) št. 1316/2013 se spremeni:

(1) 

vstavi se naslednje poglavje:

„POGLAVJE Va

Mešano financiranje

Člen 16a

Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE

1.  
Na podlagi te uredbe se lahko za enega ali več sektorjev IPE vzpostavijo mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE v skladu s členom 159 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta ( *8 ). Do finančne podpore v operacijah mešanega financiranja so upravičeni vsi ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa.
2.  
Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE se izvajajo v skladu s členom 6(3).
3.  
Skupni prispevek iz proračuna Unije za mehanizme mešanega financiranja v okviru IPE ne presega 10 % celotnih finančnih sredstev IPE iz člena 5(1).

Poleg zgornje meje, določene v prvem pododstavku skupni prispevek iz proračuna Unije za mehanizme mešanega financiranja v okviru IPE v prometnem sektorju ne presega 500 000 000  EUR.

Če se 10 % celotnih finančnih sredstev za izvajanje IPE iz člena 5(1) ne porabi v celoti za mehanizme mešanega financiranja in/ali finančne instrumente v okviru IPE, se neporabljeni znesek da na voljo in ponovno razdeli tem skupnim finančnim sredstvom.

4.  
Znesek 11 305 500 000  EUR iz točke (a) člena 5(1), ki je bil prerazporejen iz Kohezijskega sklada, se ne uporablja za prevzem proračunskih obveznosti za mehanizme mešanega financiranja v okviru IPE.
5.  
Podpora iz mehanizma mešanega financiranja v okviru IPE v obliki nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov mora izpolnjevati merila za upravičenost do finančne pomoči in pogoje za njeno dodelitev iz člena 7. Znesek finančne pomoči, ki se dodeli za operacije mešanega financiranja, podprte z mehanizmom mešanega financiranja v okviru IPE, se prilagodi na podlagi analize stroškov in koristi, razpoložljivosti proračunskih sredstev Unije in potrebe po zagotavljanju čim večjega vzvoda finančnih sredstev Unije. Nobena dodeljena nepovratna sredstva ne presegajo stopnje financiranja, določene v členu 10.
6.  
Komisija v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko (EIB) preuči možnost, da bi EIB sistematično zagotavljala jamstva za prvo izgubo pri mehanizmih mešanega financiranja v okviru IPE, da bi se omogočila in olajšala dodatnost in sodelovanje zasebnih sovlagateljev v prometnem sektorju.
7.  
Unija, države članice ali drugi vlagatelji lahko prispevajo v mehanizme mešanega financiranja v okviru IPE, če Komisija soglaša z določitvami meril za upravičenost za operacije mešanega financiranja in/ali z naložbeno strategijo mehanizma za mešano financiranje v okviru IPE, ki bi lahko bile potrebne zaradi dodatnega prispevka in za to, da bi bile pri izvajanju projektov skupnega interesa izpolnjene zahteve te uredbe. Ta dodatna sredstva Komisija izvršuje v skladu s členom 6(3).
8.  

Operacije mešanega financiranja, za katere se pridobi financiranje iz mehanizma mešanega financiranja v okviru IPE, so izbrane na podlagi zapadlosti in spodbujajo sektorsko diverzifikacijo v skladu s členoma 3 in 4 ter geografsko ravnovesje med državami članicami. Operacije:

(a) 

predstavljajo evropsko dodano vrednost;

(b) 

so v skladu s cilji strategije Evropa 2020 in

(c) 

po možnosti prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

9.  
Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE se dajo na voljo, in operacije mešanega financiranja se izberejo, na podlagi meril za izbor in meril za dodelitev, določenih v večletnih in letnih delovnih programih, sprejetih na podlagi člena 17.
10.  
Z mehanizmom mešanega financiranja v okviru IPE se lahko podprejo operacije mešanega financiranja v tretjih državah, če so potrebne za izvajanje projekta skupnega interesa.
(2) 

v členu 17(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Znesek finančnih sredstev znaša od 80 % do 95 % proračunskih sredstev iz točke (a) člena 5(1).“;

(3) 

v členu 22 se četrti odstavek nadomesti z naslednjim:

„Potrjevanje izdatkov iz drugega odstavka tega člena ni obvezno za nepovratna sredstva, dodeljena na podlagi Uredbe (EU) št. 283/2014.“

Člen 276

Spremembe Uredbe (EU) št. 223/2014

Uredba (EU) št. 223/2014 se spremeni:

(1) 

v členu 9 se doda naslednji odstavek:

„4.  
Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za namene spreminjanja tistih elementov operativnega programa, ki spadajo v pododdelek 3.5 oziroma 3.6 oziroma oddelek 4 predlog za operativni program iz Priloge I.

Država članica Komisijo o vsakršni odločitvi o spremembi elementov iz prvega pododstavka uradno obvesti v enem mesecu od datuma te odločitve. V tej odločitvi se navede datum začetka njene veljavnosti, ki ne sme biti zgodnejši od datuma njenega sprejetja.“;

(2) 

v členu 23 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6.  
Dejavnost lahko prejme podporo iz enega ali več operativnih programov, ki so sofinancirani iz Sklada, in iz drugih instrumentov Unije, pod pogojem, da izdatki, prijavljeni v zahtevku za plačilo za Sklad, niso prijavljeni za podporo iz drugega instrumenta Unije ali podpore iz istega sklada prek drugega programa. Znesek izdatkov, ki ga je treba vnesti v zahtevek za plačilo za Sklad, se lahko za zadevni program ali programe izračuna sorazmerno v skladu z dokumentom, v katerem so navedeni pogoji za podporo.“;
(3) 

v členu 25(3) se doda naslednja točka:

„(e) 

pravil za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se v politikah Unije uporabljajo za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca.“;

(4) 

člen 26 se spremeni:

(a) 

v odstavku 2 se točki (d) in (e) nadomestita z naslednjim:

„(d) 

stroški partnerskih organizacij za zbiranje, prevoz, skladiščenje in razdeljevanje donacij hrane ter za neposredno povezane dejavnosti ozaveščanja;

(e) 

stroški spremljevalnih ukrepov, ki jih izvajajo in prijavijo partnerske organizacije, ki neposredno ali na podlagi sporazumov o sodelovanju zagotavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč najbolj ogroženim osebam, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a) tega odstavka ali 5 % vrednosti prehrambenih proizvodov, odpremljenih v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1308/2013.“;

(b) 

vstavi se naslednji odstavek:

„3a.  
Ne glede na odstavek 2 zmanjšanje upravičenih stroškov iz točke (a) odstavka 2 zaradi neizpolnjevanja veljavnega prava, s strani organa, odgovornega za nabavo hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ne privede do zmanjšanja upravičenih stroškov iz točk (c) in (e) odstavka 2, ki jih imajo drugi organi.“;
(5) 

v členu 27 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.  
Na pobudo držav članic lahko operativni program ob upoštevanju zgornje meje 5 % sredstev, ki so ob sprejetju programa dodeljena Skladu, financira pripravo, upravljanje, spremljanje, upravno in tehnično pomoč, revizijo ter ukrepe obveščanja, nadzora in ocenjevanja, ki so potrebni za izvajanje te uredbe. Financira lahko tudi tehnično pomoč in krepitev zmogljivosti partnerskih organizacij.“;
(6) 

v členu 30(2) se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če zneskov, ki so bili upravičencu neupravičeno plačani za operacijo, ni mogoče izterjati zaradi krivde ali malomarnosti države članice, je za njihovo vračilo v proračun Unije odgovorna ta država članica. Države članice se lahko odločijo, da ne bodo izterjale neupravičeno plačanega zneska, če znesek, ki naj bi se izterjal od upravičenca, brez obresti ne presega 250 EUR prispevka iz Sklada za dejavnost v danem proračunskem letu.“;

(7) 

v členu 32(4) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) 

preveri, ali so bili sofinancirani proizvodi in storitve zagotovljeni, ali je operacija skladna z veljavnim pravom, z operativnim programom in s pogoji za podporo operaciji, ter,

(i) 

kadar se stroški povrnejo na podlagi točke (a) člena 25(1), ali je bil znesek izdatkov, ki so ga prijavili upravičenci v zvezi s temi stroški, plačan;

(ii) 

kadar gre za stroške, ki se povrnejo na podlagi točk (b), (c) in (d) člena 25(1), ali so bili izpolnjeni pogoji za povračilo izdatkov upravičencu;“;

(8) 

v členu 42 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.  

Organ upravljanja lahko rok za plačilo iz odstavka 2 začasno zadrži v naslednjih ustrezno utemeljenih primerih:

(a) 

znesek iz zahtevka za plačilo še ni zapadel ali ustrezna dokazila, vključno z dokazili, potrebnimi za preverjanje upravljanja iz točke (a) člena 32(4), še niso bila predložena, ali pa

(b) 

je bila začeta preiskava o domnevnih nepravilnostih v zvezi z zadevnimi odhodki.

Zadevni upravičenec je o začasnem zadržanju roka in o razlogih zanj obveščen pisno. Preostali rok za plačilo začne ponovno teči od dne prejema zahtevanih informacij ali dokumentov ali od dne izvedbe preiskave.“;

(9) 

v členu 51 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.  
Dokumenti se hranijo kot izvirniki ali overjeni verodostojni izvodi izvirnikov ali na splošno sprejetih nosilcih podatkov, vključno z elektronskimi različicami izvirnih dokumentov ali dokumenti, ki obstajajo le v elektronski obliki. Kadar se dokumenti hranijo na splošno sprejetih nosilcih podatkov v skladu s postopkom, določenim v odstavku 5, izvirniki niso potrebni.“

Člen 277

Spremembe Uredbe (EU) št. 283/2014

Uredba (EU) št. 283/2014 se spremeni:

(1) 

v členu 2(2) se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e) 

‚splošne storitve‘ pomenijo storitve prehoda, ki povezujejo eno ali več nacionalnih infrastruktur z eno ali več jedrnimi storitvenimi platformami, ter storitve za povečanje zmogljivosti infrastrukture za digitalne storitve z zagotavljanjem dostopa do visoko zmogljivih računalniških naprav ter naprav za shranjevanje in upravljanje podatkov;“;

(2) 

člen 5 se spremeni:

(a) 

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.  

Ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa na področju infrastruktur za digitalne storitve, se podprejo z:

(a) 

javnimi naročili;

(b) 

nepovratnimi sredstvi in/ali

(c) 

finančnimi instrumenti iz odstavka 5.“;

(b) 

vstavi se naslednji odstavek:

„4a.  
Skupni prispevek iz proračuna Unije za finančne instrumente na področju infrastruktur za digitalne storitve iz točke (c) odstavka 4 tega člena ne presega 10 % finančnih sredstev za telekomunikacijski sektor iz točke (b) člena 5(1) Uredbe (EU) št. 1316/2013.“;
(3) 

v členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.  
Na podlagi informacij, prejetih v skladu s tretjim odstavkom člena 22 Uredbe (EU) št. 1316/2013, države članice in Komisija izmenjujejo informacije o napredku pri izvajanju te uredbe in najboljše prakse v zvezi s tem, vključno z uporabo finančnih instrumentov. Države članice v ta proces po potrebi vključijo lokalne in regionalne organe. Komisija objavi letni pregled teh informacij ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.“

Člen 278

Sprememba Sklepa št. 541/2014/EU

V členu 4 Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta se doda naslednji odstavek:

„3.  
Programi financiranja, vzpostavljeni z uredbama (EU) št. 377/2014 in (EU) št. 1285/2013 ter s Sklepom 2013/743/EU, lahko v sklopu svojega področja uporabe ter v skladu s svojimi nameni in cilji prispevajo k financiranju ukrepov iz odstavka 1 tega člena. Ti prispevki se porabijo v skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014. Komisija pred iztekom večletnega finančnega okvira 2014–2020 oceni nova poenostavljena finančna pravila na podlagi tega odstavka in njihov prispevek k ciljem okvira podpore za SST.“



TRETJI DEL

KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE

Člen 279

Prehodne določbe

1.  
Pravne obveznosti za nepovratna sredstva, s katerimi se izvršuje proračun v sklopu večletnega finančnega okvira 2014–2020, so lahko še naprej v obliki sklepov o nepovratnih sredstvih. Določbe naslova VIII, ki se uporabljajo za sporazume o nepovratnih sredstvih, se smiselno uporabljajo za sklepe o nepovratnih sredstvih. Komisija preuči uporabo sklepov o nepovratnih sredstvih v sklopu večletnega finančnega okvira po letu 2020, zlasti glede na napredek, ki bo dotlej dosežen na področju elektronskih podpisov in elektronskega upravljanja nepovratnih sredstev.
2.  
Ob začetku veljavnosti te uredbe odgovorni odredbodajalec sklepe Komisije, s katerimi se dovoli uporaba pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj in ki so sprejeti v skladu s členom 124 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, spremeni v skladu s členom 181 te uredbe.
3.  
Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 in Delegirana uredba (EU) št. 1268/2012 se še naprej uporabljata za pravne obveznosti sklenjene pred začetkom veljavnosti te uredbe. Obstoječa stebrna ocenjevanja, vzorčni sporazumi o prispevku in sporazumi o okvirnem finančnem partnerstvu se lahko še naprej uporabljajo in bodo po potrebi pregledani.
4.  
Komisija v zvezi s finančnimi prispevki iz ESPG – vključno s podporo mladim, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje –, za katere se obdobje iz člena 16(4) Uredbe (EU) št. 1309/2013 do 1. januarja 2018 še ni izteklo, oceni, ali so prilagojene storitve, zagotovljene mladim, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, upravičene do sofinanciranja iz ESPG tudi po 31. decembru 2017. Kadar Komisija ugotovi, da so, ustrezno spremeni zadevne sklepe o finančnem prispevku.

Člen 280

Pregled

Ta uredba se pregleda, kadar koli se to izkaže za potrebno, v vsakem primeru pa najpozneje dve leti pred koncem vsakega večletnega finančnega okvira.

Tak pregled med drugim zajema izvajanje naslovov VIII in X prvega dela in rokov, določenih v členu 259.

Člen 281

Razveljavitev

1.  
Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 se razveljavi z učinkom od 2. avgusta 2018. Kljub temu se za namene točke (c) člena 282(3) še naprej uporablja do 31. decembra 2018.
2.  
Brez poseganja v člen 279(3) Komisija Delegirano uredbo (EU) št. 1268/2012 razveljavi z učinkom od 2. avgusta 2018. Navedena delegirana uredba se kljub temu še naprej uporablja do 31. decembra 2018 za namene točke (c) člena 282(3).
3.  
Sklicevanje na razveljavljeno Uredbo se šteje kot sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi II.

Člen 282

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2.  
Uporablja se od 2. avgusta 2018.
3.  

Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena:

(a) 

se člen 271(1)(a), člen 272(2), člen 272(10)(a), člen 272(11)(b)(i), (c), (d) in (e), člen 272(12)(a), (b)(i) in (c), člen 272(14)(c), člen 272(15), (17), (18), (22) in (23), člen 272(26)(d), člen 272(27)(a)(i), člen 272(53) in (54), člen 272(55)(b)(i), člen 273(3), člen 276(2) in člen 276(4)(b) uporabljajo od 1. januarja 2014;

(b) 

se člen 272(11)(a) in (f), člen 272(13), člen 272(14)(b), člen 272(16), člen 272(19)(a) in člen 274(3) uporabljajo od 1. januarja 2018;

(c) 

se členi 6 do 60, 63 do 68, 73 do 207, 241 do 253 in 264 do 268 uporabljajo od 1. januarja 2019, kar zadeva izvrševanje upravnih odobritev institucij Unije; to ne posega v točko (h) tega odstavka;

(d) 

se točka 4 člena 2, členi 208 do 211 in člen 214(1) za proračunska jamstva in finančno pomoč uporabljajo šele od datuma začetka uporabe večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020;

(e) 

se člen 250 za proračunska jamstva, finančno pomoč in pogojne obveznosti uporablja šele od datuma začetka uporabe večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020;

(f) 

se točka 6 člena 2, člen 21(3)(f), člen 41(4)(l), člen 62(2), člen 154(1) in (2), člen 155(1) do (4) ter člen 159 za proračunska jamstva uporabljajo šele od datuma začetka uporabe večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020;

(g) 

se točke 9, 15, 32 in 39 člena 2, člen 30(1)(g), člen 41(5), člena 110(3)(h) in 115(2)(c), člena 212 in 213, člen 214(2) ter členi 218, 219 in 220 uporabljajo šele od datuma začetka uporabe večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020;

(h) 

informacije o letnem povprečju ekvivalentov polnega delovnega časa iz člena 41(3)(b)(iii) in informacije o predvidenem znesku namenskih prejemkov, prenesenih iz predhodnih let, iz člena 41(8)(b) se prvič zagotovijo skupaj s predlogom proračuna, ki bo predstavljen leta 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.



