[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 17.10.2007 COM(2007) 602 konč. 2007/0223 (CNS) Predlog UREDBA SVETA o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (predložila Komisija) {SEC(2007) 1310}{SEC(2007) 1312}{SEC(2007) 1336} OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM OZADJE PREDLOGA | Razlogi za predlog in njegovi cilji Splošni cilj predloga je pregledati in okrepiti prispevek Skupnosti k boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, da bi se izboljšala učinkovitost ukrepov proti temu mednarodnemu problemu in njegovim posledicam za okolje, gospodarstvo ter družbo. | Splošno ozadje Nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov (IUU) je ena največjih svetovnih groženj trajnosti ribjih staležev in morski biotski raznovrstnosti. Mednarodna skupnost večinoma soglaša, da gre za posebno resen problem ter da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za njegovo preprečevanje, odvračanje od njega in njegovo odpravljanje. To soglasje je izraženo v različnih mednarodnih instrumentih, predvsem pa v prostovoljnem mednarodnem akcijskem načrtu v zvezi s tem vprašanjem, sprejetem pod pokroviteljstvom FAO leta 2001. Skupnost se proti IUU bojuje že več kot 10 let. Njena politika od leta 2002 temelji na lastnem akcijskem načrtu. Na podlagi tega je Skupnost v zadnjih letih zelo dejavna in spodbuja izvajanje ambiciozne politike za odvračanje od ribolova IUU in njegovo preprečevanje ter odpravljanje na ravni Skupnosti ter regionalni in mednarodni ravni. Ta politika je pripomogla k precejšnemu napredku. Z ustanovitvijo novih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva na pobudo ali s trdno podporo EU se je razširila geografska pokritost ribolovnih območij na odprtem morju v skladu z mednarodno ureditvijo. Sprejetje obsežnih nizov novih ukrepov v okviru obstoječih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva je hkrati povečalo nadzor na morju in v pristaniščih ter omogočilo boljše spremljanje trgovinskih tokov. Sprejetje črnih seznamov plovil IUU je omogočilo uvedbo odvračilnih ukrepov za plovila, za katera je bilo ugotovljeno, da se ukvarjajo z nezakonitimi dejavnostmi. Leta 2004 je začel veljati nov partnerski pristop glede odnosov EU z državami v razvoju, s katerimi je EU sklenila dvostranske sporazume o ribolovu. Eden od temeljev partnerskega pristopa je krepiti sposobnost teh držav za upravljanje in nadzor, posebej za ta cilj pa je bilo dodeljenih precej finančnih sredstev EU. Na ravni EU se je z reformo skupne ribiške politike, ki je bila dogovorjena leta 2002, pozornost usmerila na potrebo po izboljšanju izpolnjevanja pravil, ki se uporabljajo za ribiče in vode EU. Čeprav je bilo na tem področju opravljenega veliko dela, ribolov IUU nedvomno še zdaleč ni izkoreninjen. Komisija meni, da je zaradi takih praks, ki obstajajo še naprej kljub ukrepom Skupnosti in mednarodnim ukrepom, ter zaradi njihovih resnih posledic za okolje, gospodarstvo ter družbo potreben hiter in odločen odziv Skupnosti. Skupnost ima eno največjih ribiških ladjevij na svetu in je tretja svetovna ribiška velesila. Je tudi največji trg in vodilna uvoznica ribiških proizvodov. Vrednost ribiških proizvodov, uvoženih v Skupnost, je v letu 2005 narasla na skoraj 14 milijard EUR. Poleg tega se domneva, da tudi izvajalci dejavnosti iz Skupnosti registrirajo veliko ribiških ladij v državah, ki ne upoštevajo zahtev. Skupnost ima v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi in splošnim ciljem, da se izboljša upravljanje in prepreči čezmerno izkoriščanje naravnih virov (kot je določeno v strategiji trajnostnega razvoja EU, dogovorjeni na Evropskem Svetu junija 2006), posebno obveznost, da stopi na čelo mednarodnih prizadevanj v boju proti ribolovu IUU. Komisija meni, da je zdaj treba dokončati obstoječi okvir, izboljšati njegovo učinkovitost ter se osredotočiti na boljše izvrševanje in izpolnjevanje potrebnih ukrepov za odvračanje od ribolova IUU, njegovo preprečevanje in odpravljanje. | Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog V sedanjem sistemu ribolov IUU delno obravnavajo določbe Skupnosti o nadzoru, inšpekciji in izvrševanju v Skupnosti (zlasti Uredba Sveta 2847/93 in Uredba Sveta 2371/2002), pa tudi v zvezi z območji, za katera se uporabljajo pravila, dogovorjena v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva (zlasti uredbi Sveta 1963/2001 in 601/2004). | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Ta predlog sledi splošnemu cilju skupne ribiške politike, da „zagotavlja izkoriščanje živih vodnih virov, ki ustvarja trajnostne gospodarske, okoljske in socialne pogoje“, z usmerjenostjo na varovanje naravnih virov pa splošneje prispeva k strategiji za trajnostni razvoj, s katero je soglašal Evropski Svet junija 2006. Poleg tega je usklajen s cilji, določenimi na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju leta 2002, kar zadeva upravljanje ribištva. Prizadevanje za boljše upravljanje oceanov je tudi eno glavnih načel, ki usmerjajo sedanja razmišljanja o prihodnji pomorski politiki