Uredba Sveta (ES) št. 448/98

z dne 16. februarja 1998

o spremembah in dopolnitvah Uredbe (ES) št. 2223/96 glede razporejanja posredno merjenih storitev finančnega posredništva (PMSFP) v okviru Evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov (ESR)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 213 Pogodbe,

ob upoštevanju osnutka uredbe, ki ga je predložila Komisija [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega monetarnega inštituta [3],

ker Uredba Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti [4] vsebuje referenčni okvir skupnih standardov, opredelitev, klasifikacij in računovodskih pravil za izdelavo računov držav članic za statistične zahteve Evropske skupnosti, da bi dobili primerljive rezultate med državami članicami;

ker člen 2(3) Uredbe (ES) št. 2223/96 zagotavlja, da se odločitev o razporejanju posredno merjenih storitev finančnega posredništva (v nadaljnjem besedilu PMSFP) sprejme najpozneje do 31. decembra 1997;

ker bi rešitev problema razporejanja PMSFP prinesla večje izboljšave v metodologiji ESR in bolj natančne primerjave ravni bruto domačega proizvoda (BDP) znotraj Evropske unije;

ker je namen te uredbe uvesti načelo razporejanja PMSFP in podrobnih pravil za njihovo izvajanje;

ker morajo biti učinkovitost razporejanja PMSFP in podrobna pravila za njihovo izvajanje ovrednoteni z izračuni, ki naj bi jih izvedle države članice v skladu s poskusnimi metodami, opisanimi v Prilogi III k tej uredbi v poskusnem obdobju, ki je dovolj dolgo, da se lahko oceni, ali to razporejanje daje zanesljivejše rezultate za pravilno ugotavljanje zadevnih gospodarskih dejavnosti od dosedanjega ničelnega razporejanja;

ker je primerno, da Komisija na podlagi izračunov, izvedenih v poskusnem obdobju, predloži poročila o oceni kakovosti podatkov, zlasti o razpoložljivosti ter kvalitativni in kvantitativni analizi časovne stabilnosti in občutljivosti rezultatov glede na različne poskusne metode;

ker je primerno, da se v primeru pozitivne ocene zanesljivosti dobljenih rezultatov Komisija odloči o najbolj ustrezni metodi za razporejanje PMSFP;

ker je v primeru, da poskusne metode ne dajo zanesljivejših rezultatov za pravilno meritev zadevnih dejavnosti od ničelnega razporejanja, kljub temu primerno, da Komisija predloži Svetu ustrezen predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 2223/96;

ker je primerno, da na predlog Komisije Svet soglasno sprejme odločitev o razporejanju PMSFP za določitev BNP, ki se uporabi za namene proračuna Skupnosti in lastnih virov;

ker ni primerno razporejati PMFSP za namene drugih politik Skupnosti, dokler se Komisija ne odloči, katera metoda razporejanja PMFSP se bo uporabljala v primeru, če bodo dobljeni rezultati ocenjeni kot bolj zanesljivi;

ker se v skladu z načelom subsidiarnosti zastavljeni cilji lahko bolje dosežejo na ravni Skupnosti kakor na ravni držav članic, zato ker lahko samo Komisija koordinira potrebno uskladitev statističnih metod za izračunavanje in razporejanje PMSFP na ravni Skupnosti; ker pa bi izračun in primerno razporejanje, pa tudi potrebno infrastrukturo za spremljanje uporabe metod, morale organizirati države članice; ker je zato treba predpisati, da imajo pristojni organi dostop do vseh razpoložljivih podatkov na nacionalni ravni;

ker je bilo opravljeno posvetovanje z Odborom za statistični program Evropskih skupnosti, ustanovljenim s Sklepom 89/382/EGS, Euratom [5], ter Odborom za monetarno, finančno statistiko in plačilnobilančno statistiko, ustanovljenim s Sklepom 91/115/EGS [6], v skladu s členom 3 vsakega od navedenih sklepov,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Namen

1. Namen te uredbe je z uporabo ustrezne metodologije uvesti načelo za razporejanje PMSFP, kakor je opisano v Prilogi I Priloge A k Uredbi (ES) št. 2223/96.

2. V ta namen se prilogi I in II Priloge A k Uredbi (ES) 2223/96 spremenita v skladu s prilogama I in II k tej uredbi.

Člen 2

Metode

1. Med poskusnim obdobjem, opisanim v členu 4, države članice izvedejo izračune v skladu z metodami, opisanimi v Prilogi III k tej uredbi.