PRILOGA I

POGLAVJE 1

Skupne določbe

ODDELEK 1

Okvirne pogodbe in obveščanje

1.   Okvirne pogodbe in posamezna naročila

1.1 Čas trajanja okvirnih pogodb ne sme biti daljši od štirih let, razen v izjemnih primerih, utemeljenih zlasti s predmetom okvirne pogodbe.

Posamezna naročila, ki temeljijo na okvirnih pogodbah, se oddajo v skladu s pogoji iz okvirne pogodbe.

Pri oddaji posameznih naročil podpisniki ne smejo bistveno odstopati od okvirne pogodbe.

1.2 Kadar se okvirna pogodba sklene z enim samim gospodarskim subjektom, se posamezna naročila oddajo v okviru pogojev, ki so določeni v okvirni pogodbi.

V teh okoliščinah in kadar je to ustrezno utemeljeno lahko javni naročniki pisno zahtevajo od izvajalca, da dopolni svojo ponudbo.

1.3 Kadar se okvirna pogodba sklene z več gospodarskimi subjekti (v nadaljnjem besedilu: večkratna okvirna pogodba), je lahko v obliki ločenih pogodb, ki se pod enakimi pogoji podpišejo s slehernim izvajalcem.

Posamezna naročila, ki temeljijo na večkratnih okvirnih pogodbah se izvajajo na enega od naslednjih načinov:

(a) 

v skladu s pogoji iz okvirne pogodbe: brez ponovnega odpiranja konkurence, če so v okvirni pogodbi določeni vsi pogoji v zvezi z zagotavljanjem zadevnih gradenj, blaga ali storitev in objektivni pogoji za izbiro izvajalca, ki jih bo zagotavljal;

(b) 

kadar v okvirni pogodbi niso določeni vsi pogoji v zvezi z zagotavljanjem zadevnih gradenj, blaga in storitev: s ponovnim odpiranjem konkurence med izvajalci v skladu s točko 1.4 in na podlagi česar koli od naslednjega:

(i) 

enakih pogojev, ki so po potrebi podrobneje določeni,

(ii) 

kadar je ustrezno, na podlagi drugih pogojev iz dokumentacije za postopek javnega naročanja, nanašajoče se na okvirno pogodbo;

(c) 

deloma brez ponovnega odpiranja konkurence v skladu s točko (a) in deloma s ponovnim odpiranjem konkurence med izvajalci v skladu s točko (b), kadar je javni naročnik to možnost določil v dokumentaciji za postopek javnega naročanja, nanašajoči se na okvirno pogodbo.

V dokumentaciji za postopek javnega naročanja iz točke (c) drugega pododstavka je prav tako določeno, v zvezi s katerimi pogoji je možno ponovno odpiranje konkurence.

1.4 Večkratna okvirna pogodba s ponovnim odpiranjem konkurence se sklene z vsaj tremi gospodarskimi subjekti, pod pogojem, da je dovolj sprejemljivih ponudb, kot so določene v točki 29.3.

Pri oddaji posameznih naročil prek ponovnega odpiranja konkurence med izvajalci se javni naročnik pisno posvetuje s temi izvajalci in določi dovolj dolg rok, da se lahko predložijo posamezne ponudbe. Posamezne ponudbe se predložijo pisno. Javni naročniki posamezna naročila oddajo izvajalcem, ki so na podlagi meril za oddajo, navedenih v dokumentaciji za postopek javnega naročanja, nanašajoči se na okvirno pogodbo, predložili ekonomsko najugodnejšo posamezno ponudbo.

1.5 V sektorjih, v katerih se cene hitro spreminjajo in tehnologija hitro razvija, okvirne pogodbe, ki se sklenejo brez ponovnega odpiranja konkurence, vsebujejo določbo o vmesnem pregledu ali o sistemu primerjalne analize. Če pogoji, ki so bili prvotno določeni, po vmesnem pregledu ne ustrezajo več gibanjem cen ali tehnološkemu razvoju, javni naročnik ne uporabi zadevne okvirne pogodbe in sprejme ustrezne ukrepe za njeno odpoved.

1.6 Za posamezna naročila, ki temeljijo na okvirnih pogodbah, se prevzamejo proračunske obveznosti.

2.

Objava postopkov za naročila, katerih vrednost je enaka mejnim vrednostim iz člena 175(1) te uredbe ali višja od njih, ali za naročila, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2014/24/EU

2.1 Obvestila za objavo v Uradnem listu Evropske unije vključujejo vse informacije, določene v zadevnih standardnih obrazcih iz Direktive 2014/24/EU, da se zagotovi preglednost postopka.

2.2 Javni naročniki lahko svoje namere v zvezi z javnim naročanjem, načrtovanim v zadevnem proračunskem letu, sporočijo z objavo predhodnega informativnega obvestila. To obvestilo zajema obdobje 12 mesecev ali manj od dne, ko je poslano Uradu za publikacije Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Uradu za publikacije).

Javni naročnik lahko predhodno informativno obvestilo objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na svojem profilu kupca. V slednjem primeru se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o objavi na profilu kupca.

2.3 Javni naročnik pošlje Uradu za publikacije obvestilo o oddaji javnega naročila z rezultati postopka, in sicer najpozneje 30 dni po podpisu pogodbe o oddaji javnega naročila ali okvirne pogodbe z vrednostjo, ki je enaka mejnim vrednostim iz člena 175(1) ali višja od njih.

Ne glede na prvi pododstavek se obvestila v zvezi z naročili, ki temeljijo na dinamičnem nabavnem sistemu, lahko združijo ob koncu vsakega četrtletja. V tem primeru pošlje javni naročnik obvestilo najpozneje 30 dni po koncu vsakega četrtletja.

Za posamezna naročila, temelječa na okvirnih pogodbah, se obvestila o oddaji javnega naročila ne objavijo.

2.4 Javni naročnik objavi obvestilo o oddaji javnega naročila:

(a) 

pred sklenitvijo naročila ali okvirne pogodbe, ki ima vrednost, enako mejnim vrednostim iz člena 175(1) ali višjo od njih, in ki se odda v skladu s točko (b) drugega pododstavka točke 11.1;

(b) 

po sklenitvi naročila ali okvirne pogodbe, ki ima vrednost, enako mejnim vrednostim iz člena 175(1) ali višjo od njih, vključno z naročili, ki se oddajo v skladu s točko (a) in točkami (c) do (f) drugega pododstavka točke 11.1;

2.5 Javni naročnik v Uradnem listu Evropske unije v primerih iz točk (a) in (b) prvega pododstavka člena 172(3) med trajanjem naročila objavi obvestilo o njegovi spremembi, če je vrednost te spremembe enaka mejnim vrednostim iz člena 175(1) ali višja od njih ali – pri postopkih na področju zunanjih ukrepov – enaka mejnim vrednostim iz člena 178(1) ali višja od njih.

2.6 Za medinstitucionalni postopek je za ukrepe za obveščanje javnosti zadolžen javni naročnik, ki je odgovoren za postopek.

3.

Objava postopkov za naročila, katerih vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz člena 175(1) te uredbe ali za naročila, ki ne spadajo v področje uporabe Direktive 2014/24/EU

3.1 Postopki, pri katerih je ocenjena vrednost naročila nižja od mejnih vrednosti iz člena 175(1), se objavijo na ustrezen način. Taka objava vključuje ustrezno predhodno obveščanje po internetu ali obvestilo o naročilu ali – če gre za naročila, oddana v skladu s postopkom iz točke 13 – objavo obvestila o razpisu za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije. Ta obveznost se ne uporablja za postopek iz točke 11 in postopek s pogajanji za naročila zelo nizke vrednosti iz točke 14.4.

3.2 Za naročila, oddana v skladu s točkama (g) in (i) drugega pododstavka točke 11.1, javni naročnik Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje 30. junija naslednjega proračunskega leta pošlje seznam naročil. Kadar je javni naročnik Komisija se ta seznam priloži povzetku letnega poročila o dejavnostih iz člena 74(9).

3.3 Informacije o oddaji javnega naročila zajemajo ime izvajalca, znesek prevzetih pravnih obveznosti in predmet naročila, v primeru neposrednih naročil in posameznih naročil pa morajo biti tudi skladne s členom 38(3).

Javni naročnik na svojem spletnem mestu najpozneje 30. junija naslednjega proračunskega leta objavi seznam:

(a) 

naročil z vrednostjo, nižjo od mejnih vrednosti iz člena 175(1);

(b) 

naročil, oddanih v skladu s točko (h) in točkami (j) do (m) drugega pododstavka točke 11.1;

(c) 

sprememb naročil, kot so določene v točki (c) prvega pododstavka člena 172(3);

(d) 

sprememb naročil, kot so določene v točkah (a) in (b) prvega pododstavka člena 172(3), če je vrednost sprememb nižja od mejnih vrednosti iz člena 175(1);

(e) 

posameznih naročil, temelječih na okvirnih pogodbah.

Za namene točke (e) drugega pododstavka se lahko objavljene informacije združijo po posameznih izvajalcih za posamezna naročila v okviru okvirne pogodbe.

3.4 Za medinstitucionalne okvirne pogodbe je vsak javni naročnik odgovoren za objavo posameznih naročil in njihovih sprememb v skladu s točko 3.3.

4.

 Objava obvestil

4.1 Javni naročnik pripravi in elektronsko posreduje obvestila iz točk 2 in 3 Uradu za publikacije.

4.2 Urad za publikacije obvestila iz točk 2 in 3 objavi v Uradnem listu Evropske unije, in sicer najpozneje:

(a) 

sedem dni po tem, ko so bila poslana, če javni naročnik uporablja elektronski sistem za izpolnjevanje standardnih obrazcev iz točke 2.1 in prosto besedilo omeji na 500 besed;

(b) 

v vseh drugih primerih 12 dni po tem, ko so bila poslana.

4.3 Javni naročnik mora biti sposoben predložiti dokazilo o datumu pošiljanja obvestil.

5.

 Druge oblike objave

Poleg objave iz točk 2 in 3 se lahko postopki javnega naročanja objavijo tudi na druge načine, zlasti v elektronski obliki. Vsaka taka objava napoti na obvestilo, objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, če to obstaja, in se ne sme pojaviti pred objavo tega obvestila, ki je edino verodostojno.

Taka objava ne sme povzročiti diskriminacije med kandidati ali ponudniki niti ne sme vsebovati drugih podatkov, kot jih vsebuje obvestilo o naročilu, če je bilo objavljeno.

ODDELEK 2

Postopki javnega naročanja

6.   Najmanjše število kandidatov in ureditev pogajanj

6.1 Pri omejenem postopku in postopkih iz točk (a) in (b) točke 13.1 ter za naročila, oddana v skladu s točko 14.2 je najmanjše število kandidatov pet.

6.2 Pri konkurenčnem postopku s pogajanji, konkurenčnem dialogu, partnerstvu za inovacije, sondiranju lokalnega trga v skladu s točko (g) drugega pododstavka točke 11.1 in postopku s pogajanji za naročila nizke vrednosti v skladu s točko 14.3 je najmanjše število kandidatov tri.

6.3 Točki 6.1 in 6.2 se ne uporabljata:

(a) 

pri postopku s pogajanji za naročila zelo nizke vrednosti v skladu s točko 14.4;

(b) 

pri postopku s pogajanji brez predhodne objave v skladu s točko 11, razen pri projektnih natečajih v skladu s točko (d) drugega pododstavka točke 11.1 in sondiranju lokalnega trga v skladu s točko (g) drugega pododstavka točke 11.1.

6.4 Kadar je število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje, manjše od najmanjšega števila iz točk 6.1 in 6.2, lahko javni naročnik postopek nadaljuje, in sicer tako, da povabi kandidate z zahtevanimi zmogljivostmi. Pri tem ne sme vključiti drugih gospodarskih subjektov, ki se na začetku niso prijavili za sodelovanje ali ki jih na začetku ni povabil k sodelovanju.

6.5 Javni naročnik med pogajanji zagotovi enako obravnavo vseh ponudnikov.

Pogajanja se lahko odvijajo v zaporednih fazah, zato da se z uporabo meril za oddajo javnega naročila, opredeljenih v dokumentaciji za postopek javnega naročanja, zmanjša število ponudb, o katerih bodo tekla pogajanja. Javni naročnik v dokumentaciji za postopek javnega naročanja navede, ali bo uporabil to možnost.

6.6 Pri naročilih, oddanih v skladu s točkama (d) in (g) drugega pododstavka točke 11.1 ter točk 14.2 in 14.3 javni naročnik k sodelovanju povabi vsaj vse tiste gospodarske subjekte, ki so na podlagi predhodnega obveščanja iz točke 3.1, sondiranja lokalnega trga ali projektnega natečaja prijavili interes.

7.   Partnerstvo za inovacije

7.1 Cilj partnerstva za inovacije je razvoj inovativnih proizvodov, storitev ali gradenj ter naknadna nabava teh gradenj, blaga ali storitev, pod pogojem, da te ustrezajo kakovosti izvedbe in najvišjim stroškom, dogovorjenim med javnimi naročniki in partnerji.

Partnerstvo za inovacije se strukturira v zaporednih fazah, ki upoštevajo zaporedje korakov v postopku raziskav in inovacij; to lahko vključuje dokončanje gradenj, proizvodnjo proizvodov ali izvajanje storitev. Pri partnerstvu za inovacije se določijo vmesni cilji, ki jih morajo doseči partnerji.

Na podlagi teh vmesnih ciljev se javni naročnik po vsaki fazi lahko odloči, da partnerstvo za inovacije prekine ali da v primeru partnerstva za inovacije z različnimi partnerji zmanjša število partnerjev, tako da prekine posamezna naročila, pod pogojem, da je javni naročnik te možnosti in pogoje njihove uporabe navedel v dokumentaciji za postopek javnega naročanja.

7.2 Pred zagonom partnerstva za inovacije javni naročnik preveri trg, kot je določeno v točki 15, zato da se prepriča, da gradnja, blago ali storitev še ne obstaja na trgu ali da še ni prisotna kot razvojna dejavnost, ki je skoraj zrela za trg.

Upošteva se ureditev pogajanj iz člena 164(4) in točke 6.5.

Javni naročnik v dokumentaciji za postopek javnega naročanja opiše potrebo po inovativnih gradnjah, blagu ali storitvah, ki je ni mogoče zadovoljiti z nabavo gradenj, blaga ali storitev, ki so že dostopne na trgu. Navede, kateri elementi te opredelitve določajo minimalne zahteve. Navedene informacije morajo biti dovolj natančne, da lahko gospodarski subjekti opredelijo vrsto in obseg zahtevane rešitve ter se odločijo, ali se bodo prijavili za sodelovanje v postopku.

Javni naročnik se lahko odloči, da bo partnerstvo za inovacije vzpostavil z enim ali z več partnerji, ki izvajajo ločene raziskovalne in razvojne dejavnosti.

Naročila se oddajo izključno na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, kot je določeno v členu 167(4).