Skupnosti. | POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA | Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi | Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Od januarja do marca 2007 je potekal širok posvetovalni postopek na podlagi javnega dokumenta, ki so ga predložile službe Komisije in je bil objavljen na spletni strani Komisije. V posvetovalnem dokumentu, ki ga je pripravil GD za ribištvo in pomorske zadeve za usmerjanje razprave, je predstavljena kratka analiza problema, vsebuje pa devet možnih področij ukrepanja: (1) izboljšati nadzor nad zakonitostjo dejavnosti ribiških plovil tretjih držav in njihovega ulova z dostopom do ribiških pristanišč Evropske skupnosti, (2) izboljšati nadzor nad skladnostjo ukrepov za ohranjanje in upravljanje pri ribiških proizvodih tretjih držav, ki se uvozijo v Skupnost na druge načine kot z ribiškimi plovili, (3) zapreti trg EU za ribiške proizvode IUU, (4) odzvati se na dejavnosti IUU državljanov Evropske skupnosti, ki se izvajajo zunaj njenega ozemlja, (5) izboljšati pravna sredstva za odziv na ribolovne dejavnosti IUU, (6) uvesti učinkovit sistem kazni za odvračanje od hujših kršitev ukrepov za ribištvo, (7) izboljšati ukrepe proti ribolovu IUU v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, (8) podpirati politiko in ukrepe držav v razvoju proti ribolovu IUU ter (9) izboljšati sodelovanje na področju spremljanja, nadzora in obvladovanja. Komisija je v okviru tega posvetovanja organizirala številne sestanke in prejela več pisnih prispevkov. O tem vprašanju se je razpravljalo na neformalnem zasedanju Sveta ministrov za ribištvo 17 aprila 2007. Poleg tega je Evropski parlament 15. februarja 2007 sprejel resolucijo o tem vprašanju. Prispevke je poslalo veliko različnih organizacij in oseb, povezanih z ribiškim sektorjem, in sicer Svetovalni odbor za ribištvo in ribogojstvo, v katerem so zbrane glavne interesne skupine v ribiškem sektorju na ravni Skupnosti, evropske in nacionalne ribiške organizacije (Francija, Španija, Grčija), predelovalna industrija, trgovci na drobno, banke in potrošniki, sindikati, številni NVO-ji (ki se ukvarjajo z vprašanji okolja in razvoja), javni organi iz Nemčije in Združenega kraljestva, poslanec nacionalnega parlamenta (Nizozemska) ter javni organi iz Norveške, Svetovna banka in podjetjem, ki se ukvarja z razvojem mehanizmov sledenja. | Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Udeleženci posvetovalnega procesa so se zelo pozitivno odzvali na pobudo Komisije. V skoraj vseh prispevkih so poudarili, da je okrepitev ukrepov Skupnosti na tem področju potrebna. Na splošno so menili, da so področja ukrepanja, ki jih je Komisija opredelila v svojem posvetovalnem dokumentu, ustrezna. Ena točka, glede katere se zainteresirane strani niso strinjale, je bila povezana s področjem uporabe pobude. Del ribiškega sektorja je menil, da pobuda ne bi smela zajemati ribiškega ladjevja Skupnosti, ki je vključeno v celovit sistem nadzora, saj zanj ne bi moglo veljati, da izvaja ribolov IUU. Večina vprašancev pa je podprla zamisel o široki pobudi, ki bi vključevala ribolovne dejavnosti vsega ribiškega ladjevja (ladjevja Skupnosti in tistega zunaj nje). Nekatere zainteresirane strani so izrazile pomisleke tudi v zvezi s težavami, ki bi lahko nastale, ker bi Skupnost sprejela enoten pristop k temu problemu, ne da bi upoštevala posebnosti ribolovnih območij in regij, prizadetih zaradi ribolova IUU, in bi uvedla nepotrebne nove omejitve. Poudarjeno je bilo dejstvo, da bi morala Skupnost svoje prihodnje ukrepe usmeriti na najhujše kršitve ribiške zakonodaje. Nekatere zainteresirane strani so vztrajale, da bi bilo treba dati prednost boljšemu izvajanju obstoječega okvira, nove zakonodajne pobude pa uvesti samo tedaj, ko so potrebne. Izražen je bil še en pomemben pomislek v zvezi z možnimi negativnimi vplivi trgovinskih ukrepov na države v razvoju in poudarjena potreba po bolj poglobljeni analizi tega vprašanja. | Javno posvetovanje je potekalo po internetu od 15. januarja do 12. marca 2007. Komisija je prejela približno 30 pisnih prispevkov. Prispevki, ki jih je Komisija prejela, so na voljo na naslednjem naslovu: http://ec.europa.eu/fisheries/cfp/governance/consultations/consultation_150107_en.htm Rezultati posvetovalnega postopka so povzeti v dokumentu, ki je priložen poročilu o oceni učinka predloga, ki ga je vložila Komisija. | Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj | Zadevna strokovna področja in izvedenska mnenja Službe Komisije so uporabile zunanja izvedenska mnenja za podkrepitev nekaterih elementov, povezanih s tem predlogom. Namen posebne konvencije št. 36/2006 je bil analizirati uporabnost in učinek trgovinskih ukrepov, ki jih je Komisija načrtovala kot orodje proti ribolovu IUU. Posebna pogodba št. 5/2007 je bila sklenjena za zagotovitev drugih potrebnih zunanjih elementov in prispevkov, ki bi jih lahko Komisija uporabila pri dokončni pripravi ocene učinka ukrepov, ki bi lahko bili del prihodnjih predlogov Komisije proti ribolovu IUU. | Uporabljena metodologija Sklenjeni sta bili dve posebni konvenciji v skladu z veljavnima