2. V skladu s členom 5 se na podlagi ocene rezultatov teh izračunov sprejme odločitev o metodi, ki se bo uporabila za razporejanje PMSFP.

Člen 3

Sredstva

1. Države zagotovijo, da so potrebni podatki ali ustrezne ocene za izvajanje teh izračunov takoj na voljo nacionalnim organom, zadolženim za vodenje izračunov iz člena 2(1).

2. Nacionalni organ je odgovoren za zbiranje dodatnih podatkov, za katere meni, da so potrebni pri izračunih.

Člen 4

Predložitev rezultatov izračunov med poskusnim obdobjem

Države članice predložijo Komisiji rezultate izračunov iz člena 2(1) v skladu z naslednjim časovnim načrtom:

Rezultati za koledarska leta 1995, 1996, 1997 in 1998 se predložijo najpozneje 1. novembra 1999.

Rezultati za koledarsko leto 1999, pa tudi revidirani rezultati za koledarska leta 1995, 1996, 1997, 1998 in 1999 se predložijo najpozneje 1. novembra 2001.

Prve ocene za koledarska leta 1995, 1996, 1997, 1998, 1999 in 2000 se predložijo najpozneje 30. aprila 2002.

Člen 5

Vrednotenje rezultatov

1. Komisija na podlagi rezultatov iz člena 4 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu po posvetovanju z Odborom za statistični program pred 31. decembrom 2000 srednjeročno poročilo in pred 1. julijem 2002 končno poročilo. Poročilo vsebuje kvalitativne in kvantitativne analize posledic poskusnih metod razporejanja in izračunavanja PMSFP, kakor je opisano v Prilogi III.

2. Po postopku iz člena 7 Komisija sprejme potrebne ukrepe za uporabo te uredbe, vključno z ukrepi za pojasnjevanje in izboljšanje poskusnih metod, opisanih v Prilogi III.

3. Pred 31. decembrom 2002 Komisija po posvetovanju z Odborom za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko ter po postopku iz člena 7 sprejme metodo, ki se bo uporabila za razporejanje PMSFP v primeru, če so ugotovitve končnega poročila o oceni zanesljivosti rezultatov, dobljenih v poskusnem obdobju, pozitivne.

4. V primeru, če Komisija v svojem končnem poročilu o oceni, navedenem v odstavku 1, ugotovi, da za pravilne meritve dejavnosti nobena od poskusnih metod za razporejanje PMSFP ni bolj zanesljiva od dosedanjega ničelnega razporejanja, Komisija po potrebi Svetu predloži ustrezen predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 2223/96.

Člen 6

Prenos podatkov

Od 1. januarja 2003 države članice kot del tabel, navedenih v členu 3 Uredbe (ES) št. 2223/96, posredujejo Komisiji rezultate izračunov, izvedenih po tej uredbi.

Člen 7

Postopek

1. Komisiji pomaga Odbor za statistični program, v nadaljnjem besedilu "odbor".

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi predsednik.

Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe za sprejemanje odločitev Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način, določen v navedenem členu. Predsednik ne glasuje.

3. (a) Komisija sprejme predlagane ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora.

(b) Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo dano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet ne odloči v treh mesecih po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija.

Člen 8

Odstopanja

Z odstopanjem od te uredbe:

1. Svet na predlog Komisije s soglasjem sprejme odločitev, da se PMSFP razporedijo za določitev BNP, ki se uporablja za proračun Skupnosti in lastne vire.

2. PMSFP niso razporejene za namene drugih politik Skupnosti, dokler Komisija ne sprejme metode, ki naj bi se uporabljala za razporejanje PMSFP v skladu s členom 5(3).

Člen 9

Končne določbe

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. februarja 1998

Za Svet

Predsednik

G. Brown

[1] UL C 124, 21.4.1997, str. 28.

[2] UL C 339, 10.11.1997.

[3] Mnenje, dano 16. oktobra 1997 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[4] UL 310, 30.11.1996, str. 1.