7.3 Javni naročnik v dokumentaciji za postopek javnega naročanja določi, katera ureditev se uporablja za pravice intelektualne lastnine.

V okviru partnerstva za inovacije javni naročnik rešitev, ki jih predlaga posamezen partner, ali drugih zaupnih informacij, ki jih ta sporoči, brez njegovega soglasja ne razkrije drugim partnerjem.

Javni naročnik zagotovi, da se struktura partnerstva ter zlasti trajanje in vrednost posameznih faz določijo ob upoštevanju stopnje inovativnosti predlagane rešitve ter zaporedja raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, potrebnih za razvoj inovativne rešitve, ki še ni na voljo na trgu. Ocenjena vrednost gradenj, blaga ali storitev mora biti sorazmerna glede na naložbe, ki so potrebne za njihov razvoj.

8.   Projektni natečaji

8.1 Za projektne natečaje veljajo pravila o objavi iz točke 2; tovrstni natečaji lahko vključujejo tudi podelitve nagrad.

Kadar je število kandidatov na projektnem natečaju omejeno, javni naročnik določi jasne in nediskriminatorne pogoje za sodelovanje.

K sodelovanju mora biti povabljenih dovolj kandidatov, da se zagotovi resnična konkurenca.

8.2 Žirijo imenuje odgovorni odredbodajalec. Sestavljajo jo izključno fizične osebe, ki so neodvisne od kandidatov na natečaju. Kadar se od kandidatov na natečaju zahtevajo posebne poklicne kvalifikacije, mora imeti vsaj tretjina članov žirije enake ali enakovredne kvalifikacije.

Žirija je pri svojih mnenjih neodvisna. Mnenja sprejema na podlagi projektov, ki jih kandidati predložijo anonimno, in izključno ob upoštevanju meril iz obvestila o natečaju.

8.3 Predlogi žirije na podlagi vsebine posameznega projekta, njene prednostne razvrstitve in opombe se evidentirajo v poročilu, ki ga podpišejo vsi člani žirije.

Kandidati ostanejo anonimni, dokler žirija ne da svojega mnenja.

Žirija lahko kandidate povabi, da za pojasnitev projekta odgovorijo na vprašanja, evidentirana v poročilu. Sestavi se popolno poročilo o tako nastalem dialogu.

8.4 Javni naročnik nato sprejme odločitev o oddaji naročila, ki vključuje ime in naslov izbranega kandidata ter razloge za izbiro, pri čemer se sklicuje na merila iz obvestila o natečaju, zlasti če ni upošteval predlogov iz mnenja žirije.

9.   Dinamični nabavni sistem

9.1 Dinamični nabavni sistem se lahko razdeli na kategorije gradenj, blaga ali storitev, ki so objektivno opredeljene na podlagi značilnosti postopka javnega naročanja, ki bo potekal v okviru zadevne kategorije. V tem primeru se za vsako kategorijo določijo pogoji za sodelovanje.

9.2 Javni naročnik v dokumentaciji za postopek javnega naročanja določi naravo in ocenjeno količino načrtovanih nabav ter vse potrebne informacije o nabavnem sistemu, uporabljeni elektronski opremi ter tehnični ureditvi in specifikacijah za povezavo.

9.3 Javni naročnik vsem gospodarskim subjektom ves čas trajanja dinamičnega nabavnega sistema omogoči, da se prijavijo za sodelovanje v sistemu. Oceno takih prijav poda v 10 delovnih dneh od njihovega prejema. Ta rok se lahko v posameznih upravičenih primerih podaljša na 15 delovnih dni. Javni naročnik pa lahko obdobje ocenjevanja podaljša, če v vmesnem času ni objavljeno nobeno povabilo k oddaji ponudb.

Javni naročnik kandidata čim prej obvesti, ali mu je bil odobren dostop do dinamičnega nabavnega sistema.

9.4 Javni naročnik vse kandidate, ki jim je bil odobren dostop do sistema v okviru zadevne kategorije, povabi, da v razumnem roku predložijo ponudbo. Javni naročnik odda naročilo ponudniku, ki je na podlagi meril za oddajo, navedenih v obvestilu o naročilu, predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Ta merila se lahko po potrebi podrobneje določijo v povabilu k oddaji ponudb.

9.5 Javni naročnik v obvestilu o naročilu navede čas trajanja dinamičnega nabavnega sistema.

Dinamični nabavni sistem ne sme trajati dlje kot štiri leta, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih.

Javni naročnik tega sistema ne sme uporabljati tako, da bi preprečeval, omejeval ali izkrivljal konkurenco.

10.   Konkurenčni dialog

10.1 Javni naročnik v obvestilu o naročilu ali opisnem dokumentu opredeli svoje potrebe in zahteve, merila za oddajo in okvirni časovni razpored.

Naročilo odda ponudbi z najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo.

10.2 Javni naročnik s kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje, začne dialog, da bi prepoznal in opredelil najustreznejše načine za izpolnitev svojih potreb. Med tem dialogom lahko z izbranimi kandidati razpravlja o vseh vidikih oddaje javnega naročila, vendar ne sme spremeniti svojih potreb in zahtev ter meril za oddajo, kakor je določeno v točki 10.1.

Javni naročnik med dialogom zagotovi enako obravnavo vseh ponudnikov in ne razkrije rešitev, ki jih predlaga posamezen ponudnik, ali drugih zaupnih informacij, ki jih sporoči posamezen ponudnik, razen če se ta ne odpove zaupnosti.

Konkurenčni dialog se lahko odvija v zaporednih fazah, zato da se z uporabo objavljenih meril za oddajo zmanjša število rešitev, ki bodo predmet razprav, če je v obvestilu o naročilu ali v opisnem dokumentu predvidena ta možnost.

10.3 Javni naročnik dialog nadaljuje, dokler ne najde ene ali več rešitev, s katerimi lahko izpolni svoje potrebe.

Potem ko javni naročnik preostale ponudnike obvesti o zaključku dialoga, jih povabi k predložitvi končnih ponudb na podlagi rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in določene med dialogom. Te ponudbe vsebujejo vse elemente, ki se zahtevajo in so potrebni za izvedbo projekta.

Na zahtevo javnega naročnika se lahko te končne ponudbe pojasnijo, podrobneje opredelijo in optimizirajo, pod pogojem, da to ne pomeni bistvenih sprememb ponudbe ali dokumentacije za postopek javnega naročanja.

Javni naročnik se lahko s ponudnikom, ki je predložil ponudbo z najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo, pogaja, da se potrdijo obveznosti iz ponudbe, pod pogojem, da to ne povzroči sprememb bistvenih vidikov ponudbe ter ne pomeni tveganja v smislu izkrivljanja konkurence ali v smislu diskriminacije.

10.4 Javni naročnik lahko določi plačila izbranim kandidatom, udeleženim v dialogu.

11.   Uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu

11.1 Kadar javni naročnik uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu, upošteva ureditev pogajanj iz člena 164(4) in točke 6.5.

Javni naročnik lahko postopek s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu, ne glede na ocenjeno vrednost naročila, uporabi v naslednjih primerih:

(a) 

če v odprtem ali omejenem postopku do njegovega zaključka ni bila predložena nobena ponudba ali nobena primerna ponudba ali nobena prijava za sodelovanje ali nobena primerna prijava za sodelovanje, kot je določena v točki 11.2, pod pogojem, da izvirna dokumentacija za postopek javnega naročanja ni bistveno spremenjena;

(b) 

kadar gradnjo, blago ali storitve lahko zagotovi en sam gospodarski subjekt, in sicer pod pogoji iz točke 11.3 in iz katerega koli od naslednjih razlogov:

(i) 

cilj naročila je ustvariti ali pridobiti unikatno umetniško delo ali umetniško uprizoritev;

(ii) 

konkurence iz tehničnih razlogov ni;

(iii) 

zagotoviti je treba zaščito izključnih pravic, tudi pravic intelektualne lastnine;

(c) 

kolikor je to zares potrebno, kadar zaradi skrajne nujnosti, nastale zaradi nepredvidljivih dogodkov, ni mogoče upoštevati rokov iz točk 24, 26 in 41 in kadar okoliščin, ki utemeljujejo takšno skrajno nujnost, ni mogoče pripisati javnemu naročniku;

(d) 

kadar se javno naročilo storitev na podlagi projektnega natečaja odda zmagovalcu ali enemu od zmagovalcev; v slednjem primeru so k sodelovanju v pogajanjih povabljeni vsi zmagovalci;

(e) 

za nove storitve ali gradnje, ki pomenijo ponovitev podobnih storitev ali gradenj, ki jih izvaja gospodarski subjekt, ki mu je isti javni naročnik oddal prvotno naročilo, pod pogojem, da so te storitve ali gradnje skladne z osnovnim projektom, za katerega je bilo prvotno naročilo oddano po objavi obvestila o naročilu, ob upoštevanju pogojev iz točke 11.4;

(f) 

za javna naročila blaga:

(i) 

in sicer za dodatne dobave blaga, ki so namenjene za delno nadomestilo blaga ali naprav ali za povečanje obsega obstoječega blaga ali naprav, če bi moral javni naročnik zaradi zamenjave dobavitelja nabaviti blago z drugačnimi tehničnimi lastnostmi, kar bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem; kadar institucije Unije naročila oddajo za svoj račun, taka naročila ne smejo trajati več kot tri leta;

(ii) 

kadar se zadevni izdelki izdelujejo izključno v raziskovalne, eksperimentalne, študijske ali razvojne namene; vendar pa taka naročila ne vključujejo masovne proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;

(iii) 

za blago, ki kotira in je nabavljeno na trgu primarnih proizvodov;

(iv) 

za nabavo blaga – pod posebno ugodnimi pogoji – od gospodarskega subjekta, ki gre v dokončno likvidacijo, ali stečajnih upraviteljev v postopku zaradi insolventnosti, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku v skladu z nacionalnim pravom;

(g) 

za pogodbe o nepremičninah po sondiranju lokalnega trga;

(h) 

za javna naročila naslednjih storitev:

(i) 

pravno zastopanje po odvetniku v smislu člena 1 Direktive Sveta 77/249/EGS ( 30 ) v arbitraži ali spravnem postopku ali sodnih postopkih;

(ii) 

pravno svetovanje, ki se zagotavlja med pripravami na postopek iz točke (i) ali kadar obstajajo konkretni indici in velika verjetnost, da bo zadeva, o kateri se svetuje, postala predmet takega postopka, pod pogojem, da svetuje odvetnik v smislu člena 1 Direktive 77/249/EGS;

(iii) 

storitve na področju arbitraže in spravnih postopkov;

(iv) 

storitve overjanja in avtentikacije dokumentov, ki jih morajo izvajati notarji;

(i) 

za naročila, ki so označena kot zaupna, ali naročila, katerih izvajanje morajo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu z veljavnimi upravnimi določbami ali zahtevo po zaščiti bistvenih interesov Unije, pod pogojem, da zadevnih bistvenih interesov ni mogoče zagotoviti z drugimi ukrepi; ti ukrepi lahko zajemajo zahteve za zaščito zaupnosti informacij, ki jih javni naročnik da na voljo v postopku javnega naročanja;

(j) 

za finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v smislu Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 31 ), storitve centralne banke in posle, izvedene z Evropskim instrumentom za finančno stabilnost in Evropskim mehanizmom za stabilnost;

(k) 

za posojila, ne glede na to, ali so povezana z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v smislu Direktive 2014/65/EU;

(l) 

za nabavo javnih komunikacijskih omrežij in elektronskih komunikacijskih storitev v smislu Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 32 );

(m) 

za storitve mednarodne organizacije, kadar ta v skladu s svojim statutom ali aktom o ustanovitvi ne more sodelovati v konkurenčnih postopkih.

11.2 Ponudba se šteje za neustrezno, kadar ni povezana s predmetom naročila, prijava za sodelovanje pa se šteje za neustrezno, kadar je gospodarski subjekt v kateri od situacij za izključitev iz člena 136(1) ali ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje.

11.3 Izjemi iz točk (b)(ii) in (iii) drugega pododstavka točke 11.1 se uporabljata le, če ni ustrezne alternative ali nadomestila in če odsotnost konkurence ni posledica umetnega omejevanja parametrov pri opredelitvi javnega naročila.

11.4 V primerih iz točke (e) drugega pododstavka točke 11.1 se v osnovnem projektu navedejo obseg možnih novih storitev ali gradenj ter pogoji za njihovo oddajo. Morebitna uporaba postopka s pogajanji se navede že ob povabilu k predložitvi ponudb za osnovni projekt, pri čemer se ob uporabi mejnih vrednosti iz člena 175(1) ali – na področju zunanjih ukrepov – iz člena 178(1) upoštevajo skupni ocenjeni stroški naknadnih storitev ali gradenj. Kadar institucije Unije oddajo naročila za svoj račun, se ta postopek uporabi le med izvajanjem prvotnega javnega naročila in največ tri leta po sklenitvi naročila.

12.   Uporaba konkurenčnega postopka s pogajanji ali konkurenčnega dialoga

12.1 Javni naročnik, ki uporabi konkurenčni postopek s pogajanji ali konkurenčni dialog, upošteva ureditev pogajanj iz člena 164(4) in točke 6.5. Javni naročnik ju lahko uporabi – ne glede na ocenjeno vrednost naročila – v naslednjih primerih:

(a) 

kadar so bile – potem ko sta se končala – v okviru odprtega ali omejenega postopka predložene le nepravilne ali nesprejemljive ponudbe, kot so opredeljene v točkah 12.2 in 12.3, pod pogojem, da izvirna dokumentacija za postopek javnega naročanja ni bila bistveno spremenjena;

(b) 

v zvezi z gradnjami, blagom ali storitvami, pri katerih je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:

(i) 

potreb javnega naročnika ni mogoče zadovoljiti brez prilagoditve zlahka dostopne rešitve;

(ii) 

gradnje, blago ali storitve vključujejo zasnovne ali inovativne rešitve;

(iii) 

naročila zaradi posebnih okoliščin, povezanih z njegovo naravo, zahtevnostjo ali pravno in finančno strukturo, ali zaradi tveganj, povezanih z njegovim predmetom, ni mogoče oddati brez predhodnih pogajanj;

(iv) 

javni naročnik ne more dovolj natančno določiti tehničnih specifikacij s sklicevanjem na zadevni standard v skladu s točko 17.3;

(c) 

za koncesijske pogodbe;

(d) 

za naročila storitev iz Priloge XIV k Direktivi 2014/24/EU;

(e) 

za storitve na področju raziskav in razvoja, ki niso tiste, zajete s kodami CPV od 73000000-2 do 73120000-9, 73300000-5, 73420000-2 in 73430000-5 iz Uredbe (ES) št. 2195/2002, razen če ima koristi od njih izključno javni naročnik za uporabo pri izvajanju lastne dejavnosti ali če ta v celoti plača opravljeno storitev;

(f) 

za naročila storitev za pridobitev, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega gradiva za avdiovizualne medijske storitve, kot so opredeljene v Direktivi 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 33 ) ali radijske medijske storitve, ali za naročila za oddajni čas ali zagotavljanje programov.

12.2 Ponudba se šteje za nepravilno v naslednjih primerih:

(a) 

kadar ne izpolnjuje minimalnih zahtev iz dokumentacije za postopek javnega naročanja;

(b) 

kadar ne izpolnjuje zahtev glede predložitve iz člena 168(3);

(c) 

kadar se ponudnik zavrne na podlagi točk (b) ali (c) prvega pododstavka člena 141(1);

(d) 

kadar javni naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka.

12.3 Ponudba se šteje za nesprejemljivo v naslednjih primerih:

(a) 

kadar cena ponudbe presega najvišja razpoložljiva sredstva javnega naročnika, kot so določena in dokumentirana pred začetkom postopka javnega naročanja;

(b) 

kadar ponudba ne dosega minimalne ravni kakovosti, določene z merili za oddajo.