okvirnima pogodbama (FISH/2003/02 oziroma FISH/2006/20) med Komisijo in zunanjim podjetjem za svetovanje Océanic Développement. | Glavne organizacije in strokovnjaki, vključeni v posvetovanje Zunanje svetovalno podjetje Océanic Développement. | Povzetek prejetih in uporabljenih nasvetov Obstoj možnih resnih tveganj z nepopravljivimi posledicami ni bil omenjen. | Prva študija vsebuje informacije o sedanjem položaju Evropske skupnosti kot najpomembnejše udeleženke v trgovini z ribiškimi proizvodi, opis dovzetnosti trga Skupnosti za uvoz ribiških proizvodov, ki izhajajo iz ribolova IUU, in analizo možnih sredstev, s katerimi bi lahko Skupnost preprečila tak uvoz. V drugi študiji so predstavljene predvsem težave zaradi nezadostne ravni kazni, ki jih države članice uporabljajo pri hujših kršitvah pravil skupne ribiške politike. Poudarjene so tudi velike razlike med ravnmi kazni, predvidenih v nacionalnih zakonodajah, kar ne zagotavlja enakih konkurenčnih pogojev na ravni Skupnosti, ampak spodbuja nadaljevanje nezakonite prakse. | Sredstva, uporabljena za javno objavo strokovnih nasvetov Študije bodo na voljo na spletni strani GD za ribištvo in pomorske zadeve. | Ocena učinka Komisija je opravila oceno učinka predloga in pripravila poročilo, ki bo na voljo na spletni strani GD za ribištvo in pomorske zadeve pri Evropski komisiji. V tem poročilu so bile obravnavale naslednje možnosti: – Boljše izvajanje sedanjega okvira v vodah Skupnosti in krepitev politike Skupnosti proti ribolovu IUU v večstranskih in dvostranskih organih za reševanje zunanje plati težave. Z odločitvijo za to možnost ne bi bilo treba sprejeti nobenih novih ureditvenih instrumentov. Vendar to ne bi bil zadosten odziv na nujnost razmer in najbolj pereči vprašanji, ki škodujeta sedanjemu sistemu, namreč dovzetnost trga Skupnosti za uvoz proizvodov IUU in nadaljevanje dejavnosti ribiških plovil, ki plujejo pod zastavami držav, ki ne upoštevajo zahtev. Zaradi obeh vprašanj je treba sprejeti nova pravna sredstva. Odločitev za to možnost bi pomenila samo, da Skupnost le poudarja potrebo po boju proti ribolovu IUU, vendar ne vzpostavlja potrebnih instrumentov za uresničitev tega cilja. Obstaja nevarnost, da bi izbira te možnosti prinesla samo izjave o dobrih namerah, ne pa tudi bistvenih sprememb, tako da bi se ohranilo obstoječe stanje. – Razvijanje politike z upoštevanjem posameznih primerov, ki bi se prilagajala posebnim značilnostim raznih vrst rib in področij, kjer je veliko ribolova IUU. Pri tej možnosti bi izbrali ciljno usmerjen pristop, ki bi bil usmerjen na najbolj neposredne pojave ribolova IUU in bi predvidel poseben odziv v odvisnosti od značilnosti zadevnih staležev ali področij. Zaradi spreminjajoče se in prikrite narave pojava IUU je učinkovitost te možnosti negotova. Obstaja precejšnje tveganje, da se s to možnostjo oblikujejo rešitve, ki ob sprejetju ne bi več ustrezale dejanskim težavam in bi nazadnje zgrešila prave cilje. Prav tako bi bilo ta pristop težko prenesti na ribolov IUU v vodah držav v razvoju. Ta možnost bi bila tudi povezana s precejšnimi stroški. Sprejeti bi bilo treba vrsto ureditvenih instrumentov za vsak posamezen primer, ki bi ga bilo treba upoštevati. Tudi stroški za usklajevanje s predpisi bi bili visoki in, kar zadeva posamezne sisteme uvoznih potrdil, ki se uporabljajo za omejeno število vrst, celo višji od stroškov splošnega sistema potrdil, ki se uporablja za uvoz vseh ribiških proizvodov. - Sprejetje nove in celovite pobude, ki bi vključevala vode Skupnosti in vode zunaj Skupnosti, se opirala na jasna politična načela in ureditvene ukrepe, dopolnjevala sedanji okvir in zagotavljala boljšo skladnost z veljavnimi pravili ter omogočila, da bi ES sprejela ambiciozne enostranske ukrepe za izpolnjevanje svojih mednarodnih obveznosti, kadar z večstranskimi ukrepi ne bi mogla dosegati zadovoljivih rezultatov. Za to možnost bi bilo treba sprejeti ambiciozen ureditveni instrument kot odgovor na tri glavne izzive, s katerimi se mora spopasti Skupnost v zvezi z ribolovom IUU: ustavitev uvoza ribiških proizvodov IUU v Skupnost, reševanje težav zaradi ribiških plovil, ki v vodah zunaj Skupnosti plujejo pod zastavami držav, ki ne upoštevajo zahtev, ter izboljševanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike v vodah Skupnosti. Uresničevanje te možnosti bi bilo zahtevno in bi zahtevalo precejšnje spremembe. Najprej to pomeni, da bi morala Skupnost sprejeti trden ureditveni instrument. Pojavile bi se tudi nove naloge in stroški, ki pa bi jih bilo mogoče ublažiti z raznimi mehanizmi in spremljevalnimi ukrepi. Zaradi potrebe Skupnosti po izboljšanju učinkovitosti njene politike za preprečevanje ribolova IUU se zdijo ti stroški vendarle upravičeni. | PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA | Povzetek predlaganih ukrepov Predlog temelji na načelu, da mora biti učinkovita strategija proti ribolovu IUU celovita in obsegati vse vidike težave, vključno s celotno dobavno verigo. S predlogom se vzpostavlja sistem, namenjen preprečevanju uvažanja ribiških proizvodov, ki so pridobljeni z ribolovom