[5] UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

[6] UL L 59, 6.3.1991, str. 19. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 96/174/ES (UL L 51, 1.3.1996, str. 48).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

SPREMEMBE PRILOGE A IN PRILOGE I K UREDBI (ES) št. 2223/96

Poglavje 1

1.13 peti odstavek (d) | Za"ESR vsebuje tudi številne posebne dogovore, npr:"črtati:"prikazovanje porabe posredno merjenih storitev finančnega posredništva kot vmesne potrošnje nominalnega sektorja ali nominalne dejavnosti" | Nadomestiti z:"razporejanje porabe posredno merjenih storitev (PMSFP) po sektorjih/dejavnostih porabe." |

1.25 drugi odstavek | | Za besedilom"Nekatere glavne razlike v konceptih so:"in za vsemi navedenimi točkami, dodati naslednjo točko: "(i)uporaba posredno merjenih storitev finančnega posredništva (PMSFP) se sedaj razporedi po sektorjih in dejavnostih porabe namesto nominalnega sektorja (dejavnosti). Posledica tega je, da uporaba PMSFP načeloma ni več knjižena kot vmesna poraba, ampak je lahko končna potrošnja ali izvoz. To pomeni, da lahko pride tudi do uvoza PMSFP." |

Poglavje 3

3.63 | Črta se celotno besedilo od začetka do konca četrtega odstavka, vključno z besedilom"… se vrednoti na osnovi zaračunanih pristojbin ali provizij." | Črtano besedilo se nadomesti z naslednjim besedilom:"J.Storitve finančnega posredovanja (vključujejo zavarovalniške storitve in storitve financiranja pokojnin)Storitve finančnega posredovanja (ne vključujejo zavarovalniških storitev in storitev financiranja pokojnin) obstajajo kot:(a)storitve finančnega posredovanja, ki jih finančni posrednik neposredno zaračuna strankam in se merijo kot znesek zaračunanih provizij.Finančni posredniki lahko posebej zaračunajo posredniške usluge, ki jih zagotavljajo.(b)neposredno zaračunane in merjene storitve finančnega posredovanja (PMSFP).Finančni posredniki zagotavljajo storitve, za katere posebej ne zaračunavajo provizij. Plačajo nižje obrestne mere, kakor bi jih sicer tistim, ki jim denar posojajo, in višje tistim, ki se pri njih denarno zadolžijo.Posledica je, da se proizvodnja PMSFP ustvarja z vodenjem po finančnih posrednikih posojil in vlog, katerih mere oni nadzirajo; nasprotno pa ni posredniške storitve za vrednostne papirje razen delnic.Proizvodnja podsektorjev S122 (druge finančne ustanove) in S123 (drugi finančni posredniki brez zavarovalnic in pokojninskih skladov), razen investicijskih skladov, se ovrednoti na podlagi razlike med dejanskimi obveznosti in terjatvami po obrestnih merah in "referenčni" obrestni meri. Za tiste, ki jim posredniki posojajo sredstva, tako za rezidente kot nerezidente, se proizvodnja meri z razliko med zaračunanimi veljavnimi obrestmi za posojilo in zneskom, ki bi bil plačan, če bi se uporabila referenčna mera. Za tiste, od katerih si posredniki izposojajo sredstva, tako rezidente kot nerezidente, pa se meri z razliko med obrestmi, ki bi jih dobili, če bi se uporabila referenčna mera in z veljavnimi obrestmi, ki jih dejansko dobijo;(c)storitve finančnega posredovanja, ki jih zagotovi centralna banka.Centralna banka ne sme biti vključena pri izračunavanju PMSFP: njena proizvodnja se meri kot znesek stroškov." |

3.70(j) | Črta se besedilo:"le za celotno gospodarstvo: vse posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP), ki jih zagotavljajo rezidenčni proizvajalci." | Črtano besedilo se nadomesti z naslednjim besedilom:"uporaba storitev finančnega posredništva, ki jih posredno merijo rezidenčni proizvajalci." |

3.70 | | Doda se točka "k":"(k)praviloma bi morala biti proizvodnja centralne banke v celoti razporejena v vmesno potrošnjo drugih finančnih posrednikov (podsektorji S122 — S123)." |

3.76(e) | | K besedilu"neposredno zaračunane finančne storitve"se doda naslednje besedilo:"in del posredno merjenih storitev finančnega posredništva uporabljenih za končno potrošnjo gospodinjstev;" |

3.142(h) | | Za besedilom"finančne storitve v znesku izrecnih provizij in pristojbin"se doda naslednje besedilo:"in del posredno merjenih storitev finančnega posredništva, ki jih uporabljajo nerezidenti;" |