12.4 Javnemu naročniku v primerih iz točke (a) točke 12.1 ni treba objaviti obvestila o naročilu, če v konkurenčni postopek s pogajanji vključi vse ponudnike, ki so izpolnili merila za izključitev in pogoje za sodelovanje, razen tistih, ki so predložili ponudbo, za katero je bilo ugotovljeno, da je neobičajno nizka.

13.   Postopek z razpisom za prijavo interesa

13.1 Za naročila z vrednostjo, ki je nižja od mejnih vrednosti iz člena 175(1) ali člena 178(1), in brez poseganja v točki 11 in 12 lahko javni naročnik razpis za prijavo interesa uporabi za:

(a) 

predizbor kandidatov, ki bodo v okviru prihodnjih omejenih razpisov za zbiranje ponudb povabljeni k predložitvi ponudb, ali

(b) 

pripravo seznama potencialnih ponudnikov, ki bodo povabljeni k predložitvi prijav za sodelovanje ali ponudb.

13.2 Seznam, ki se pripravi na podlagi razpisa za prijavo interesa, velja največ štiri leta od dneva, ko je bilo objavljeno obvestilo iz točke 3.1.

Seznam iz prvega pododstavka lahko vsebuje podsezname.

Vsak zainteresirani gospodarski subjekt lahko prijavi interes kadar koli v obdobju veljavnosti seznama, razen v zadnjih treh mesecih tega obdobja.

13.3 Kadar naj bi se oddalo javno naročilo, javni naročnik povabi vse kandidate oziroma potencialne ponudnike na zadevnem seznamu ali podseznamu, da naredijo naslednje:

(a) 

v primeru iz točke (a) točke 13.1 predložijo ponudbo;

(b) 

v primeru iz točke (b) točke 13.1, predložijo kar koli od naslednjega:

(i) 

ponudbo, vključno z dokumentacijo glede meril za izključitev in pogojev za sodelovanje;

(ii) 

dokumentacijo glede meril za izključitev in pogojev za sodelovanje, v drugi fazi pa – za tiste, ki ta merila in pogoje izpolnjujejo – ponudbo.

14.   Naročila srednje, nizke in zelo nizke vrednosti

14.1 Naročila srednje, nizke in zelo nizke vrednosti se lahko oddajo na podlagi postopka s pogajanji v skladu z ureditvijo pogajanj iz člena 164(4) in točke 6.5. Prvotno ponudbo lahko predložijo le kandidati, ki jih k temu sočasno in pisno povabi javni naročnik.

14.2 Naročilo, katerega vrednost presega 60 000  EUR, vendar je nižja od mejnih vrednosti iz člena 175(1), se šteje za naročilo srednje vrednosti. Za taka naročila se uporabljajo točke 3.1, 6.1 in 6.4.

14.3 Naročilo, katerega vrednost ne presega 60 000  EUR, vendar presega mejno vrednost iz točke 14.4, se šteje za naročilo nizke vrednosti. Za taka naročila se uporabljajo točke 3.1, 6.2 in 6.4.

14.4 Naročilo, katerega vrednost ne presega 15 000  EUR, se šteje za naročilo zelo nizke vrednosti. Za taka naročila se uporablja točka 6.3.

14.5 Plačila za postavke odhodkov, katerih vrednost ne presega 1 000  EUR, se lahko izvršijo kar na podlagi računa brez predhodnega sprejetja ponudbe.

15.   Predhodno preverjanje trga

15.1 Za predhodno preverjanje trga lahko javni naročnik zaprosi za nasvet neodvisne strokovnjake oziroma organe ali gospodarske subjekte ali pa ga od njih sprejme. Ta nasvet se lahko uporabi pri načrtovanju in izvajanju postopka javnega naročanja, pod pogojem, da ne izkrivlja konkurence ter ne pomeni kršenja načel nediskriminacije in preglednosti.

15.2 Kadar je gospodarski subjekt svetoval javnemu naročniku ali bil kako drugače vključen v pripravo postopka javnega naročanja, javni naročnik z ustreznimi ukrepi iz člena 141 zagotovi, da se zaradi sodelovanja zadevnega gospodarskega subjekta v postopku dodeljevanja konkurenca ne izkrivlja.

16.   Dokumentacija za postopek javnega naročanja

16.1 Dokumentacija za postopek javnega naročanja vsebuje:

(a) 

po potrebi obvestilo o naročilu ali drug način objave iz točk 2 do 5;

(b) 

povabilo k oddaji ponudb;

(c) 

razpisne zahteve ali – v primeru konkurenčnega dialoga – opisne dokumente, ki vključujejo tehnične specifikacije in zadevna merila;

(d) 

osnutek pogodbe na podlagi vzorca pogodbe.

Točka (d) prvega pododstavka se ne uporablja v primerih, pri katerih zaradi izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščin vzorca pogodbe ni mogoče uporabiti.

16.2 Povabilo k oddaji ponudb:

(a) 

določa pravila za oddajo ponudb, med drugim zlasti pogoje za ohranjanje njihove zaupnosti do odprtja, rok za oddajo in prejem ponudb ter naslov, na katerega jih je treba poslati ali dostaviti, ali internetni naslov v primeru elektronske oddaje;

(b) 

navaja, da oddaja ponudbe pomeni sprejetje pogojev iz dokumentacije za postopek javnega naročanja in da ta oddaja ponudbe izvajalca, ki mu je oddano javno naročilo, zavezuje med izvajanjem tega naročila;

(c) 

določa, koliko časa mora ponudba, brez vsakršnega spreminjanja, ostati veljavna;

(d) 

prepoveduje kakršne koli stike med javnim naročnikom in ponudnikom med postopkom, razen izjemoma pod pogoji iz člena 169, in, kadar je predviden ogled na kraju samem, opredeljuje način izvedbe takega ogleda;

(e) 

določa načine preverjanja skladnosti z rokom za prejem ponudb;

(f) 

navaja, da se z oddajo ponudbe privoli v to, da se obvestilo o izidu postopka prejme v elektronski obliki.

16.3 V razpisnih zahtevah se zajame naslednje:

(a) 

merila za izključitev in pogoji za sodelovanje;

(b) 

merila za oddajo ter njihov relativni ponder oziroma, kadar ponderiranje iz objektivnih razlogov ni mogoče, razporeditev teh meril od najbolj do najmanj pomembnega, kar velja tudi za variantne ponudbe, če so te dovoljene v obvestilu o naročilu;

(c) 

tehnične specifikacije iz točke 17;

(d) 

minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati variantne ponudbe, če so dovoljene;

(e) 

informacije o tem, ali se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, priložen k PEU in PDEU, ali, kadar je to ustrezno, Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih ali Dunajska konvencija o konzularnih odnosih;

(f) 

dokazilo o dostopu do javnega naročanja;

(g) 

zahteva, da se navede, v kateri državi imajo ponudniki sedež, in da se predložijo dokazila, ki so običajno sprejemljiva po pravu te države;

(h) 

v primeru dinamičnega nabavnega sistema ali elektronskega kataloga, informacija o uporabljeni elektronski opremi ter potrebna tehnična ureditev in specifikacije za povezavo.

16.4 Osnutek pogodbe:

(a) 

določa pogodbene odškodnine v primeru neizpolnjevanja določb pogodbe;

(b) 

določa natančno vsebino računa in ustreznih dokazil v skladu s členom 111;

(c) 

navaja, da je v primeru, da institucije Unije naročila oddajo za svoj račun, pravo, ki se uporablja za zadevno naročilo, pravo Unije, ki ga po potrebi dopolnjuje nacionalno pravo, za pogodbe o nepremičninah pa po potrebi izključno nacionalno pravo;

(d) 

določa pristojno sodišče za reševanje sporov;

(e) 

določa, da izvajalec spoštuje veljavne obveznosti na področjih okoljskega, socialnega in delovnega prava, določene s pravom Unije, nacionalnim pravom, kolektivnimi pogodbami ali mednarodnimi konvencijami na a socialnem in okoljskem področju, ki so naštete v Prilogi X k Direktivi 2014/24/EU;

(f) 

določa, ali se bo zahteval prenos pravic intelektualne lastnine;

(g) 

navaja, da je cena v ponudbi dokončna in je ni mogoče prilagajati, oziroma določa pogoje ali formule za prilagajanje cen v času veljavnosti naročila.

Za namene točke (g) prvega pododstavka javni naročnik, če je v pogodbi določeno prilagajanje cen, upošteva zlasti:

(a) 

predmet javnega naročila in gospodarske razmere, v katerih se izvaja;

(b) 

vrsto naročila in nalog ter njuno trajanje;

(c) 

finančne interese javnega naročnika.

Točki (c) in (d) prvega pododstavka te točke ni treba upoštevati pri pogodbah, podpisanih v skladu s točko (m) drugega pododstavka točke 11.1.

17.   Tehnične specifikacije

17.1 Tehnične specifikacije vsem gospodarskim subjektom omogočajo enakopraven dostop do postopkov javnega naročanja in ne ovirajo neupravičeno odpiranja javnih naročil konkurenci.

Tehnične specifikacije vključujejo zahtevane značilnosti za gradnje, blago ali storitve, vključno z minimalnimi zahtevami, tako da ustrezajo uporabi, ki jim jo nameni javni naročnik.

17.2 Značilnosti iz točke 17.1 po potrebi lahko vključujejo:

(a) 

raven kakovosti;

(b) 

okolju in podnebju prijazno delovanje;

(c) 

za nabave, ki naj bi jih uporabljale fizične osebe, merila dostopnosti za invalide ali zasnovo, ki ustreza vsem uporabnikom, razen v ustrezno utemeljenih primerih;

(d) 

stopnje in postopke za ugotavljanje skladnosti;

(e) 

funkcionalnost ali uporabo blaga;

(f) 

varnost ali mere, za blago tudi trgovsko ime in navodila za uporabo, za vsa naročila pa terminologijo, simbole, testiranje in testne metode, pakiranje, označevanje in uporabo nalepk ter postopke in metode proizvodnje;

(g) 

pri naročilih gradenj postopke za zagotavljanje kakovosti ter pravila za zasnovo in izračun stroškov, pogoje za testiranje, inšpekcijske preglede in prevzem gradenj ter metode ali tehnike gradnje in vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko v zvezi z dokončanimi gradnjami in z materiali ali deli, ki jih te vključujejo, določi javni naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi.

17.3 Tehnične specifikacije se določijo:

(a) 

s sklicevanjem – po prednostnem vrstnem redu – na evropske standarde ali evropske tehnične ocene, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki jih določijo evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na enakovredne nacionalne predpise; pri vsakem sklicevanju se doda navedba „ali enakovredno“;

(b) 

v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri dovolj natančni, da lahko ponudniki opredelijo predmet naročila, javni naročnik pa odda naročilo, ali

(c) 

s kombinacijo načinov iz točk (a) in (b).

17.4 Kadar javni naročnik uporabi možnost sklicevanja na specifikacije iz točke (a) točke 17.3, ponudbe ne zavrne z obrazložitvijo, da ni skladna s temi specifikacijami, če ponudnik na kakršen koli ustrezen način dokaže, da predlagana rešitev na enakovreden način izpolnjuje zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.

17.5 Kadar javni naročnik za določitev tehničnih specifikacij v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti uporabi možnost iz točke (b) točke 17.3, ne sme zavrniti ponudbe, ki je skladna z nacionalnim standardom, s katerim se prevzame evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupnimi tehničnimi specifikacijami, mednarodnim standardom ali tehničnimi referenčnimi sistemi, ki jih je določil Evropski organ za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je predpisal.

Ponudnik na kakršen koli ustrezen način dokaže, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil javni naročnik.

17.6 Kadar namerava javni naročnik nabaviti gradnje, blago ali storitve z določenimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, lahko predpiše določen znak ali določene zahteve iz znaka, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) 

zahteve za pridobitev znaka zadevajo le merila, ki so povezana s predmetom naročila in so ustrezna za opredelitev značilnosti nabave;

(b) 

zahteve za pridobitev znaka temeljijo na objektivno preverljivih in nediskriminatornih merilih;

(c) 

znaki so izdani na podlagi odprtega in preglednega postopka, v katerem lahko sodelujejo vsi zadevni deležniki;

(d) 

znaki so na voljo vsem zainteresiranim stranem;

(e) 

zahteve za pridobitev znaka določi tretja stran, na katero gospodarski subjekt, ki zaprosi za dodelitev znaka, ne more odločilno vplivati.

Javni naročnik lahko zahteva, da gospodarski subjekti kot dokazilo o skladnosti z dokumentacijo za postopek javnega naročanja predložijo poročilo o testiranjih ali potrdilo, ki ga izda organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 34 ), ali enakovreden organ za ugotavljanje skladnosti.

17.7 Javni naročnik sprejme vsa druga ustrezna dokazila, ki niso navedena v točki 17.6, na primer tehnično dokumentacijo proizvajalca, kadar zadevni gospodarski subjekt iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati njemu, nima dostopa do potrdil ali poročil o testiranjih ali jih ne more pridobiti oziroma ne more pridobiti določenega znaka v ustreznih rokih, pod pogojem, da ta subjekt dokaže, da gradnje, blago ali storitve, ki jih zagotavlja, izpolnjujejo zahteve določenega znaka ali določene zahteve, ki jih je navedel javni naročnik.

17.8 Če tega ne upravičuje predmet naročila, v tehničnih specifikacijah ne sme biti navedena določena izdelava oziroma izvor ali poseben postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, niti ne smejo biti navedene blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo oziroma proizvodnja, če bi to dajalo prednost nekaterim proizvodom ali gospodarskim subjektom oziroma bi bili nekateri proizvodi ali gospodarski subjekti s tem izločeni.

Takšna navedba je izjemoma dovoljena, če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila. Tovrstna navedba vsebuje besedi „ali enakovredno“.

18.   Merila za izključitev in pogoji za sodelovanje

18.1 Za namene člena 137 javni naročnik sprejme enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila, naveden v Direktivi 2014/24/EU, če to ni mogoče, pa podpisano in datirano častno izjavo.

Gospodarski subjekt lahko enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je bil uporabljen že v prejšnjem postopku, ponovno uporabi, če potrdi, da so informacije v njem še vedno pravilne.

18.2 Javni naročnik v dokumentaciji za postopek javnega naročanja navede pogoje za sodelovanje, minimalne ravni zmogljivosti in dokazila, potrebna za dokazovanje te zmogljivosti. Vse zahteve so povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila.

Javni naročnik v dokumentaciji za postopek javnega naročanja določi, kako naj skupine gospodarskih subjektov izpolnijo pogoje za sodelovanje ob upoštevanju točke 18.6.

Kadar je naročilo razdeljeno na sklope, lahko javni naročnik določi minimalne stopnje zmogljivosti za posamezni sklop. Če je več sklopov oddanih istemu izvajalcu, lahko določi dodatne minimalne stopnje zmogljivosti.

18.3 Kar zadeva sposobnost opravljanja poklicne dejavnosti, lahko javni naročnik od gospodarskega subjekta zahteva:

(a) 

da je vpisan v enega od ustreznih poklicnih ali poslovnih registrov, razen, če je gospodarski subjekt mednarodna organizacija, in/ali

(b) 

da – kar se tiče naročil storitev – razpolaga z določenim dovoljenjem, ki dokazuje, da je pooblaščen za izvedbo naročila v državi, v kateri ima sedež, ali da je član določene poklicne organizacije.

18.4 Kadar javni naročnik prejme prijave za sodelovanje ali ponudbe, sprejme enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila, če pa to ni mogoče, častno izjavo, v kateri je navedeno, da kandidat ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje. Zahteve po enotnem evropskem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila ali po častni izjavi ni treba upoštevati pri naročilih zelo nizke vrednosti.