IUU, v Skupnost. Zaradi tega bi bilo treba vzpostaviti sistem potrdil. Po tem sistemu bi bil uvoz vseh ribiških proizvodov (vključno s predelanimi proizvodi) v Skupnost odvisen od potrdila zadevne države zastave, da so bile ribe ulovljene zakonito. Poleg tega ukrepa je treba tudi izboljšati spremljanje iztovarjanja ribiških plovil iz tretjih držav z uvedbo novih pogojev za dostop do pristanišč Skupnosti in pretovarjanje. V tem predlogu je predvidena tudi vrsta ukrepov za odvračanje izvajalcev ribolova od izkoriščanja neučinkovitosti nekaterih držav, kar zadeva zagotavljanje, da njihovo ribiško ladjevje izpolnjuje pravila o upravljanju in ohranitvi ribolovnih virov. Kadar ni mogoče najti učinkovite rešitve v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, bi Skupnost lahko določila in izvršila kazni za ribiška plovila ali države, ki delujejo zunaj mednarodne zakonitosti in uničujejo trajnost ribolovnih virov. S predlogom se vzpostavlja sistem približevanja najvišjih ravni kazni, ki jih lahko uporabijo države članice v primeru hujših kršitev pravil skupne ribiške politike. V predlogu so predpisane tudi določbe za krepitev odgovornosti držav članic za svoje državljane, kadar sodelujejo pri ribolovnih dejavnostih zunaj Skupnosti ali jih podpirajo. | Pravna podlaga Člen 37 Pogodbe | Načelo subsidiarnosti Ta predlog spada v izključno pristojnost Skupnosti. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja. | Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov. | Za boj proti prikritim in nezakonitim dejavnostim, kakršna je ribolov IUU, je treba sprejeti ukrepe, sorazmerne z obsegom in prilagojene naravi zadevnih dejavnosti. Zaradi ukrepov iz tega predloga bodo imeli gospodarski subjekti in nacionalne uprave držav članic EU ter tretjih držav nekaj stroškov. To velja zlasti za vzpostavitev sistema potrdil, ki se uporabljajo za ves uvoz ribiških proizvodov v Skupnost. Vendar pa bi morali biti ti stroški sorazmerno omejeni, večinoma pa bi jih izravnale koristi zaradi uresničevanja teh ukrepov. | Za pomoč nadzornim organom iz držav članic pri njihovih nalogah bi se vzpostavil sistem opozarjanja, namenjen obveščanju teh organov o dvomih v zvezi s skladnostjo proizvodov nekaterih ribiških plovil, izvajalcev dejavnosti ali držav z ohranitvenimi ukrepi. To bo nadzornim organom omogočilo, da opredelijo prednostne naloge za svoje ukrepe, in jim olajšalo delo, ki nastane zaradi drugih ukrepov iz tega predloga. Nova strategija proti ribolovu IUU, ki jo predlaga Komisija, spodbuja tudi izboljševanje sodelovanja med nadzornimi organi; prizadevanja na tem področju, ki jih bo usmerjala Agencija Skupnosti za nadzor ribištva, bi lahko prispevala k združevanju sredstev za nadzor in splošnem izboljševanju učinkovitosti nadzornih ukrepov v Skupnosti. Dodatne zahteve za nadzor, ki jih morajo izpolniti uprave in gospodarski subjekti, bi morale biti primerne in sorazmerne, da se zagotovi ustrezna uporaba zadevnih ukrepov. | Izbira instrumentov | Predlagani instrumenti: uredba. | Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjih razlogov. Skupna ribiška politika je področje, ki je v izključni pristojnosti Skupnosti. Pravila, sprejeta na ravni Skupnosti, morajo biti enotna in zavezujoča, da bi se izognili hkratnemu obstoju različnih standardov v državah članicah. Zato je upravičeno, da se ti ukrepi zapišejo v predlog Uredbe. | PRORAčUNSKE POSLEDICE | Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. | DODATNE INFORMACIJE | Poenostavitev | Predlog predvideva poenostavitev zakonodaje. | Predvideva tudi poenostavitev in izboljševanje okvira za nadzor, inšpekcijo in izvrševanje, ki izhaja iz odločitev, sprejetih v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva. Skupnost je članica približno dvanajstih takih organizacij. Določbe se lahko zelo razlikujejo med posameznimi organizacijami. Trenutno so v zakonodajo Skupnosti vključeni z različnimi uredbami Sveta. To povzroča dve težavi. Prvič je določbe regionalnih organizacij za upravljanje ribištva zaradi njihove količine in pogostosti sprejemanja ter spreminjanja pogosto težko pravočasno prenesti v zakonodajo Skupnosti. Drugič, hkratni obstoj različnih pravil, ki je posledica različnih pravnih redov, povzroča zmedo med izvajalci dejavnosti v Skupnosti in državah članicah. Zato Komisija predlaga, da se vključevanje glavnih določb glede nadzora, inšpekcije in izvrševanja, sprejetih v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, v zakonodajo Skupnosti zagotovi s predlagano Uredbo. Ta uredba bi vključevala najambicioznejše standarde, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, katerih članica je Skupnost, njihovo področje uporabe pa bi se razširilo na vse vode, ki so v pristojnosti teh organizacij. Usklajevanje pravil z najvišjimi obstoječimi standardi nadzora, inšpekcije in izvrševanja bi pripomoglo k poenostavitvi okvira, ki se uporablja za izvajalce dejavnosti iz Skupnosti in javne organe. | Razveljavitev veljavne zakonodaje Posledica sprejetja tega predloga je razveljavitev veljavne zakonodaje. | Klavzula o ponovnem pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti | Predlog vključuje klavzulo o ponovnem pregledu. | 1. 