Poglavje 4

4.51, drugi odstavek | Črta se besedilo:"Ker vrednost storitev, ki jih zagotavljajo finančni posredniki, ni razporejena med posamezne stranke, iz dejanskih plačil obresti finančnim posrednikom ali prejemkov obresti od finančnih posrednikov ni izločena marža, ki predstavlja implicitne stroške finančnih posrednikov. Zato je v računih alokacije primarnega dohodka finančnih posrednikov in nominalne dejavnosti, ki ji je po dogovoru kot vmesna potrošnja alocirana celotna proizvodnja finančnih posrednikov, potrebna prilagoditvena postavka." | Črtano besedilo se nadomesti z:"Kadar je vrednost storitev, ki jih zagotavljajo finančni posredniki razporejena med različne stranke, dejanska plačila obresti finančnim posrednikom ali prejemki obresti od finančnih posrednikov morajo biti prilagojena tako, da se izloči marža, ki predstavlja implicitne stroške finančnih posrednikov. Zneski obresti, ki jih plačajo posojilojemalci finančnim posrednikom se morajo zmanjšati z ocenjenimi vrednostmi neplačanih obveznosti, zneski prejetih obresti deponentov pa se morajo podobno povečati. Vrednosti odhodkov štejejo kot plačila za opravljene storitve finančnih posrednikov in ne kot plačila obresti." |

Poglavje 8

8.09 | | OPOMBA V OBRAZLOŽITEVK navedenim številkam se doda: Preglednici A.I.1 in A.I.2, ki prikazujeta posledice razporeditve PMSFP za številke iz poglavja 8, "Zaporedje računov in izravnalne postavke" (številčni primer). |

8.14 | Črta se besedilo:"Ker posredno merjene storitve finančnega posredništva (FISIM) niso dodeljene uporabniškim sektorjem, se celotna vrednost proizvodnje FISIM obravnava kot vmesna potrošnja nominalnega sektorja s proizvodnjo nič in negativno dodano vrednostjo, ki je po velikosti enaka, po predznaku pa nasprotna vmesni potrošnji. Na ta način se dodana vrednost vseh sektorjev in gospodarskih panog skupno zmanjša za ta znesek. Da bi se olajšala predstavitev računov, je možno, da se ne vključi dodatni stolpec za nominalni sektor in se namesto tega upošteva ustrezna številka v stolpcu celotnega gospodarstva." | Črtano besedilo se nadomesti z:"Ker so posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP) razporejene v uporabniški sektor, so nekateri deli plačil obresti prerazporejeni kot plačila storitev. Ta prerazporeditev vpliva na vrednost proizvodnje ter vmesne porabe (pa tudi na vrednost uvoza, izvoza in končne potrošnje)." |

8.24 | Črta se besedilo:"Ker posredno merjene storitve finančnega posredništva (FISIM) niso dodeljene uporabniškim sektorjem, so prikazane vknjižbe za obresti tiste za dejanske obrestne obveznosti in terjatve. Popravek se naredi pri virih v stolpcu finančnih družb (z negativnim predznakom) in v stolpcu nominalnega sektorja (s pozitivnim predznakom). Da bi se olajšala predstavitev računov, je mogoče ne vključiti dodatnega stolpca za nominalni sektor in namesto tega predstaviti ustrezno številko v stolpcu celotnega gospodarstva." | Črtano besedilo se nadomesti z naslednjim besedilom:"Ker so storitve finančnega posredništva (PMSFP) razporejene v uporabniški sektor, postavka "obresti" v računu alokacije primarnega dohodka ustreza obveznostim in terjatvam za obračunane obresti, potem ko so bile PMSFP odštete od dejanskih obveznosti posojilojemalcev in dodane dejanskim terjatvam posojilodajalcev." |

Poglavje 9

9.25(a) | Črta se besedilo:"vmesna potrošnja gospodarske panoge vključuje porabo posredno merjenih storitev finančnega posredništva, ki se evidentirajo v nominalni gospodarski panogi (glej odstavek 9.33.);" | |

9.25(b) | Črta se besedilo:"minus poraba posredno merjenih storitev finančnega posredovanja (evidentiranih v nominalni gospodarski panogi, glej odstavek 9.33.)" | |