Javni naročnik lahko ponudnike in kandidate kadar koli med postopkom pozove, naj predložijo posodobljeno izjavo ali vsa dokazila ali del njih, če je to potrebno, da se zagotovi pravilna izvedba postopka.

Javni naročnik od kandidatov ali uspešnega ponudnika zahteva, da predloži posodobljena dokazila, razen kadar so takšna dokazila že bila predložena za drug postopek in pod pogojem, da so zadevni dokumenti še vedno ažurni ali lahko do njih brezplačno dostopa v nacionalni podatkovni zbirki.

18.5 Javni naročnik se lahko na podlagi svoje ocene tveganja odloči, da v naslednjih primerih ne bo zahteval dokazil o pravni, regulativni, finančni in ekonomski sposobnosti ter tehnični in strokovni usposobljenosti gospodarskih subjektov:

(a) 

pri postopkih za naročila, ki jih za svoj račun oddajo institucije Unije, v vrednosti, ki ne presega mejnih vrednosti iz člena 175(1);

(b) 

pri postopkih za naročila, oddana na področju zunanjih ukrepov, v vrednosti, ki ne presega mejnih vrednosti iz člena 178(1);

(c) 

pri postopkih za naročila, oddana v skladu s točkami (b), (e), (f)(i) in (iv), (h) in (m) drugega pododstavka točke 11.1.

Kadar se javni naročnik odloči, da ne bo zahteval dokazil o pravni, regulativni, finančni in ekonomski sposobnosti ter tehnični in strokovni usposobljenosti gospodarskih subjektov, ni dovoljeno nobeno predhodno financiranje, razen v ustrezno utemeljenih primerih.

18.6 Gospodarski subjekt se lahko, kadar je to ustrezno in za določeno naročilo, poslužuje zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezav, ki jih ima z njimi. V tem primeru mora javnemu naročniku dokazati, da bo imel na voljo vire, potrebne za izvedbo naročila, in sicer z zavezo, ki jo v ta namen dajo navedeni subjekti.

Kar zadeva tehnična in strokovna merila, se lahko gospodarski subjekt poslužuje zmogljivosti drugih subjektov le, kadar bodo ti izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti.

Kadar se gospodarski subjekt, kar zadeva merila v zvezi z ekonomsko in finančno sposobnostjo, poslužuje zmogljivosti drugih subjektov, lahko javni naročnik zahteva, da so zadevni gospodarski subjekt in ti drugi subjekti skupaj odgovorni za izvedbo naročila.

Javni naročnik lahko od ponudnika zahteva informacije o katerem koli delu naročila, ki ga ponudnik namerava dati v podizvajanje, in o identiteti podizvajalcev.

Javni naročnik za gradnje ali storitve, ki se opravljajo v objektih pod njegovim neposrednim nadzorom, od glavnega izvajalca zahteva, da mu sporoči imena in kontaktne podatke podizvajalcev, ki sodelujejo pri izvajanju naročila, in njihovih zastopnikov.

18.7 Javni naročnik preveri, ali subjekti, katerih zmogljivosti se namerava posluževati gospodarski subjekt, in predvideni podizvajalci, kadar podizvajanje predstavlja pomemben delež naročila, izpolnjujejo zadevne pogoje za sodelovanje.

Javni naročnik od gospodarskega subjekta zahteva, da zamenja subjekt ali podizvajalca, ki ne izpolnjuje zadevnih pogojev za sodelovanje.

18.8 V zvezi z naročili gradenj in storitev ter namestitvenimi in inštalacijskimi deli v okviru naročil blaga lahko javni naročnik zahteva, da nekatere ključne naloge izvaja neposredno ponudnik sam ali, kadar ponudbo predloži skupina gospodarskih subjektov, kateri od sodelujočih v tej skupini.

18.9 Za predložitev ponudbe ali prijave za sodelovanje javni naročnik ne sme zahtevati, da ima skupina gospodarskih subjektov določeno pravno obliko, vendar se lahko od izbrane skupine zahteva, da po tem, ko ji je bilo oddano javno naročilo, prevzame določeno pravno obliko, če je takšna sprememba potrebna za ustrezno izvedbo naročila.

19.   Ekonomska in finančna sposobnost

19.1 Da se zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebno ekonomsko in finančno sposobnost za izvedbo naročila, lahko javni naročnik zahteva zlasti, da:

(a) 

gospodarski subjekti ustvarijo določen najnižji letni promet, vključno z določenim najnižjim prometom na področju, zajetem v naročilu;

(b) 

gospodarski subjekti predložijo informacije o svojih letnih zaključnih računih, ki izkazujejo deleže sredstev glede na obveznosti;

(c) 

gospodarski subjekti zagotovijo ustrezno raven zavarovanja poklicnega tveganja.

Za namene točke (a) prvega pododstavka najnižji letni promet ne sme presegati dvakratne ocenjene letne vrednosti naročila, razen v ustrezno utemeljenih primerih, povezanih z naravo nabave, kar javni naročnik pojasni v dokumentaciji za postopek javnega naročanja.

Javni naročnik za namene točke (b) prvega pododstavka v dokumentaciji za postopek javnega naročanja pojasni metode in merila, povezana s takšnimi deleži.

19.2 V primeru dinamičnih nabavnih sistemov se najvišji letni promet izračuna na podlagi pričakovanega največjega obsega posameznih naročil, ki se bodo oddala v okviru tega sistema.

19.3 Javni naročnik v dokumentaciji za postopek javnega naročanja določi, katera dokazila mora gospodarski subjekt predložiti, da dokaže svojo ekonomsko in finančno sposobnost. Zahteva lahko zlasti enega ali več naslednjih dokumentov:

(a) 

ustrezne bančne izpiske ali po potrebi dokazilo o zadevnem zavarovanju poklicne odgovornosti;

(b) 

računovodske izkaze ali izvlečke iz teh izkazov za obdobje, ki zajema največ zadnja tri proračunska leta, za katera so bili zaključni računi potrjeni;

(c) 

izkaz skupnega prometa gospodarskega subjekta in po potrebi prometa na področju, ki ga zajema naročilo, za največ pretekla tri razpoložljiva poslovna leta.

Če gospodarski subjekt iz katerega koli utemeljenega razloga ne more predložiti dokazil, ki jih zahteva javni naročnik, lahko svojo ekonomsko in finančno sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega javni naročnik meni, da je ustrezen.

20.   Tehnična in strokovna usposobljenost

20.1 Javni naročnik preveri, ali kandidati oziroma ponudniki izpolnjujejo minimalne pogoje za sodelovanje v zvezi s tehnično in strokovno usposobljenostjo v skladu s točkami 20.2 do 20.5.

20.2 Javni naročnik v dokumentaciji za postopek javnega naročanja določi, katera dokazila mora gospodarski subjekt predložiti, da dokaže svojo tehnično in strokovno usposobljenost. Zahteva lahko vsaj eno od naslednjega:

(a) 

za gradnje, blago, za katero je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, ali za storitve: informacije glede izobrazbe in strokovnih kvalifikacij, kompetenc, izkušenj in strokovnosti oseb, odgovornih za izvajanje;

(b) 

seznam:

(i) 

glavnih storitev, opravljenih v zadnjih treh letih, in glavnega blaga, dobavljenega v tem obdobju, z navedbo zneskov, datumov ter javnih ali zasebnih strank, pri čemer se na zahtevo priložijo izjave teh strank;

(ii) 

gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, s priloženimi potrdili o zadovoljivi izvedbi za najpomembnejše gradnje;

(c) 

izjavo o tehnični opremi, orodjih ali obratih, ki jih bo gospodarski subjekt uporabljal za izvedbo naročila storitev ali gradenj;

(d) 

opis tehničnih objektov in sredstev, ki jih ima gospodarski subjekt na voljo za zagotavljanje kakovosti, ter opis razpoložljivih študijskih in raziskovalnih zmogljivosti;

(e) 

opis strokovnega osebja ali strokovnih teles, ki so na voljo gospodarskemu subjektu, ne glede na to, ali mu neposredno pripadajo ali ne, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti;

(f) 

v zvezi z naročili blaga: vzorce, opise ali verodostojne fotografije ali potrdila, ki jih izdajo uradne pristojne ustanove ali agencije za nadzor kakovosti, ki potrjujejo skladnost proizvodov z jasno navedbo tehničnih specifikacij ali standardov;

(g) 

za gradnje ali storitve: izjavo o povprečnem letnem številu zaposlenih pri gospodarskem subjektu in številu njegovih vodstvenih delavcev v zadnjih treh letih;

(h) 

navedbo sistemov upravljanja in sledenja dobavne verige, ki jih bo gospodarski subjekt lahko uporabljal med izvajanjem naročila;

(i) 

navedbo ukrepov za okoljsko ravnanje, ki jih bo gospodarski subjekt lahko uporabil med izvajanjem naročila.

Za namene točke (b)(i) prvega pododstavka lahko zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence javni naročnik navede, da se bodo upoštevala dokazila o zadevnih dobavah blaga ali opravljenih storitvah izpred več kot treh let.

Za namene točke (b)(ii) prvega pododstavka lahko zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence javni naročnik navede, da se bodo upoštevala dokazila o zadevnih gradnjah, opravljenih pred več kot petimi leti.

20.3 Kadar je dobava blaga ali izvajanje storitev kompleksno ali se izjemoma naroči za posebne namene, se tehnična in strokovna usposobljenost lahko dokažeta s preverjanjem, ki ga izvede javni naročnik ali v njegovem imenu pristojni uradni organ države, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, če ta organ s tem soglaša. Pri takšnem preverjanju se pregledajo tehnična usposobljenost in proizvodne zmogljivosti dobavitelja, po potrebi pa tudi njegove študijske in raziskovalne zmogljivosti ter način nadzora kakovosti.

20.4 Kadar javni naročnik zahteva predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in ki potrjujejo, da gospodarski subjekt izpolnjuje določene standarde za zagotavljanje kakovosti, tudi glede dostopnosti za invalide, se sklicuje na sisteme za zagotavljanje kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, ki jih potrdijo pooblaščeni organi. Javni naročnik od gospodarskega subjekta, ki iz razlogov, za katere ni odgovoren, očitno nima dostopa do takšnih potrdil ali jih ne more pridobiti v ustreznem roku, sprejme tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti, pod pogojem, da ta gospodarski subjekt dokaže, da so predlagani ukrepi za zagotavljanje kakovosti skladni z zahtevanimi standardi za zagotavljanje kakovosti.

20.5 Kadar javni naročnik zahteva predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in ki potrjujejo skladnost gospodarskega subjekta z določenimi sistemi ali standardi okoljskega ravnanja, se sklicuje na Sistem Evropske unije za okoljsko ravnanje in presojo ali na druge sisteme okoljskega ravnanja, priznane v skladu s členom 45 Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 35 ), ali na druge standarde okoljskega ravnanja, ki temeljijo na ustreznih evropskih ali mednarodnih standardih pooblaščenih organov. Kadar gospodarski subjekt iz razlogov, za katere ni odgovoren, očitno nima dostopa do takšnih potrdil ali jih ne more pridobiti v ustreznem roku, javni naročnik sprejme tudi druga dokazila o ukrepih za okoljsko ravnanje, pod pogojem, da ta gospodarski subjekt dokaže, da so ti ukrepi enakovredni tistim, ki se zahtevajo v skladu z veljavnim sistemom ali standardom okoljskega ravnanja.

20.6 Javni naročnik lahko sklepa, da gospodarski subjekt ni dovolj strokovno usposobljen, da bi naročilo izvedel skladno z ustreznim standardom kakovosti, kadar pri njem odkrije nasprotje interesov, ki utegne negativno vplivati na izvajanje naročila.

21.   Merila za oddajo

21.1 Merila kakovosti lahko vključujejo elemente, kot so tehnične prednosti, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti, postopek proizvodnje, zagotavljanja in trgovanja in vsi drugi postopki v vseh fazah življenjske dobe gradnje, blaga ali storitev, organiziranost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega naročila, poprodajne storitve, tehnična pomoč ali pogoji dobave, kot so datum dobave, postopek dobave in rok za dobavo ali dokončanje del.

21.2 Javni naročnik v dokumentaciji za postopek javnega naročanja določi relativni ponder, ki ga dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se uporabi metoda najnižje cene. Ti ponderji so lahko izraženi kot razmik, ki ima ustrezen maksimalen razpon.

Ponderiranje cene ali stroškov glede na druga merila ne sme povzročiti, da cena ali stroški ne bi imeli nobenega vpliva.

Če ponderiranje iz objektivnih razlogov ni mogoče, javni naročnik navede merila v padajočem zaporedju po pomembnosti.

21.3 Javni naročnik lahko določi minimalne ravni kakovosti. Ponudbe, ki ne dosegajo teh ravni, se zavrnejo.

21.4 Izračun stroškov v življenjski dobi v ustreznem obsegu zajema vse naslednje stroške ali njihov del v življenjski dobi gradenj, blaga ali storitev:

(a) 

stroške javnega naročnika ali drugih uporabnikov, kot so:

(i) 

stroški, povezani z nabavo;

(ii) 

stroški uporabe, kot je poraba energije in drugih virov;

(iii) 

stroški vzdrževanja;

(iv) 

stroški, povezani s koncem življenjske dobe, kot so stroški zbiranja in recikliranja;

(b) 

stroške, ki se pripišejo zunanjim okoljskim vplivom, povezanim z gradnjami, blagom ali storitvami med njihovo življenjsko dobo, pod pogojem, da je mogoče določiti in preveriti njihovo denarno vrednost.

21.5 Kadar javni naročnik stroške oceni z izračunom stroškov v življenjski dobi, v dokumentaciji za postopek javnega naročanja navede podatke, ki jih morajo predložiti ponudniki, in metodo, ki jo bo uporabil za ugotavljanje stroškov v življenjski dobi na podlagi teh podatkov.

Metoda, uporabljena za oceno stroškov, ki se pripišejo zunanjim okoljskim vplivom, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a) 

temelji na objektivno preverljivih in nediskriminatornih merilih;

(b) 

na voljo je vsem zainteresiranim stranem;

(c) 

gospodarski subjekti lahko zahtevane podatke predložijo z razumnim naporom.

Kadar je ustrezno, javni naročnik za izračun stroškov v življenjski dobi uporabi obvezne skupne metode iz pravnih aktov Unije, naštetih v Prilogi XIII k Direktivi 2014/24/EU.

22.   Uporaba elektronskih dražb

22.1 Javni naročnik lahko uporabi elektronske dražbe, na katerih se predstavijo nove cene, popravljene navzdol, ali nove vrednosti za nekatere elemente ponudb.

Javni naročnik elektronsko dražbo strukturira kot ponavljajoči se elektronski postopek, ki sledi popolni začetni oceni ponudb in omogoča razvrščanje ponudb z metodami samodejnega ocenjevanja.

22.2 Pri odprtih ali omejenih postopkih ali konkurenčnih postopkih s pogajanji lahko javni naročnik določi, da se pred oddajo javnega naročila izvede elektronska dražba, če je mogoče natančno določiti dokumentacijo za postopek javnega naročanja.

Elektronska dražba se lahko izvede pri ponovnem odpiranju konkurence med podpisniki okvirne pogodbe, kakor je določeno v točki (b) drugega pododstavka točke 1.3, ter pri ponovnem odpiranju konkurence za naročila, ki se oddajo v okviru dinamičnega nabavnega sistema iz točke 9.

Elektronska dražba temelji na enem od načinov oddajanja iz člena 167(4).