2007/0223 (CNS) Predlog UREDBA SVETA o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije[1], ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[2], ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3], ob upoštevanju mnenja Odbora regij[4], ob upoštevanju naslednjega: (1) Skupnost je pogodbenica Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu, ratificirala je Sporazum o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib in izrazito selitvenih staležev rib (Sporazum ZN o staležih rib iz leta 1995) in sprejela Sporazum za spodbujanje ravnanja ribiških plovil na odprtem morju v skladu z mednarodnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje. Te določbe so predvsem vzpostavile načelo, da so vse države dolžne sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje trajnostnega upravljanja morskih virov in da morajo zaradi tega sodelovati med sabo. (2) Cilj skupne ribiške politike, kot je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 2371/2002, je zagotoviti izkoriščanje živih vodnih virov, ki ustvarja trajnostne gospodarske, okoljske in socialne pogoje. (3) Nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov (IUU) je ena največjih groženj trajnostnemu izkoriščanju živih vodnih virov, ki ogroža same temelje skupne ribiške politike in mednarodnih prizadevanj za spodbujanje boljšega upravljanja oceanov. IUU-ribolov je tudi grožnja za morsko biotsko raznovrstnost, česar se je treba lotiti v skladu s cilji, opredeljenimi v Sporočilu Komisije Zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010 in pozneje (COM(2006) 216). (4) V skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi ter glede na razširjenost in nujnost te težave bi morala Evropska skupnost precej okrepiti svoje ukrepanje proti ribolovu IUU in sprejeti nove ureditvene ukrepe, v katere bi bili vključeni vsi vidiki tega pojava. (5) V skladu z mednarodnim akcijskim načrtom za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, ki ga je leta 2001 sprejela Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO), ribolov IUU pomeni nezakonite, neprijavljene in neregulirane ribolovne dejavnosti, kadar: 1. nezakoniti ribolov pomeni dejavnosti, ki: - jih opravljajo nacionalna ali tuja plovila v vodah v pristojnosti določene države brez dovoljenja te države ali v nasprotju z njenimi zakoni in predpisi; - jih opravljajo plovila, ki plujejo pod zastavo držav pogodbenic zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, vendar delujejo v nasprotju z ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela ta organizacija in so zavezujoče za države, ali v nasprotju z drugimi ustreznimi določbami veljavnega mednarodnega prava; ali - so v nasprotju z nacionalnimi zakoni ali mednarodnimi obveznostmi, vključno z obveznostmi sodelujočih držav do zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva. 2. Neprijavljeni ribolov pomeni ribolovne dejavnosti: - o katerih se ni poročalo ali o katerih se je napačno poročalo zadevnim nacionalnim organom v nasprotju z nacionalno zakonodajo ali predpisi; ali - ki se opravljajo na območju v pristojnosti zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva in o katerih se ni poročalo ali se je o njih napačno poročalo v nasprotju s postopki poročanja te organizacije. 3. Neregulirani ribolov pomeni ribolovne dejavnosti: - na področju, kjer se uporabljajo pravila zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki jih opravljajo plovila brez državne pripadnosti, plovila, ki plujejo pod zastavo države, ki ni pogodbenica te organizacije, ali pravni subjekti, na način, ki ni v skladu z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi te organizacije ali je v nasprotju s temi ukrepi; ali - na območjih ali v zvezi z ribjimi staleži, za katere ni veljavnih ohranitvenih ali upravljalnih ukrepov, kadar se take ribolovne dejavnosti opravljajo na način, ki ni v skladu z odgovornostjo držav za ohranitev živih morskih virov po mednarodnem pravu. (6) Ukrepi Evropske skupnosti morajo biti usmerjeni predvsem v dejavnosti, ki so opredeljene kot ribolov IUU in najbolj škodijo morskemu okolju, trajnosti ribjih staležev in socialno-ekonomskemu položaju ribičev, ki upoštevajo pravila o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov. (7) V skladu z opredelitvijo ribolova IUU je treba področje uporabe te uredbe razširiti na ribolovne dejavnosti, ki se opravljajo na odprtem morju in v vodah v pristojnosti ali pod suverenostjo obalnih držav, vključno z vodami v pristojnosti ali pod suverenostjo držav članic Evropske skupnosti. (8) Da bi se Evropska skupnost ustrezno odzvala na notranjo razsežnost ribolova IUU, je nujno, da sprejme potrebne ukrepe za izboljševanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike; do spremembe Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike je treba določbe o tem vstaviti v to uredbo. (9) Pravila Skupnosti, predvsem naslov II Uredbe 2847/93, predpisujejo celovit sistem, namenjen spremljanju zakonitosti ulova ribiških plovil