9.33 | Črta se besedilo:"V vseh preglednicah ponudbe in porabe je klasifikacija gospodarskih panog NACE rev.1 razširjena z nominalno gospodarsko panogo za porabo posredno merjenih storitev finančnega posredništva. V preglednici ponudbe se za to gospodarsko panogo sploh ne evidentira nobena transakcija. V preglednici porabe se posredno merjena skupna poraba storitev finančnega posredništva evidentira kot vmesna potrošnja te nominalne gospodarske panoge. Ker ta nominalna gospodarska panoga nima drugih transakcij, je njen neto poslovni presežek negativen za znesek njene vmesne potrošnje; vse druge sestavine njene dodane vrednosti pa so nič. Zaradi tega je njena skupna bruto dodana vrednost enaka njenemu (negativnemu) neto poslovnemu presežku." | |

Tabela A.I.1 — Učinki alokacije PMSFP po institucionalnih sektorjih, vključno s spremembami za netržne proizvajalce

Porabe | Transakcije in izravnalne postavke | Viri | |

I.Račun proizvodnje/zunanji račun | 2 | 2 | | | | | | | | P.72 | Uvoz storitev | | | | | | | 2 | | 2 | I.Račun proizvodnje/zunanji račun |

4 | | 4 | | | | | | | P.62 | Izvoz storitev | | | | | | | | 4 | 4 |

| | | | | | | | | P.1 | Proizvodnja | | 48 | 6 | | 3 | 57 | | | 57 |

27 | | | 27 | 3 | 0 | 6 | 0 | 18 | P.2 | Vmesna potrošnja | | | | | | | | | |

30 | | − 2 | 30 | | | | 48 | − 18 | B.1 | Dodana vrednost/zunanja bilanca | − 18 | 48 | | | | 30 | | | 30 |

II.1.1Račun ustvarjanja dohodka | 30 | | | 30 | | | | 48 | − 18 | B.2 | Poslovni presežek | − 18 | 48 | | | | 30 | | | 30 | II.1.1Račun ustvarjanja dohodka |

II.1.2Račun alokacije primarnega dohodka | 230 | | 13 | 217 | 6 | 14 | 35 | 106 | 56 | D.41 | Obresti | 33 | 106 | 14 | 49 | 7 | 209 | 21 | | 230 | II.1.2Račun alokacije primarnega dohodka |

22 | | | 22 | 1 | 35 | − 21 | 48 | − 41 | B.5 | Bilanca primarnih dohodkov | − 41 | 48 | − 21 | 35 | 1 | 22 | | | 22 |

II.2Račun sekundarne razdelitve dohodka | 22 | | | 22 | 1 | 35 | − 21 | 48 | − 41 | B.6 | Razpoložljivi dohodek | − 41 | 48 | − 21 | 35 | 1 | 22 | | | 22 | II.2Račun sekundarne razdelitve dohodka |

II.4Račun porabe dohodka | 28 | | | 28 | 3 | 19 | 6 | | | P.3 | Izdatki za končno potrošnjo | | | | | | | | | | II.4Račun porabe dohodka |

| | 6 | − 6 | − 2 | 16 | − 27 | 48 | − 41 | B.8n | Prihranek, neto/zunanja bilanca | | | | | | | | | |

Tabela A.I.2 — Učinki alokacije PMSFP izključno nominalnemu sektorju

Porabe | Transakcije in izravnavanje | Viri | |

I.Račun proizvodnje | | | | | | | | | | | P.1 | Proizvodnja | | | 48 | | | | 48 | | | 48 | I.Račun proizvodnje |

48 | | | 48 | | | | | | 48 | P.2 | Vmesna potrošnja | | | | | | | | | 48 | 48 |

| | | | | | | 48 | | − 48 | B.1 | Dodana vrednost/zunanja bilanca | − 48 | | 48 | | | | | | | |

II.1.1Račun ustvarjanja dohodka | | | | | | | | 48 | | − 48 | B.2 | Poslovni presežek | − 48 | | 48 | | | | | | | | II.1.1Račun ustvarjanja dohodka |

II.1.2Račun alokacije primarnega dohodka | 222 | | 16 | 206 | 7 | 17 | 39 | 77 | 66 | | D.41 | Obresti | | 25 | 125 | 12 | 33 | 5 | 200 | 22 | | 222 | II.1.2Račun alokacije primarnega dohodka |

| | | | | | | | | | P.119 | Popravek PMSFP | 48 | | − 48 | | | | | | | |

| | | − 6 | − 2 | 16 | − 27 | 48 | − 41 | | B.5 | Bilanca primarnih dohodkov | | − 41 | 48 | − 27 | 16 | − 2 | − 6 | | | |