22.3 Javni naročnik, ki se odloči za uporabo elektronske dražbe, to navede v obvestilu o naročilu.

Dokumentacija za postopek javnega naročanja vsebuje naslednje:

(a) 

vrednosti elementov, ki bodo predmet elektronske dražbe, pod pogojem, da je te elemente mogoče količinsko oceniti ter izraziti s številkami ali odstotki;

(b) 

morebitne omejitve vrednosti, ki se lahko predložijo, kot izhajajo iz specifikacij predmeta naročila;

(c) 

informacije, ki bodo ponudnikom na voljo med elektronsko dražbo, in, kadar je ustrezno, kdaj jim bodo na voljo;

(d) 

ustrezne informacije v zvezi s potekom elektronske dražbe, tudi to, ali bo potekala v fazah in kako se bo v skladu s točko 22.7 zaključila;

(e) 

pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko predložili ponudbe, zlasti pa minimalne razlike, ki se bodo po potrebi zahtevale ob predložitvi ponudbe;

(f) 

ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter ureditvijo in tehničnimi specifikacijami za povezavo.

22.4 Vsi ponudniki, ki so predložili sprejemljive ponudbe, so sočasno z elektronskimi sredstvi povabljeni, naj sodelujejo pri elektronski dražbi, pri tem pa uporabljajo povezave v skladu z navodili. V povabilu se navedeta datum in čas začetka elektronske dražbe.

Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Ne sme se začeti prej kot dva delovna dneva po datumu, ko so bila poslana povabila.

22.5 Povabilu se priloži rezultat popolne ocene zadevne ponudbe.

V povabilu se navede tudi matematična formula, ki bo pri elektronski dražbi uporabljena za določitev samodejnih sprememb uvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula vključuje ponderiranje vseh meril, opredeljenih za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot je navedeno v dokumentaciji za postopek javnega naročanja. Vendar se v ta namen vsi razmiki predhodno znižajo na določeno vrednost.

Kadar so dovoljene variantne ponudbe, se določi formula za vsako variantno ponudbo posebej.

22.6 Javni naročnik v vsaki fazi elektronske dražbe vsem ponudnikom takoj sporoči vsaj toliko informacij, da lahko kadar koli preverijo svojo uvrstitev. Kadar je bilo to predhodno navedeno, lahko sporoči tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi ter objavi število ponudnikov v kateri koli fazi dražbe. Vendar pa v nobeni fazi elektronske dražbe ne sme razkriti identitete ponudnikov.

22.7 Javni naročnik elektronsko dražbo zaključi na enega ali več naslednjih načinov:

(a) 

na predhodno določen datum in ob predhodno določenem času;

(b) 

ko ne prejema več novih cen ali novih vrednosti, ki bi izpolnjevale zahteve v zvezi z minimalnimi razlikami, če je predhodno določil, koliko časa bo moralo preteči po prejemu zadnje ponudbe, preden bo zaključil elektronsko dražbo;

(c) 

ko zaključi prvotno navedeno število faz v dražbi.

22.8 Po zaključku elektronske dražbe javni naročnik odda naročilo na podlagi rezultatov te dražbe.

23.   Neobičajno nizke ponudbe

23.1 Če sta v ponudbi za dano naročilo ponujena cena ali strošek neobičajno nizka, javni naročnik pisno zahteva podrobno obrazložitev vseh postavk cene ali stroška, za katere meni, da so pomembne, in da ponudniku možnost, da predloži svoje pripombe.

Javni naročnik lahko upošteva zlasti pripombe, ki se nanašajo na:

(a) 

ekonomiko proizvodnega procesa, opravljanja storitev ali načina gradnje;

(b) 

izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku;

(c) 

izvirnost ponudbe;

(d) 

izpolnjevanje, s strani ponudnika, veljavnih obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava;

(e) 

izpolnjevanje, s strani podizvajalcev, veljavnih obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava;

(f) 

možnost, da bi ponudnik pridobil državno pomoč v skladu z veljavnimi pravili.

23.2 Javni naročnik lahko ponudbo zavrne le, kadar predložena dokazila ne pojasnijo v zadostni meri ponujene nizke cene ali stroškov.

Javni naročnik zavrne ponudbo, kadar ugotovi, da je neobičajno nizka, ker ne izpolnjuje veljavnih obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava.

23.3 Kadar javni naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko ponudbo na tej podlagi zavrne šele, če ponudnik v ustreznem roku, ki ga določi javni naročnik, ne more dokazati, da je bila zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107 PDEU.

24.   Roki za prejem ponudb in prijav za sodelovanje

24.1 Roki so daljši od minimalnih rokov, določenih v tej točki, kadar je ponudbe mogoče pripraviti šele po ogledu lokacije ali po pregledu spremne dokumentacije k dokumentaciji za postopek javnega naročanja na kraju samem.

Roki se v vsakem od naslednjih primerov podaljšajo za pet dni:

(a) 

javni naročnik ne zagotovi neposrednega brezplačnega dostopa do dokumentacije za postopek javnega naročanja z elektronskimi sredstvi;

(b) 

obvestilo o naročilu se objavi v skladu s točko (b) točke 4.2.

24.2 V odprtem postopku rok za prejem ponudb ne sme biti krajši od 37 dni od dne, ki sledi dnevu, ko je odposlano obvestilo o naročilu.

24.3 V omejenem postopku, konkurenčnem dialogu, konkurenčnem postopku s pogajanji, dinamičnem nabavnem sistemu in partnerstvu za inovacije rok za prejem prijav za sodelovanje ne sme biti krajši od 32 dni od dne, ki sledi dnevu, ko je odposlano obvestilo o naročilu.

24.4 V omejenem postopku in konkurenčnem postopku s pogajanji rok za prejem ponudb ne sme biti krajši od 30 dni od dne, ki sledi dnevu, ko je odposlano povabilo k oddaji ponudb.

24.5 V dinamičnem nabavnem sistemu rok za prejem ponudb ne sme biti krajši od 10 dni od dne, ki sledi dnevu, ko je odposlano povabilo k oddaji ponudb.

24.6 Pri postopkih, ki sledijo razpisu za prijavo interesa iz točke 13.1, velja naslednje:

(a) 

v primeru postopka iz točke (a) točke 13.1 in točke (b)(i) točke 13.3 rok za prejem ponudb ne sme biti krajši od 10 dni od dne, ki sledi dnevu, ko je odposlano povabilo k oddaji ponudb;

(b) 

v primeru dvofaznega postopka iz točke (b)(ii) točke 13.3 rok za prejem prijav za sodelovanje in rok za prejem ponudb ne smeta biti krajša od 10 dni.

24.7 Javni naročnik lahko roke za prejem ponudbe skrajša za pet dni v primeru odprtega ali omejenega postopka, če se strinja, da se ponudbe lahko predložijo po elektronski poti.

25.   Dostop do dokumentacije za postopek javnega naročanja in rok za predložitev dodatnih informacij

25.1 Javni naročnik neposreden brezplačen dostop z elektronskimi sredstvi do dokumentacije za postopek javnega naročanja omogoča od datuma objave obvestila o naročilu, pri postopkih brez obvestila o naročilu ali tistih iz točke 13 pa od dne, ko je odposlano povabilo k oddaji ponudb.

Javni naročnik lahko v utemeljenih primerih dokumentacijo za postopek javnega naročanja pošlje z drugimi sredstvi, ki jih določi, če neposreden dostop z elektronskimi sredstvi iz tehničnih razlogov ni mogoč ali če dokumentacija za postopek javnega naročanja vsebuje zaupne informacije. V takšnih primerih se uporablja drugi pododstavek točke 24.1, razen v nujnih primerih, kot je določeno v točki 26.1.

Javni naročnik lahko za gospodarske subjekte določi zahteve, katerih namen je varovanje zaupnosti informacij iz dokumentacije za postopek javnega naročanja. Te zahteve objavi skupaj z informacijami o tem, kako pridobiti dostop do zadevne dokumentacije za postopek javnega naročanja.

25.2 Javni naročnik dodatne informacije, povezane z dokumentacijo za postopek javnega naročanja, sočasno in v pisni obliki čim prej zagotovi vsem zainteresiranim gospodarskim subjektom.

Javni naročnik ni dolžan odgovoriti na zahteve po dodatnih informacijah, predložene manj kot šest delovnih dni pred rokom za prejem ponudb.

25.3 Javni naročnik rok za prejem ponudb podaljša, kadar:

(a) 

najpozneje šest dni pred rokom za prejem ponudb ni predložil dodatnih informacij, čeprav jih je gospodarski subjekt zahteval pravočasno;

(b) 

bistveno spremeni dokumentacijo za postopek javnega naročanja.

26.   Roki v nujnih primerih

26.1 Kadar iz ustrezno utemeljenih nujnih razlogov ni mogoče spoštovati minimalnih rokov, ki so v točkah 24.2 in 24.3 predvideni za odprte ali omejene postopke, lahko javni naročnik določi:

(a) 

rok za predložitev prijav za sodelovanje ali ponudb v odprtih postopkih, ki ni krajši od 15 dni od dne, ko je bilo odposlano obvestilo o naročilu;

(b) 

rok za prejem ponudb za omejene postopke, ki ni krajši od 10 dni od dne, ko je bilo odposlano povabilo k oddaji ponudb.

26.2 V nujnih primerih je rok iz prvega pododstavka točke 25.2 in točke (a) točke 25.3 štiri dni.

27.   Elektronski katalogi

27.1 Kadar je predpisana uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev, lahko javni naročnik zahteva, da se ponudbe predložijo v obliki elektronskega kataloga ali da vključujejo elektronski katalog.

27.2 Kadar se dovoli ali zahteva predložitev ponudb v obliki elektronskih katalogov, javni naročnik:

(a) 

to navede v obvestilu o naročilu;

(b) 

v dokumentaciji za postopek javnega naročanja navede vse potrebne informacije v zvezi s formatom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehnično ureditvijo in specifikacijami za povezavo v zvezi s katalogom.

27.3 Kadar je bila po predložitvi ponudb v obliki elektronskih katalogov sklenjena večkratna okvirna pogodba, lahko javni naročnik določi, da se za posamezna naročila ponovno odpiranje konkurence izvede na podlagi posodobljenih katalogov po eni od naslednjih metod:

(a) 

javni naročnik izvajalce povabi k ponovni predložitvi elektronskih katalogov, prilagojenih zahtevam zadevnega posameznega naročila;

(b) 

javni naročnik obvesti izvajalce, da namerava iz že predloženih elektronskih katalogov zbrati informacije, potrebne za sestavo ponudb, prilagojenih zahtevam za zadevno posamezno naročilo, pod pogojem, da je bila uporaba navedene metode objavljena v dokumentaciji za postopek javnega naročanja za okvirno pogodbo.

27.4 Kadar javni naročnik uporabi metodo iz točke (b) točke 27.3, izvajalce obvesti o datumu in času, ko namerava zbrati informacije, ki so potrebne za sestavo ponudb, prilagojenih zahtevam zadevnega posameznega naročila, in jim omogoči, da odklonijo takšno zbiranje informacij.

Javni naročnik zagotovi, da je med obvestilom in dejanskim zbiranjem informacij na voljo dovolj časa.

Pred oddajo posameznega naročila javni naročnik zadevnemu izvajalcu predloži zbrane informacije in mu s tem omogoči, da izpodbija ali potrdi, da tako sestavljena ponudba nima nobenih vsebinskih napak.

28.   Odpiranje ponudb in prijav za sodelovanje

28.1 V odprtih postopkih se pooblaščeni predstavniki ponudnikov lahko udeležijo odpiranja ponudb.

28.2 Kadar je vrednost naročila enaka mejnim vrednostim iz člena 175(1) ali višja od njih, odgovorni odredbodajalec imenuje komisijo za odpiranje ponudb. Odredbodajalec lahko ob ponovnem odpiranju konkurence v sklopu okvirne pogodbe in v primerih iz drugega pododstavka točke 11.1, razen točk (d) in (g) navedenega pododstavka, na podlagi analize tveganja to obveznost opusti.

Komisijo za odpiranje sestavljata najmanj dve osebi, ki predstavljata vsaj dve organizacijski enoti zadevne institucije Unije, ki nista hierarhično povezani med sabo. Da se prepreči kakršno koli navzkrižje interesov, veljajo za ti osebi obveznosti iz člena 61.

Če predstavništva ali lokalne enote iz člena 150 ali izolirane enote v državi članici nimajo ločenih enot, se zahteva glede organizacijskih enot, ki naj ne bi bile hierarhično povezane med sabo, ne uporablja.

28.3 Pri medinstitucionalnem postopku javnega naročanja komisijo za odpiranje ponudb imenuje odgovorni odredbodajalec iz institucije Unije, ki je odgovorna za postopek javnega naročanja.

28.4 Javni naročnik s katero koli ustrezno metodo preveri in zagotovi celovitost prvotne ponudbe, vključno s finančno ponudbo, in dokazil o datumu in času njenega prejema v skladu s členom 149(3) in (5).

28.5 V odprtih postopkih, v katerih se naročilo odda na podlagi metode najnižje cene ali najnižjih stroškov v skladu s členom 167(4), se cene, navedene v ponudbah, ki izpolnjujejo zahteve, preberejo na glas.

28.6 Zapisnik o odpiranju prejetih ponudb podpiše oseba ali osebe, odgovorne za odpiranje, ali člani komisije za odpiranje. V njem se navedejo ponudbe, ki so skladne s členom 149, in tiste, ki teh zahtev ne izpolnjujejo, ter razlogi, zaradi katerih so bile ponudbe zavrnjene, v skladu s členom 168(4). Zapisnik se lahko podpiše v elektronskem sistemu, ki omogoča ustrezno identifikacijo podpisnika.

29.   Ocenjevanje ponudb in prijav za sodelovanje

29.1 Odgovorni odredbodajalec lahko odloči, da komisija za ocenjevanje ponudbe oceni in razvrsti le na podlagi meril za oddajo, ter da se merila za izključitev in pogoji za sodelovanje ocenijo na druge ustrezne načine, ki zagotavljajo neobstoj nasprotja interesov.

29.2 Pri medinstitucionalnem postopku javnega naročanja komisijo za ocenjevanje imenuje odgovorni odredbodajalec iz institucije Unije, ki je odgovorna za postopek javnega naročanja. Sestava komisije za ocenjevanje v največji možni meri odraža medinstitucionalni značaj postopka javnega naročanja.

29.3 Prijave za sodelovanje in ponudbe, ki so primerne na podlagi točke 11.2 in ki niso nepravilne na podlagi točke 12.2 ali nesprejemljive na podlagi točke 12.3, štejejo za dopustne.

30.   Rezultati ocenjevanja in odločitev o oddaji

30.1 Izid ocenjevanja je predstavljen v poročilu o oceni, ki vsebuje predlog za oddajo javnega naročila. Poročilo o oceni datira in podpiše oseba ali osebe, ki so izvedle ocenjevanje, ali člani komisije za ocenjevanje. Poročilo se lahko podpiše v elektronskem sistemu, ki omogoča ustrezno identifikacijo podpisnika.

Če komisija za ocenjevanje ni imela pristojnosti za preverjanje ponudb na podlagi meril za izključitev in pogojev za sodelovanje, poročilo o oceni podpišejo tudi osebe, ki jim je odgovorni odredbodajalec dodelil to pristojnost.

30.2 Poročilo o oceni vsebuje:

(a) 

ime in naslov javnega naročnika ter predmet in vrednost naročila ali predmet in najvišjo vrednost okvirne pogodbe;

(b) 

imena zavrnjenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev, pri čemer napoti na eno od situacij iz člena 141(1) ali na pogoje za sodelovanje;

(c) 

podatke o zavrnjenih ponudbah in razloge za njihovo zavrnitev, pri čemer se navede kateri od naslednjih razlogov:

(i) 

neskladnost z minimalnimi zahtevami iz točke (a) člena 167(1);

(ii) 

nedoseganje minimalnih ravni kakovosti iz točke 21.3;

(iii) 

ponudbe, za katere se ugotovi, da so neobičajno nizke, kot je navedeno v točki 23;

(d) 

imena izbranih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihov izbor;

(e) 

imena ponudnikov, ki se razvrstijo na podlagi dobljenih ocen, in zadevne utemeljitve;

(f) 

imena predlaganih kandidatov ali uspešnih ponudnikov in razloge za njihov izbor;

(g) 

delež naročila ali okvirne pogodbe, ki ga predlagani izvajalec namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, če je ta delež znan.