Skupnosti; sedanji sistem, ki se uporablja za ribiške proizvode ribiških plovil tretjih držav, uvožene v Skupnost, ne zagotavlja enakovredne ravni nadzora; ta slabost je pomembna spodbuda za tuje izvajalce dejavnosti, ki opravljajo ribolov IUU, da svoje proizvode prodajo v Skupnost in povečujejo donosnost svojih dejavnosti; kot največji trg in uvoznik ribiških proizvodov na svetu je Skupnost še zlasti odgovorna za to, da zagotovi, da ribiški proizvodi, ki se uvažajo na njeno ozemlje, ne izhajajo iz ribolova IUU; zaradi tega je treba vzpostaviti nov režim za zagotavljanje ustreznega nadzora dobavne verige za ribiške proizvode, ki se uvažajo v Skupnost. (10) Pravila Skupnosti o dostopu do pristanišč Skupnosti za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo tretje države, je treba zaostriti, da se zagotovi ustrezen nadzor zakonitosti ribiških proizvodov, ki jih iztovorijo ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo tretje države; to bi moralo predvsem pomeniti, da se dostop do pristanišč Skupnosti dovoli samo tistim ribiškim plovilom, ki plujejo pod zastavo tretje države, ki lahko zagotovijo natančne informacije o zakonitosti svojega ulova, te podatke pa lahko potrdi njihova država zastave. (11) S pretovarjanjem na morju se je mogoče izogniti kakršnemu koli ustreznemu nadzoru držav zastave ali obalnih držav in je običajen način, s katerim izvajalci dejavnosti, ki opravljajo ribolov IUU, prikrivajo nezakonitost svojih ulovov; zato je upravičeno, da Skupnost pretovarjanje dovoli samo, če se opravi v določenem pristanišču držav članic ali, kar zadeva pretovarjanje, pri katerem so udeležena ribiška plovila Skupnosti, v vodah Skupnosti ali v pristaniščih tretjih držav. (12) Ustrezno je, da se določijo pogoji, postopki in pogostost inšpekcijskih pregledov v pristaniščih, ki jih opravijo države članice v zvezi z ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo tretje države. (13) Uvoz ribiških proizvodov, ki izhajajo iz ribolova IUU, v Skupnost se prepove; da bi bila ta prepoved učinkovita in da se zagotovi, da so vsi uvoženi proizvodi pridobljeni v skladu z mednarodnimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ter, kadar je to primerno, v skladu z drugimi ustreznimi pravili, ki se uporabljajo za zadevno ribiško plovilo, se vzpostavi sistem potrdil, ki se uporablja za celoten uvoz ribiških proizvodov v Skupnost. (14) Skupnost upošteva omejene zmogljivosti držav v razvoju pri izvajanju sistema potrdil. (15) Ustrezno je, da se v skladu s tem sistemom potrdilo zahteva kot predpogoj za uvoz ribiških proizvodov v Skupnost. Potrdila morajo vsebovati informacije, iz katerih je razvidna zakonitost zadevnih proizvodov; potrditi jih mora država zastave ribiških plovil, ki so ulovila zadevne ribe, v skladu s svojo dolžnostjo po mednarodnem pravu, s čimer zagotovi, da plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, upoštevajo mednarodna pravila o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov. (16) Nujno je, da se ta sistem potrdil uporablja za celoten uvoz ribiških proizvodov v Skupnost, vključno s tistimi proizvodi, ki so bili, preden so prispeli na ozemlje Skupnosti, prepeljani v državo, ki ni država zastave, ali tam predelani. Zato se za te proizvode uporabljajo posebne zahteve, da se zagotovi, da se proizvodi, ki prihajajo na ozemlje Skupnosti, ne razlikujejo od proizvodov, katerih zakonitost je potrdila država zastave. (17) Sistem potrdil je treba uporabljati tudi za izvoz ulova plovil, ki plujejo pod zastavo države članice, namenjen predelavi. (18) Države članice, v katere naj bi se proizvodi uvozili, morajo imeti možnost preveriti veljavnost potrdil o ulovu, ki spremljajo pošiljko, in biti upravičene do zavrnitve uvoza, kadar niso izpolnjeni pogoji glede potrdil o ulovu, določeni v Uredbi. (19) Za pomoč nadzornim organom v državah članicah pri njihovih nalogah spremljanja zakonitosti ribiških proizvodov, ki se uvozijo v Skupnost, in za opozarjanje izvajalcev dejavnosti iz Skupnosti, je treba vzpostaviti sistem Skupnosti za opozarjanje, namenjen razširjanju informacij o upravičenih dvomih v zvezi s tem, kako nekatere tretje države izpolnjujejo veljavna ohranitvena in upravljalna pravila. (20) Bistveno je, da Komisija sprejme odvračilne ukrepe za ribiška plovila, ki opravljajo ribolov IUU, njihova država zastave pa zaradi teh dejavnosti proti njim ne ukrepa ustrezno. (21) Za ta namen mora Komisija v sodelovanju z državami članicami, Agencijo za nadzor ribištva, tretjimi državami in drugimi organi odkrivati ribiška plovila, osumljena opravljanja ribolova IUU, in od ustreznih držav zastave pridobiti informacije o pravilnosti ugotovitev. (22) Za lažje poizvedbe v zvezi z ribiškim plovili, osumljenimi opravljanja ribolova IUU, in za preprečevanje nadaljnje domnevne kršitve se za ta plovila uporabljajo posebne zahteve držav članic glede nadzora in inšpekcije. (23) Kadar je na podlagi pridobljenih informacij dovolj razlogov za mnenje, da so ribolovna plovila opravljala ribolov IUU in da pristojne države zastave zaradi teh dejavnosti niso ustrezno ukrepale, je