II.2Račun sekundarne razdelitve dohodka | | | | − 6 | − 2 | 16 | − 27 | 48 | − 41 | | B.6 | Razpoložljivi dohodek | | − 41 | 48 | − 27 | 16 | − 2 | − 6 | | | | II.2Račun sekundarne razdelitve dohodka |

II.4Račun porabe dohodka | | | 6 | − 6 | − 2 | 16 | − 27 | 48 | − 41 | | B.8n | Prihranek, neto/zunanja bilanca | | | | | | | | | | | II.4Račun porabe dohodka |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

SPREMEMBA PRILOGE II PRILOGE A K UREDBI (ES) št. 2223/96

V tretjem stavku prvega odstavka točke 11 se črta naslednje besedilo:""terjatveni dohodek od lastnine minus obrestne obveznosti, razen terjatvenega dohodka od lastnine iz naložb v lastna sredstva"".

--------------------------------------------------

PRILOGA III

OBRAČUNAVANJE PMSFP

1. OBRAČUNAVANJE PROIZVODNJE PMSFP PO SEKTORJIH S 122 in S123

(a) Zahtevani statistični podatki

Za sektorja S122 in S123 [1] je treba uporabiti tabelo povprečnih stanj kreditov, vlog (razčlenjenih po sektorju uporabe) in vrednostnih papirjev razen delnic, ki jih je izdal finančni posrednik za obdobje (povprečje štirih četrtletij) in obračunane obresti, po prerazporeditvi subvencioniranih obrestnih mer njihovim dejanskim prejemnikom, kakor je opredeljeno v ESR 1995.

(b) Izbira referenčne mere

V bilancah stanja finančnih posrednikov, zajetih v S122 in S123, je treba razčlenitev posojil in vlog pri rezidentih razdeliti, z namenom razlikovanja med posojili in vlogami med:

- medbančnimi (tj. v okviru institucionalnih subjektov S122 in S123),

- danimi oz. prejetimi od institucionalnih sektorjev uporabnikov (S11 — S124 — S125 — S13 — S14 — S15) (razen pri centralnih bankah).

Poleg tega bi morala biti posojila in vloge s tujino (S2) prav tako razdeljeni na posojila in vloge pri nerezidentnih finančnih posredništvih ter posojila in vloge pri drugih nerezidentih.

V petletnem poskusnem obdobju morajo države članice primerjati rezultate o alokaciji PMSFP, z uporabo interne referenčne mere, izračunane v skladu z naslednjimi štirimi metodami:

Metoda št. 1

Da bi dobili PMSFP output rezidentnih finančnih posrednikov po institucionalnih sektorjih, se "interna" referenčna mera izračunava kot razmerje terjatev iz naslova obresti na posojila med S122 in S123 na stanje posojil med S122 in S123.

terjatve iz naslova obresti na posojila med S122 in S123

stanje posojil med S122 in S123

Metoda št. 2

Da bi dobili PMSFP output rezidentnih finančnih posrednikov, se "notranja" referenčna mera izračuna kot tehtano povprečje obrestnih mer za medbančne kredite in vrednostne papirje, razen delnic, ki so jih izdali finančni posredniki. Uteži predstavljajo raven stanj posojil po posameznih postavkah med rezidentnimi finančnimi posredništvi, zajetimi v S122 in S123 in vrednostni papirji, razen delnic, ki so jih izdali finančni posredniki, zajeti v S122 in S123.

terjatve iz naslova obresti na posojila med S122 in S123 + obresti na vrednostne papirje, razen delnic, izdani od S122 in S123

stanje posojil med S122 in S123 + vrednostni papirji, razen delnic, izdani od S122 in S123

Če institucionalne značilnosti nacionalnih bančnih sistemov ne dopuščajo izračuna te mere (ker banke izdajajo samo delnice), je treba uporabiti nadomestno referenčno mero, ki se lahko izračuna na podlagi razmerja med stanjem sredstev in obrestnimi tokovi zanje (razen posojil/obveznosti do virov sredstev (razen vlog), katerih povprečna zapadlosti je najbližja zapadlosti bilančnih obveznosti finančnih posrednikov, zajetih v S122 in S123.

Metoda št. 3

Za izračun PMSFP outputa rezidentnih finančnih posrednikov po institucionalnih sektorjih se lahko uporabita dve referenčni meri, ena za kratkoročne transakcije (izračunana kakor pri metodi št. 1) in druga za dolgoročne transakcije (na podlagi objavljenih mer za vrednostne papirje, razen delnic, katerih datum zapadlosti je enak datumu zapadlosti dolgoročnih bilančnih obveznosti.