30.3 Javni naročnik nato sprejme odločitev o oddaji javnega naročila, ki zajema naslednje:

(a) 

odobritev poročila o oceni, ki vsebuje vse informacije iz točke 30.2, skupaj z:

(i) 

imenom uspešnega ponudnika in razlogi za njegov izbor z navedbo predhodno objavljenih pogojev za sodelovanje in meril za oddajo, vključno z razlogi za neupoštevanje priporočila iz poročila o oceni, kadar je to ustrezno;

(ii) 

če gre za postopek s pogajanji brez predhodne objave, konkurenčni postopek s pogajanji ali konkurenčni dialog, skupaj z okoliščinami iz točk 11, 12 in 39, ki upravičujejo njihovo uporabo;

(b) 

kadar je to ustrezno, razloge za odločitev javnega naročnika, da naročila ne odda.

30.4 Odredbodajalec lahko v vsakem od naslednjih primerov vsebino poročila o oceni in vsebino odločitve o oddaji združi v en sam dokument, ki ga podpiše:

(a) 

pri postopkih, pri katerih je vrednost naročila nižja od mejnih vrednosti iz člena 175(1), kadar je prejeta le ena ponudba;

(b) 

ob ponovnem odpiranju konkurence v sklopu okvirne pogodbe, kadar ni bila imenovana komisija za ocenjevanje;

(c) 

v primerih iz točk (c), (e), (f)(i), (f)(iii) in (h) drugega pododstavka točke 11.1, kadar ni bila imenovana komisija za ocenjevanje.

30.5 Pri medinstitucionalnem postopku javnega naročanja odločitev iz točke 30.3 sprejme javni naročnik, odgovoren za postopek javnega naročanja.

31.   Obveščanje kandidatov in ponudnikov

31.1 Javni naročnik vse kandidate ali ponudnike sočasno in individualno po elektronski poti obvesti o sprejetih odločitvah v zvezi z izidom postopka, in sicer čim prej po kateri koli od naslednjih faz:

(a) 

po fazi odpiranja za primere iz člena 168(3);

(b) 

pri postopkih javnega naročanja, organiziranih v dveh ločenih fazah, po sprejetju odločitve na podlagi meril za izključitev in pogojev za sodelovanje;

(c) 

po odločitvi o oddaji javnega naročila.

V vsakem primeru javni naročnik navede, zakaj prijava za sodelovanje ali ponudba ni bila sprejeta, in razpoložljiva pravna sredstva.

Javni naročnik pri obveščanju uspešnega ponudnika navede, da sporočena odločitev ne pomeni zaveze z njegove strani.

31.2 Javni naročnik informacije iz člena 170(3) sporoči čim prej, v vsakem primeru pa v 15 dneh od prejema zahteve v pisni obliki. Kadar javni naročnik odda javna naročila za svoj račun, uporabi elektronska sredstva. Ponudnik lahko zahtevo prav tako pošlje z elektronskimi sredstvi.

31.3 Kadar javni naročnik za sporočanje informacij uporabi elektronska sredstva, se šteje, da so kandidati ali ponudniki informacije prejeli, če lahko javni naročnik dokaže, da jih je poslal na elektronski naslov, naveden v ponudbi ali prijavi za sodelovanje.

V takem primeru se šteje, da je kandidat ali ponudnik informacije prejel na dan, ko jih je javni naročnik poslal.

POGLAVJE 2

Določbe, ki se uporabljajo za naročila, ki jih institucije Unije oddajo za svoj račun

32.   Osrednji nabavni organ

32.1 Osrednji nabavni organ lahko deluje kot:

(a) 

veletrgovec za blago in storitve, ki kupuje, skladišči in ponovno prodaja drugim javnim naročnikom, ali

(b) 

posrednik, ki sklepa okvirne pogodbe ali upravlja dinamične nabavne sisteme, ki jih lahko uporabljajo drugi javni naročniki, kot je objavljeno v prvotnem obvestilu.

32.2 Osrednji nabavni organ vse postopke javnega naročanja izvaja z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev.

33.   Sklopi

33.1 Kadar je ustrezno, tehnično izvedljivo in stroškovno učinkovito, se naročila oddajo v obliki ločenih sklopov znotraj istega postopka.

33.2 Kadar se predmet naročila razdeli na več sklopov, od katerih je vsak predmet posameznega naročila, se pri celotni oceni uporabljene mejne vrednosti upošteva skupna vrednost vseh sklopov.

Kadar je skupna vrednost vseh sklopov enaka mejnim vrednostim iz člena 175(1) ali višja od njih, se za posamezen sklop uporabljajo člen 163(1) in člena 164 in 165.

33.3 Kadar se naročilo odda v obliki ločenih sklopov, se ponudbe ocenijo ločeno za vsak sklop. Če se istemu ponudniku odda več sklopov, se lahko za vse te sklope podpiše ena sama pogodba.

34.   Osnova za ocenjevanje vrednosti naročila

34.1 Javni naročnik vrednost naročila oceni na podlagi skupnega zneska, ki ga je treba plačati, vključno z vsemi oblikami opcij in morebitnim podaljšanjem.

Ta ocena se pripravi najpozneje, ko javni naročnik začne postopek javnega naročanja.

34.2 Pri okvirnih pogodbah in dinamičnih nabavnih sistemih se upošteva najvišja vrednost vseh naročil, predvidenih v celotnem obdobju trajanja okvirne pogodbe ali dinamičnega nabavnega sistema.

Pri partnerstvih za inovacije se upošteva najvišja ocenjena vrednost raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, ki se bodo odvijale v vseh fazah predvidenega partnerstva, ter najvišja ocenjena vrednost gradenj, blaga ali storitev, ki se bodo nabavile ob koncu predvidenega partnerstva.

Kadar javni naročnik predvidi izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih mora upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti naročila.

34.3 Pri javnih naročilih storitev se upoštevajo:

(a) 

če gre za zavarovalne storitve: višina premije in druge oblike plačila;

(b) 

če gre za bančne ali finančne storitve: honorarji, provizije, obresti in druge vrste plačil;

(c) 

če gre za projektne natečaje: honorarji, plačane provizije in druge oblike plačila.

34.4 Pri javnih naročilih storitev, pri katerih ni navedena skupna cena, ali pri javnih naročilih blaga na podlagi finančnega zakupa, najema ali nakupa s pridržanim lastništvom, je osnova za izračun ocenjene vrednosti naročila:

(a) 

pri pogodbah, sklenjenih za določen čas:

(i) 

kadar trajajo 48 mesecev ali manj (v primeru storitev) ali 12 mesecev ali manj (v primeru blaga): skupna vrednost naročila do konca veljavnosti pogodbe;

(ii) 

kadar trajajo več kot 12 mesecev (v primeru blaga): skupna vrednost, vključno z ocenjeno preostalo vrednostjo;

(b) 

pri pogodbah, sklenjenih za nedoločen čas ali za več kot 48 mesecev (slednje v primeru naročil storitev): mesečna vrednost, pomnožena z 48.

34.5 Pri naročilih storitev ali blaga, ki se oddajajo redno ali se po določenem obdobju podaljšajo, je osnova za izračun ocenjene vrednosti naročila:

(a) 

skupna dejanska vrednost zaporednih naročil iste vrste, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali predhodnem proračunskem letu, prilagojena, kadar je to mogoče, da se upoštevajo spremembe pri količini ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu;

(b) 

skupna ocenjena vrednost zaporednih naročil iste vrste, ki se bodo oddala tekom proračunskega leta.

34.6 Pri naročilih gradenj se poleg same vrednosti gradnje upošteva tudi ocenjena skupna vrednost blaga in storitev, potrebnih za izvedbo gradnje, ki jih javni naročnik da na voljo izvajalcu.

34.7 Pri koncesijskih pogodbah je vrednost ocenjeni celotni promet, ki ga imetnik koncesije ustvari v času trajanja pogodbe.

Vrednost se izračuna s pomočjo objektivne metode, navedene v dokumentaciji za postopek javnega naročanja, pri čemer se upoštevajo zlasti:

(a) 

prihodki od pristojbin in kazni, ki jih plačajo uporabniki gradenj ali storitev, če te niso pobrane v imenu javnega naročnika;

(b) 

vrednost nepovratnih sredstev ali kakršnih koli drugih finančnih koristi, dobljenih od tretjih strani za izvajanje koncesije;

(c) 

prihodki od prodaje sredstev, ki so del koncesije;

(d) 

vrednost vsega blaga in vseh storitev, ki jih imetniku koncesije da na voljo javni naročnik, če so potrebni za izvedbo gradenj ali opravljanje storitev;

(e) 

plačila kandidatom ali ponudnikom.

35.   Obdobje mirovanja pred podpisom pogodbe

35.1 Obdobje mirovanja začne teči:

(a) 

na dan po tem, ko se z elektronskimi sredstvi sočasno pošljejo uradna obvestila uspešnim in neuspešnim ponudnikom, ali,

(b) 

v primeru, da se naročilo odda ali okvirna pogodba sklene v skladu s točko (b) drugega pododstavka točke 11.1, na dan po objavi obvestila o oddaji javnega naročila iz točke 2.4 v Uradnem listu Evropske unije.

Po potrebi lahko javni naročnik podpis pogodbe zaradi dodatnega pregleda odloži, če je to upravičeno zaradi zahtevkov ali pripomb, ki so jih predložili neuspešni oziroma oškodovani kandidati ali ponudniki, ali zaradi kakršnih koli drugih ustreznih informacij, prejetih v obdobju iz člena 175(3). Če pride do odložitve, so vsi kandidati ali ponudniki o tem obveščeni v treh delovnih dneh po sklepu o odložitvi.

Kadar se naročilo ne more oddati predvidenemu uspešnemu ponudniku ali se okvirna pogodba ne more skleniti s predvidenim uspešnim ponudnikom, lahko javni naročnik naročilo odda naslednjemu najboljšemu ponudniku ali okvirno ponudbo sklene z naslednjim najboljšim ponudnikom.

35.2 Obdobje iz točke 35.1 se ne uporablja v naslednjih primerih:

(a) 

v postopkih, pri katerih je predložena samo ena ponudba;

(b) 

pri posameznih naročilih na podlagi okvirne pogodbe;

(c) 

pri dinamičnih nabavnih sistemih;

(d) 

v postopku s pogajanji brez predhodne objave iz točke 11, razen za naročila, oddana v skladu s točko (b) drugega pododstavka točke 11.1.

POGLAVJE 3

Javno naročanje na področju zunanjih ukrepov

36.   Posebne določbe v zvezi z mejnimi vrednostmi in ureditev oddaje naročil na področju zunanjih ukrepov

Točka 2, razen točke 2.5, točke 3, 4 in 6, točka (a) in točke (c) do (f) točke 12.1, točka 12.4, točka 13.3, točki 14 in 15, točke 17.3 do 17.7, točki 20.4 in 23.3, točka 24, točki 25.2 in 25.3 ter točke 26, 28, in 29, razen točke 29.3, se ne uporabljajo za pogodbe o javnih naročilih iz člena 178(2), ki jih sklenejo javni naročniki ali so sklenjene v njihovem imenu. Točke 32, 33 in 34 se ne uporabljajo za javno naročanje na področju zunanjih ukrepov. Se pa za tovrstno javno naročanje uporablja točka 35. Za namen drugega pododstavka točke 35.1 je trajanje obdobja mirovanja določeno v členu 178(1).

O izvajanju določb o javnih naročilih iz tega poglavja odloča Komisija, ki odloča tudi o ustreznih kontrolah, ki jih mora izvajati odgovorni odredbodajalec, kadar Komisija ni javni naročnik.

37.   Objava

37.1 Po potrebi se predhodno informativno obvestilo o pozivi k oddaji ponudb na podlagi omejenega postopka ali odprtega postopka iz točke (a) oziroma (b) točke 38.1 čim prej po elektronski poti pošlje Uradu za publikacije.

37.2 Obvestilo o oddaji naročila se objavi, ko je pogodba podpisana, razen kadar je naročilo razglašeno za tajno – če je to še vedno potrebno – ali morajo njegovo izvajanje spremljati posebni varnostni ukrepi ali pa tako zahteva zaščita bistvenih interesov Unije ali države upravičenke in kadar se zdi, da objava obvestila o oddaji javnega naročila ni primerna.

38.   Mejne vrednosti in postopki

38.1 Postopki javnega naročanja na področju zunanjih ukrepov so:

(a) 

omejeni postopek iz točke (b) člena 164(1);

(b) 

odprti postopek iz točke (a) člena 164(1);

(c) 

lokalni odprti postopek;

(d) 

poenostavljeni postopek.

38.2 Glede na mejne vrednosti se postopki javnega naročanja uporabljajo tako:

(a) 

odprti ali omejeni postopek se lahko uporablja za:

(i) 

naročila storitev in blaga ter koncesijske pogodbe za storitve v vrednosti vsaj 300 000  EUR;

(ii) 

naročila gradenj in koncesijske pogodbe za gradnje v vrednosti vsaj 5 000 000  EUR;

(b) 

lokalni odprti postopek se lahko uporablja za:

(i) 

naročila blaga v vrednosti vsaj 100 000  EUR in manj kot 300 000  EUR;

(ii) 

naročila gradenj in koncesijske pogodbe za gradnje v vrednosti vsaj 300 000  EUR in manj kot 5 000 000  EUR;

(c) 

poenostavljeni postopek se lahko uporablja za:

(i) 

naročila storitev, koncesijske pogodbe za storitve, naročila gradenj in koncesijske pogodbe za gradnje v vrednosti manj kot 300 000  EUR;

(ii) 

javna naročila blaga v vrednosti manj kot 100 000  EUR;

(d) 

naročila v vrednosti največ 20 000  EUR se lahko oddajo na podlagi ene same ponudbe;

(e) 

plačila za postavke odhodkov, katerih vrednost znaša največ 2 500  EUR, lahko izvršijo kar na podlagi računa brez predhodnega sprejetja ponudbe.

38.3 V omejenem postopku iz točke (a) točke 38.1 se v obvestilu o naročilu navede število kandidatov, ki bodo povabljeni k predložitvi ponudb. Za javna naročila storitev se povabijo najmanj štirje kandidati. Kandidati, povabljeni k predložitvi ponudb, morajo biti dovolj številni, da se zagotovi resnična konkurenca.

Seznam izbranih kandidatov se objavi na spletnem mestu Komisije.

Če je število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje ali razpolagajo z minimalno stopnjo zmogljivosti, manjše od najmanjšega števila, lahko javni naročnik k predložitvi ponudbe povabi samo tiste kandidate, ki izpolnjujejo merila za to predložitev.

38.4 Pri lokalnem odprtem postopku iz točke (c) točke 38.1 se obvestilo o naročilu objavi vsaj v uradnem listu države prejemnice ali v enakovredni publikaciji, namenjeni lokalnim razpisom za zbiranje ponudb.

38.5 V okviru poenostavljenega postopka iz točke (d) točke 38.1 javni naročnik pripravi seznam najmanj treh ponudnikov po svoji izbiri brez objave obvestila.

Za poenostavljeni postopek so lahko ponudniki izbrani s seznama potencialnih ponudnikov iz točke (b) točke 13.1, ki se objavi na podlagi razpisa za prijavo interesa.

Če po posvetovanju s ponudniki javni naročnik prejme samo eno ponudbo, ki je administrativno in tehnično veljavna, se naročilo lahko odda pod pogojem, da so izpolnjena merila za oddajo.

38.6 Za javna naročila pravnih storitev, ki niso zajete v točki (h) drugega pododstavka točke 11.1, lahko javni naročniki uporabijo poenostavljeni postopek, ne glede na ocenjeno vrednost naročila.