ustrezno, da Komisija ta plovila uvrsti na seznam plovil IUU. (24) Da se popravi neučinkovitost držav zastave pri ukrepanju proti ribiškim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo in so uvrščena na seznam plovil IUU, ter omejijo nadaljnje ribolovne dejavnosti teh plovil, morajo države članice uporabiti posebne ukrepe za ta plovila. (25) Za zaščito pravic plovil, uvrščenih na seznam plovil IUU in njihovih držav zastave, je treba pri postopku uvrščanja na seznam državi članici in, kadar je to mogoče, zadevnemu lastniku ali upravljavcem, omogočiti zaslišanje v vseh fazah postopka in izbris plovila s seznama, kadar merila za uvrstitev na seznam niso več izpolnjena. (26) Da se zagotovi enotni okvir v Skupnosti in prepreči preveliko število seznamov ribiških plovil, vpletenih v ribolov IUU, je treba ribiška plovila, uvrščena na sezname IUU, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, samodejno vključiti na ustrezni seznam, ki ga sestavi Komisija. (27) Neučinkovitost nekaterih držav pri opravljanju nalog, ki jih imajo v skladu z mednarodnim pravom kot države zastave, pristanišča, obalne ali trgovinske države in v skladu s katerimi morajo ustrezno ukrepati, da zagotovijo, da njihova ribiška plovila ali državljani upoštevajo pravila o ohranitvi in upravljanju ribolovnih virov, je eden glavnih dejavnikov ribolova IUU, zato ga mora Skupnost obravnavati. (28) Za ta namen mora biti Skupnost, poleg ukrepov, ki jih izvaja na mednarodni in regionalni ravni, upravičena, da na podlagi preglednih, jasnih in objektivnih meril, ki temeljijo na mednarodnih standardih, odkrije te nesodelujoče države ter v zvezi z njimi sprejme nediskriminacijske, pravno utemeljene in sorazmerne ukrepe, vključno s trgovinskimi ukrepi, potem ko jim je omogočila, da izrazijo svoje mnenje. (29) Bistveno je učinkovito odvračanje državljanov Skupnosti od opravljanja ali podpiranja ribolova IUU z ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo tretjih držav in opravljajo dejavnost zunaj Skupnosti; brez poseganja v primarnost odgovornosti države zastave morajo države članice torej sprejeti potrebne ukrepe in sodelovati z drugimi državami članicami in tretjimi državami pri odkrivanju svojih državljanov, ki opravljajo te dejavnosti, ter poskrbeti, da se ustrezno kaznujejo in preveriti dejavnosti svojih državljanov, povezanih s plovili tretjih držav zunaj Skupnosti. (30) Razlog za nenehno visoko število hujših kršitev pravil skupne ribiške politike, ki se zgodijo v vodah Skupnosti ali jih storijo izvajalci dejavnosti iz Skupnosti, so v precejšnji meri ne dovolj odvračilne kazni, predpisane v zakonodaji držav članic za hujše kršitve teh pravil; sestavni del te slabosti so zelo različne ravni kazni po državah članicah, kar spodbuja nezakonite izvajalce dejavnosti, da delujejo v vodah ali na ozemlju držav članic, kjer so ti kazni najnižje; da se odpravi ta slabost, je na podlagi določb uredb 2371/2002 in 2874/93 na tem področju ustrezno, da se v Skupnosti približajo najvišje ravni kazni, predvidene za hujše kršitve pravil skupne ribiške politike, in predvidijo dopolnilni ukrepi. (31) Poleg vedenja, ki pomeni hujše kršitve pravil o ribolovnih dejavnostih, je treba kot hujše kršitve, zaradi katerih morajo države članice uvesti kazenske ukrepe, obravnavati tudi opravljanje komercialnih ali trgovinskih poslov, povezanih s proizvodi, ki izhajajo iz ribolova IUU ali s plovil, za katera je ugotovljeno, da opravljajo ribolov IUU. (32) Hujše kršitve pravil skupne ribiške politike je treba kaznovati z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, ki morajo veljati tudi za pravne osebe v vsej Skupnosti, ker so te kršitve večinoma storjene v interesu pravnih oseb ali v njihovo korist. (33) Določbe o opažanju plovil na morju, sprejete v okviru nekaterih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, je treba v Skupnosti izvajati usklajeno. (34) Sodelovanje med državami članicami, Komisijo in tretjimi državami je bistveno, da se zagotovi ustrezno preiskovanje ribolova IUU in da se lahko uporabijo ukrepi, določeni v tej uredbi; za okrepitev tega sodelovanja se vzpostavi sistem medsebojne pomoči. (35) V skladu z načelom sorazmernosti je treba in je ustrezno določiti pravila za ukrepe, predvidene v tej uredbi, da se doseže osnovni cilj odpravljanja ribolova IUU. Ta uredba ne presega potrebnih okvirov za doseganje ciljev v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe. (36) Ukrepe za izvajanje te uredbe je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. (37) V tej uredbi je ribolov IUU opredeljen kot hujša kršitev veljavnih zakonov, pravil ali predpisov, ker resno ogroža doseganje ciljev kršenih pravil in trajnost zadevnih staležev ali ohranjanje morskega okolja. Zaradi omejenega področja uporabe te uredbe mora biti njeno izvajanje oprto na izvajanje Uredbe Sveta 2847/93, ki vzpostavlja osnovni okvir za nadzor in spremljanje ribolovnih dejavnosti v okviru skupne ribiške politike, ter ga dopolnjevati. Skladno s tem se s to uredbo okrepijo pravila Uredbe 2847/93 na področju pristaniške inšpekcije plovil tretjih