Metoda št. 4

Za izračun PMSFP outputa rezidentnih finančnih posrednikov po institucionalnem sektorju, se "notranja" referenčna mera izračuna v skladu s tremi spodnjimi možnostmi:

(a) kot povprečne aktivne in pasivne obrestne mere, ki veljajo pri rezidentnih institucionalnih sektorjih (S124 — S125 — S11 — S13 — S14 — S15) (razen pri centralnih bankah),

(b) kot povprečje med povprečnimi aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami, ki veljajo pri rezidentnih institucionalnih sektorjih uporabnikov (S124 — S125 — S11 — S13 — S14 — S15) (razen pri centralnih bankah) ter implicitno obrestno mero, ki se izračuna po metodi št. 1,

(c) kot povprečje med povprečnimi aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami, ki veljajo pri rezidentnem institucionalnem sektorju uporabnikov (S124 — S125 — S11 — S13 — S14 — S15) (razen pri centralnih bankah) ter implicitno obrestno mero, izračunano po metodi št. 2.

Za določitev PMSFP uvoza in izvoza se uporabi povprečna medbančna mera, tehtana po ravneh stanja v rubrikah "posojila med S122 in S123 na eni ter nerezidentna finančna posredništva na drugi strani", in "depoziti med S122 in S123 na eni ter nerezidentna finančna posredništva na drugi strani", ki so zajeta v bilanci stanja finančnih posrednikov.

Ta izračunana stopnja je "zunanja" obrestna mera, ki se uporabi za izračunavanje PMSFP izvoza in uvoza.

V poskusnem obdobju bi bilo treba narediti izračun, ki bi razločeval med interno in zunanjo referenčno mero na podlagi rezidentnosti finančnega posrednika, ki sodeluje pri poslu, in na podlagi valute, v kateri so bili ti posli opravljeni.

Države članice morajo zagotoviti Eurostatu vse statistične informacije, ki so uporabljene v metodologiji.

Za vsak institucionalni sektor je treba imeti naslednjo tabelo posojil in depozitov, ki so jih odobrili rezidentni finančni posredniki:

Posojila, odobrena po rezidentnih finančnih posrednikih | S 122 S 123 | | | Depoziti pri rezidentnih finančnih posrednikih | S122 S123 |

Skupni PMSFP po institucionalnih sektorjih je seštevek PMSFP na odobrena posojila institucionalnemu sektorju in PMSFP na depozite institucionalnega sektorja.

PMSFP na odobrena posojila institucionalnemu sektorju = obrestne terjatve na posojila − (stanje posojil × "notranja" referenčna mera).

PMSFP na depozite institucionalnega sektorja = (stanje depozitov × notranja referenčna mera) − obrestne obveznosti/zapadle obresti

Del proizvodnje se izvaža; na podlagi bilance stanja finančnih posrednikov (S122 in S 123) upoštevamo:

Izvozni PMSFP se izračunava z uporabo "zunanje" medbančne referenčne mere na naslednji način:

PMSFP na posojila, odobrena nerezidentom (vključno z finančnimi posredniki) = obrestne terjatve − (stanje posojila × "zunanja" referenčna mera)

PMSFP na depozite nerezidentov (vključno s finančnimi posredniki) = (stanje depozitov × "zunanja" referenčna mera) − obrestne obveznosti/zapadle obresti

(d) Razčlenitev na vmesno in končno porabo PMSFP, razporejenega gospodinjstvom

Storitve gospodinjstvom morajo biti razčlenjene na:

- vmesno porabo gospodinjstev kot lastnikom stanovanj

- vmesno porabo gospodinjstev kot lastnikom individualnih in partnerskih podjetij

- končno porabo gospodinjstev

To ima za posledico členitev posojil gospodinjstvom (stanje in obresti) na:

- stanovanjska posojila

- posojila gospodinjstvom kot lastnikom individualnih in partnerskih podjetij

- druga posojila gospodinjstvom

Posojila gospodinjstvom kot lastnikom individualnih in partnerskih podjetij in stanovanjska posojila se običajno ločeno izkazujejo v različnih razčlenitvah posojanja pri finančnih in denarnih statističnih podatkih. Druga posojila gospodinjstvom se lahko dobi z odštevanjem. PMSFP za posojila gospodinjstvom bi moral biti razdeljen na tri postavke (stanovanjska posojila, posojila gospodinjstvom kot lastnikom individualnih in partnerskih podjetij in druga posojila gospodinjstvom) na podlagi informacij o stanju in obrestih, za vsako od treh skupin. Stanovanjska posojila niso enaka hipotekarnim posojilom, ker se lahko hipotekarna posojila uporabijo v druge namene.