39.   Uporaba postopka s pogajanji za naročila storitev, blaga in gradenj

39.1 Javni naročniki lahko postopek s pogajanji z eno samo ponudbo uporabijo v naslednjih primerih:

(a) 

kadar se storitve zaupajo javnim organom ali neprofitnim institucijam ali združenjem in se nanašajo na dejavnosti, ki so institucionalne narave ali so namenjene zagotavljanju pomoči ljudem na socialnem področju;

(b) 

kadar je postopek za oddajo javnega naročila neuspešen, kar pomeni, da javni naročnik ni prejel nobene kakovostno in/ali finančno primerne ponudbe; v tem primeru se lahko javni naročnik po razveljavitvi postopka za oddajo naročila pogaja z enim ali več ponudniki, ki jih izbere med ponudniki, ki so sodelovali v razpisu, pod pogojem, da se dokumentacija za postopek javnega naročanja ne spremeni bistveno;

(c) 

kadar je po predčasni odpovedi obstoječe pogodbe treba skleniti novo pogodbo.

39.2 Za namene točke (c) drugega pododstavka točke 11.1 se šteje, da so ukrepi, ki se izvajajo v kriznih razmerah prestali preskus glede skrajne nujnosti. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, po potrebi skupaj z drugimi zadevnimi odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil, ugotovi, da obstaja skrajna nujnost, in svojo ugotovitev redno preverja glede na načelo dobrega finančnega poslovodenja.

39.3 Dejavnosti institucionalne narave iz točke (a) točke 39.1 vključujejo storitve, ki so neposredno povezane z zakonsko določenim poslanstvom organov javnega sektorja.

40.   Razpisne zahteve

Z odstopanjem od točke 16.3 se lahko za vse postopke, ki vključujejo prijavo za sodelovanje, razpisne zahteve razdelijo glede na dve fazi postopka, pri čemer lahko prva faza vključuje le informacije iz točk (a) in (f) točke 16.3.

41.   Roki za izvedbo postopkov

41.1 Za javna naročila storitev mora med dnevom, ki sledi dnevu, ko je odposlano povabilo k oddaji ponudb, in zadnjim dnem za prejem ponudb preteči najmanj 50 dni. V nujnih primerih se lahko dovolijo tudi drugačni roki.

41.2 Ponudniki lahko pred iztekom končnega roka za prejem ponudb pošiljajo pisna vprašanja. Javni naročnik na ta vprašanja odgovori pred iztekom končnega roka za prejem ponudb.

41.3 V omejenem postopku je rok za prejem prijav za sodelovanje najmanj 30 dni od dne, ki sledi dnevu, ko je objavljeno obvestilo o naročilu. Med dnevom, ki sledi dnevu, ko je odposlano povabilo k oddaji ponudb, in zadnjim dnem za prejem ponudb mora preteči najmanj 50 dni. V določenih izjemnih primerih se lahko dovolijo tudi drugačni roki.

41.4 V odprtem postopku so roki za prejem ponudb, ki se začnejo na dan, ki sledi dnevu, ko je objavljeno obvestilo o naročilu, najmanj:

(a) 

90 dni za naročila gradenj;

(b) 

60 dni za naročila blaga.

V določenih izjemnih primerih se lahko dovolijo tudi drugačni roki.

41.5 V odprtih lokalnih postopkih so roki za prejem ponudb, ki se začnejo na dan, ko je objavljeno obvestilo o naročilu, najmanj:

(a) 

60 dni za naročila gradenj;

(b) 

30 dni za naročila blaga.

V določenih izjemnih primerih se lahko dovolijo tudi drugačni roki.

41.6 Za poenostavljeni postopek iz točke (d) točke 38.1 imajo kandidati za predložitev ponudb na voljo najmanj 30 dni od dne, ko je odposlano povabilo k oddaji ponudb.



PRILOGA II



Korelacijska tabela

Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012

Ta uredba

člen 1(1)

Člen 1

člen 1(2)

Člen 68

Člen 2

Člen 2

Člen 3

Člen 3

Člen 4

Člen 4

Člen 5

Člen 5

Člen 6

Člen 6

Člen 7

Člen 7

Člen 8

Člen 8

Člen 9

Člen 9

Člen 10

črtano

Člen 11

Člen 10

Člen 12

Člen 11

Člen 13

Člen 12

Člen 14

člen 12(3)

Člen 15

Člen 14

Člen 16

Člen 16

Člen 17

Člen 17

Člen 18

Člen 18

Člen 19

Člen 19

Člen 20

Člen 20

Člen 21

Člen 21

Člen 22

Člen 25

Člen 23

Člen 27

Člen 24

Člen 28

Člen 25

Člen 29

Člen 26

Člen 30

Člen 27

Člen 31

Člen 28

člen 28(2)

Člen 29

Člen 32

Člen 30

Člen 33

Člen 31

Člen 35

Člen 32

Člen 36

Člen 33

člen 35(4)

Člen 34

Člen 37

Člen 35

Člen 38

Člen 36

Člen 39

Člen 37

Člen 40

Člen 38

Člen 41

Člen 39

Člen 42

Člen 40

Člen 43

Člen 41

Člen 44

Člen 42

Člen 45

Člen 43

Člen 46

Člen 44

Člen 47

Člen 45

Člen 48

Člen 46

Člen 49

Člen 47

Člen 50

Člen 48

Člen 51

Člen 49

Člen 52

Člen 50

Člen 53

Člen 51

Člen 54

Člen 52

Člen 55

Člen 53

Člen 56

Člen 54

Člen 58

Člen 55

Člen 59

Člen 56

Člen 60

Člen 57

Člen 61

Člen 58

Člen 62

Člen 59

Člen 63

Člen 60

Člen 154

Člen 61

Člen 154

Člen 62

Člen 69

Člen 63

člen 62(3)

Člen 64

Člen 72

Člen 65

Člen 73

Člen 66

Člen 74

Člen 67

Člen 76

Člen 68

Člen 77

Člen 69

Člen 79

Člen 70

Člen 88

Člen 71

Člen 90

Člen 72

Člen 91

Člen 73

Člen 92

Člen 74

Člen 94

Člen 75

Člen 95

Člen 76

Člen 96

Člen 77

Člen 97

Člen 78

Člen 98

Člen 79

Člen 100

Člen 80

Člen 101

Člen 81

Člen 105

Člen 82

Člen 106

Člen 83

Člen 107

člen 84(1)

člen 111(1)

člen 84(2)

člen 110(1)

člen 84(3), prvi pododstavek

člen 110(2)

člen 84(3), drugi pododstavek

člen 110(3)(e)

člen 85(1), prvi pododstavek

točka 8 člena 2

člen 85(1), drugi pododstavek

točka 37 člena 2

člen 85(1), tretji pododstavek

člen 111(2)

člen 85(2)

—

člen 85(3)

člen 112(1)

člen 85(4)

člen 112(2)

člen 86(1), (2) in (3)

člen 111(2)

člen 86(4), prvi pododstavek

člen 114(2), prvi pododstavek

člen 86(4), drugi pododstavek

člen 114(1)

člen 86(4), tretji pododstavek

člen 111(1), drugi pododstavek

člen 86(4), četrti pododstavek

člen 112(5)

člen 86(5), prvi pododstavek

člen 114(4)

člen 86(5), drugi pododstavek

člen 114(5)

člen 86(5), tretji pododstavek

člen 114(6)

člen 87(1)

člen 111(1)

Člen 88

člen 111(3)

člen 89(1)

člen 111(5)

člen 89(2)

—

Člen 90

Člen 115

Člen 91

člen 115(1)

Člen 92

Člen 116

Člen 93

Člen 146

Člen 94

Člen 146

Člen 95

Člen 147

Člen 96

Člen 151

Člen 97

Člen 133

Člen 98

Člen 117

Člen 99

Člen 118

Člen 100

Člen 120

Člen 101

člena 2 in 162

Člen 102

Člen 160

Člen 103

Člen 163

Člen 104

Člen 164

Člen 104a

Člen 165

Člen 105

Člen 166

Člen 105a

Člen 135

Člen 106

členi 136 do 140

Člen 107

Člen 141

Člen 108

člena 142 in 143

Člen 110

Člen 167

Člen 111

Člen 168

Člen 112

Člen 169

Člen 113

Člen 170

Člen 114

Člen 171

Člen 114a

Člen 172

Člen 115

Člen 173

Člen 116

Člen 131

Člen 117

Člen 174

Člen 118

Člen 175

Člen 119

Člen 176

Člen 120

Člen 177

Člen 121

Člen 180

Člen 122

Člen 187

Člen 123

Člen 125

Člen 124

Člen 181

Člen 125

členi 190, 191 in 193

Člen 126

Člen 186

Člen 127

Člen 190

Člen 128

Člen 189

Člen 129

Člen 191

Člen 130

Člen 193

Člen 131

Člen 196

Člen 132

Člen 198

Člen 133

Člen 200

Člen 134

člena 152 in 153

člen 135(1), (5), (6) in (7)

Člen 202

člen 135(2), (3) in (4)

Člen 131

člen 135(8) in (9)

—

Člen 136

Člen 132

Člen 137

člena 204 in 205

Člen 138

Člen 206

Člen 139

Člen 208

Člen 140

Člen 209

Člen 141

Člen 241

Člen 142

Člen 249

Člen 143

Člen 80

Člen 144

Člen 80

Člen 145

Člen 243

Člen 146

Člen 244

Člen 147

Člen 245

Člen 148

Člen 246

Člen 149

Člen 250

Člen 150

Člen 248

Člen 151

člen 82(7), (8) in (9)

Člen 152

—

Člen 153

Člen 84

Člen 154

Člen 84

Člen 155

člen 243(3)

Člen 156

člen 80(3)

Člen 157

Člen 87

Člen 158

Člen 254

Člen 159

Člen 255

Člen 160

Člen 256

Člen 161

Člen 257

Člen 162

Člen 258

Člen 163

Člen 259

Člen 164

Člen 260

Člen 165

Člen 261

Člen 166

Člen 262

Člen 167

Člen 263

Člen 168

—

člen 169(1)

—

člen 169(2)

člen 12(1)

člen 169(3)

člen 12(2)(d)

člen 170(1)

—

člen 170(2)

člen 116(1)

člen 170(3)

člen 11(2)

člen 171(1)

člen 116(4)

člen 171(2)

člen 116(2)

člen 171(3)

člen 116(5)

Člen 172

člen 10(5)(a)

člen 173(1)

člen 30(1), tretji pododstavek

člen 173(2)

člen 31(5)

Člen 174

—

Člen 175

—

Člen 176

—

člen 177(1), (2) in (3)

—

člen 177(4)

člen 12(4)(b)

člen 177(5)

člen 10(5)(b)

člen 178(1)

člen 14(2)

člen 178(2)

člen 15(1)

člen 178(3)

člen 15(2)

Člen 178a

—

člen 179(1)

člen 30(1)(f)

člen 179(2) in (3)

člen 31(2)

Člen 180

—

člen 181(1)

—

člen 181(2)

člen 21(2(b)

člen 181(3)

člen 30(1)(e)

člen 181(4)

člen 237(5)

Člen 182

člen 15(3)

člen 183(1)

člen 160(4)

člen 183(2)

člena 12(4)(c) in 21(2)(g)

člen 183(3)

—

člen 183(4)

člen 145, člen 152(1), drugi pododstavek, ter člena 167(2) in 176(2)

člen 183(5)

člen 160(5)

člen 183(6)

člen 30(1)(d)

člena 184 in 185

—

Člen 186

Člen 236

Člen 187

člena 234 in 235

Člen 188

—

člen 189(1) in (4)

—

člen 189(2) in (3)

člen 114(2) in (3)

Člen 190

Člen 178

Člen 191

Člen 179

Člen 192

člen 190(3)

Člen 193

—

Člen 194

Člen 129

Člen 195

Člen 64

Člen 196

Člen 65

Člen 197

člen 65(2)

Člen 198

Člen 67

Člen 199

člen 66(2)

Člen 200

člen 66(3)

Člen 201

Člen 264

Člen 202

člen 11(2) in člen 265

Člen 203

člen 264 in člen 266

Člen 204

Člen 237

Člen 204a

Člen 221

Člen 204b

Člen 222

Člen 204c

Člen 223

Člen 204d

Člen 224

Člen 204e

Člen 225

Člen 204f

Člen 225

Člen 204g

Člen 226

Člen 204h

Člen 226

Člen 204i

Člen 226

Člen 204j

Člen 227

Člen 204k

Člen 228

Člen 204l

Člen 229

Člen 204m

Člen 230

Člen 204n

Člen 231

Člen 204o

Člen 232

Člen 204p

Člen 233

Člen 205

Člen 279

Člen 206

Člen 268

Člen 207

—

Člen 208

Člen 70

Člen 209

Člen 71

Člen 210

Člen 269

Člen 211

Člen 280

Člen 212

Člen 281

Člen 213

—

Člen 214

Člen 282


( 1 ) Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).

( 2 ) Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

( 3 ) Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (UL L 150, 20.5.2014, str. 112).

( 4 ) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 608/2014 z dne 26. maja 2014 o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije (UL L 168, 7.6.2014, str. 29).

( 5 ) Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).

( 6 ) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

( 7 ) Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

( 8 ) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

( 9 ) Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (UL L 11, 16.1.2003, str. 1).

( 10 ) Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) (UL L 77, 15.3.2014, str. 11).

( 11 ) Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 77, 15.3.2014, str. 27).

( 12 ) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

( 13 ) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

( 14 ) UL C 316, 27.11.1995, str. 48.

( 15 ) UL C 195, 25.6.1997, str. 1.

( 16 ) Okvirni sklep Sveta 2003/568/PNZ z dne 22. julija 2003 o boju proti korupciji v zasebnem sektorju (UL L 192, 31.7.2003, str. 54).

( 17 ) Okvirni sklep Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL L 300, 11.11.2008, str. 42).

( 18 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

( 19 ) Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

( 20 ) Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).

( 21 ) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

( 22 ) Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).

( 23 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

( 24 ) Uredba (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L 340, 16.12.2002, str. 1).

( 25 ) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

( 26 ) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

( 27 ) Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).

( *1 ) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).“;

( *2 ) Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).

( *3 ) Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L 352, 24.12.2013, str. 9).

( *4 ) Uredba Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L 190, 28.6.2014, str. 45).“;

( *5 ) Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).“;

( *6 ) Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).“;

( 28 ) 

(+) Organi upravljanja vzpostavijo sistem za računalniško beleženje in shranjevanje podatkov o posameznih udeležencih, kot je določeno v členu 125(2)(d) Uredbe (EU) št. 1303/2013. Ureditve, ki jih glede obdelave podatkov vzpostavijo države članice, morajo biti skladni z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31), zlasti s členoma 7 in 8 Direktive.

Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z *, so osebni podatki v skladu s členom 7 Direktive 95/46/ES. Njihova obdelava je potrebna za skladnost z zakonsko obveznostjo, ki velja za upravljavca (člen 7(c) Direktive 95/46/ES). Za opredelitev upravljavca glej člen 2 Direktive 95/46/ES.

Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z **, so posebna vrsta podatkov v skladu s členom 8 Direktive 95/46/ES. Ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov lahko države članice iz razlogov javnega interesa bistvenega pomena določijo dodatna izvzetja poleg tistih, ki so določena v členu 8(2) Direktive 95/46/ES, bodisi z nacionalno zakonodajo bodisi z odločitvijo nadzornega organa (člen 8(4) Direktive 95/46/ES).

( 29 ) 

(++) Podatki se zberejo na ravni majhnih upravnih enot (lokalne upravne enote 2) v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).“.

( *7 ) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).“;

( *8 ) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).“;

( 30 ) Direktiva Sveta 77/249/EGS z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov (UL L 78, 26.3.1977, str. 17).

( 31 ) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (prenovitev) (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

( 32 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33).

( 33 ) Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).

( 34 ) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

( 35 ) Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).