Depoziti gospodinjstev morajo biti razčlenjeni v:

- depozite gospodinjstev kot lastnikov individualnih in partnerskih podjetij

- depozite posameznikov

Ob pomanjkanju statističnih podatkov o depozitih gospodinjstev kot lastnikov individualnih in partnerskih podjetij v preizkusnem petletnem obdobju, morajo države članice primerjati rezultate o razporejanju PMSFP z uporabo naslednjih dveh metod:

Metoda št. 1

Stanje se lahko izračunava na podlagi razmerja med depoziti in dodano vrednostjo, ugotovljenih pri najmanjših družbah in ekstrapoliranih za individualna in partnerska podjetja.

Metoda št. 2

Stanje se lahko izračunava na podlagi razmerja med depoziti in prometom, ugotovljenega za najmanjše družbe in ekstrapolirane za individualna in partnerska podjetja.

PMSFP na depozite gospodinjstev je treba razporediti med PMSFP na depozite gospodinjstev kot lastnikov individualnih in partnerskih podjetij in na PMSFP na depozite gospodinjstev kot potrošnikov na podlagi povprečnih stanj teh dveh kategorij, za katere se lahko zaradi pomanjkanja nadaljnjih informacij uporabi enaka obrestna mera.

Alternativno, zlasti v primeru pomanjkanja podrobnejših informacij o posojilih in depozitih gospodinjstev, se lahko PMSFP gospodinjstvom razporedi na vmesno porabo in končno porabo, s čemer se zagotovi, da se vsa posojila nanašajo na gospodinjstva kot proizvajalca ali kot lastnikov stanovanj in da se vsi depoziti nanašajo na gospodinjstva kot potrošnike.

2. IZRAČUN UVOZNEGA FINANČNEGA POSREDOVANJA

Nerezidentni finančni posredniki odobravajo posojila rezidentom in od njih prejemajo depozite. Po institucionalnih sektorjih je treba uporabiti naslednjo tabelo:

Posojila, ki jih odobrijo nerezidentni finančni posredniki | | | depoziti pri nerezidentnih finančnih posrednikih | | |

Uvoz finančnega posredovanja po vsakem institucionalnem sektorju se zato izračunavajo na naslednji način:

Uvozni PMSFP za posojila = obrestne terjatve po nerezidentnih finančnih posrednikih − (stanje posojil × "zunanja" referenčna mera)

Uvozni PMSFP za depozite = (stanje depozitov × "zunanja" referenčna mera) − zapadle/dospele obresti po nerezidentnih finančnih posrednikih.

3. PMSFP PO STALNIH CENAH

Razlika med referenčno obrestno mero in dejansko obrestno mero predstavlja maržo finančnega posrednika in se tako lahko šteje kot cena za zagotovljeno storitev. PMSFP po stalnih cenah izhajajo kot kvocient vrednosti PMSFP na posojila in depozite S 122 in S 123 in navedeno ceno. Stanje posojil in depozitov se revalorizira na podlagi uporabe splošnega indeksa cen (npr. implicitnega cenovnega deflatorja za domačo končno porabo)

PMSFP na posojila, odobrena institucionalnemu sektorju po stalnih cenah =

PMSFP na posojila, odobrena institucionalnemu sektorjuindeks gibanja cenmarža baznega obdobjadejanska marža

PMSFP na depozite institucionalnih sektorjev po stalnih cenah =

PMSFP na depozite institucionalnih sektorjevindeks gibanja cenmarža baznega obdobjadejanska marža

Marža baznega obdobja na posojila = dejanska obrestna mera za posojila − referenčna mera

Marža baznega obdobja na depozite = referenčna mera − dejanska obrestna mera za depozite

[1] Finančna posredovanja v obravnavi so sektorji S122 (druge denarno finančne institucije) in S123 (drugo finančno posredovanje razen zavarovalnic in pokojninskih skladov), razen investicijskih skladov.

--------------------------------------------------

31998R0448