držav (člen 28e, 28f in 28g), ki se razveljavijo in nadomestijo z režimom pristaniške inšpekcije, določenim v poglavju II te uredbe. Poleg tega je v poglavju X te uredbe predviden režim kazni, ki se uporablja izrecno za ribolovne dejavnosti IUU. Določbe Uredbe 2847/93 v zvezi s kaznimi (člen 31) se zato še naprej uporabljajo za kršitve tistih pravil skupne ribiške politike, ki jih ta uredba ne obravnava. (38) Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov ureja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov, ki se v celoti uporablja za obdelavo podatkov za namene te uredbe, zlasti kar zadeva pravice posameznikov, na katere se nanašajo podatki, glede dostopa, popravljanja, blokiranja in izbrisa podatkov ter uradnega obvestila tretjim strankam, ki zato niso podrobneje opredeljene v tej uredbi. (39) Z začetkom veljavnosti novih določb o zadevah, zajetih z uredbami Sveta 2847/93, 1093/94, 1447/1999, 1936/2001 in 601/2004, je treba razveljaviti nekatere dele navedenih uredb ali celotne uredbe – SPREJEL NASLEDNJO UREDBO: Poglavje I Splošne določbe Člen 1 – Vsebina in področje uporabe 1. Ta uredba vzpostavlja sistem Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega (IUU) ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje 2. Zaradi tega vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe v skladu z zakonodajo Skupnosti, da se zagotovi učinkovitost sistema. Svojim pristojnim organom da na razpolago zadostna sredstva za opravljanje nalog, kot so določene v tej uredbi. 3. Sistem se uporablja za vse ribolovne dejavnosti IUU in vse s tem povezane dejavnosti, ki se opravljajo na ozemlju ali v morskih vodah pod suverenostjo ali v pristojnosti držav članic ali jih opravljajo ribiška plovila ali državljani Skupnosti. Brez poseganja v pristojnost zadevne države zastave ali obalne države se uporablja tudi v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi IUU, ki jih opravljajo plovila, ki niso iz Skupnosti, na odprtem morju ali v vodah v pristojnosti tretje države. 4. Sistem Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (IUU) se izvaja v povezavi z Uredbo Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike. Člen 2 – Opredelitev pojmov V tej uredbi: a) „ribiško plovilo“ pomeni vsako plovilo kakršne koli velikosti, ki se uporablja ali je namenjeno gospodarskemu izkoriščanju ribolovnih virov, vključno s pomožnimi ladjami, transportnimi plovili, plovili za predelavo rib in plovili, ki opravljajo pretovarjanje; b) „ribiški proizvodi“ so vsi proizvodi, pridobljeni iz morja, iz Poglavja 03 in tarifnih številk 1604 in 1605 kombinirane nomenklature, določene z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi; c) „ohranitveni in upravljalni ukrepi“ pomenijo ukrepe za ohranitev ene ali več vrst živih morskih virov, ki se sprejmejo in uporabljajo v skladu z ustreznimi pravili mednarodnega prava ali prava Skupnosti; d) „pretovarjanje“ pomeni razkladanje vseh ali dela rib z ribolovnega plovila na drugo plovilo; e) „uvoz“ pomeni vnos ribiških proizvodov v ulovljeni ali predelani obliki na ozemlje Evropske skupnosti, tudi zaradi pretovarjanja v pristaniščih na njenem ozemlju; f) „izvoz“ pomeni kakršen koli premik ribiških proizvodov, ki jih ulovijo plovila pod zastavo države članice, vključno s premikom z ozemlja Evropske skupnosti, iz tretjih držav ali ribolovnih območij v tretjo državo; g) „ponovni izvoz“ pomeni kakršen koli premik ribiških proizvodov v ulovljeni ali predelani obliki, ki so se pred tem uvozili na ozemlje Evropske skupnosti, z ozemlja Evropske skupnosti; h) „regionalna organizacija za upravljanje ribištva“ pomeni podregionalno ali regionalno organizacijo ali ureditev s pristojnostjo, priznano v skladu z mednarodnim pravom, za vzpostavitev ohranitvenih in upravljalnih ukrepov za čezconske staleže rib ali izrazito selivske stale rib na območju odprtega morja, ki je v njeni pristojnosti na podlagi njene ustanovitvene konvencije ali sporazuma; i) „pogodbenica“ pomeni pogodbenico mednarodne konvencije ali sporazuma o ustanovitvi regionalne organizacije za upravljanje ribištva, pa tudi države, pravne osebe ali pravne osebe v ribiškem sektorju, ki sodelujejo s tako organizacijo in jim je bil v zvezi s tem odobren status sodelujoče nepogodbenice; j) „opažanje“ pomeni, da je plovilo, zrakoplov ali pristojni organ za nadzor na morju države članice ali kapitan ribiškega plovila Skupnosti opazil ribiško plovilo, za katerega lahko velja eno merilo ali več meril iz člena 3; k) „skupna ribolovna dejavnost“ je vsaka dejavnost, pri kateri sodelujeta dve plovili ali več, pri kateri se ulov z ribolovnega orodja enega plovila prenese na drugo; l) „pravna oseba“ pomeni vsak subjekt, ki ima tak status v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, razen držav ali organov z javnimi pooblastili in javnih organizacij. Člen 3 – Ribiška plovila, ki opravljajo ribolovne dejavnosti IUU Velja, da je ribiško plovilo opravljalo ribolovne dejavnosti IUU, če se dokaže, da je v nasprotju z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi, ki se uporabljajo na območju, kjer je opravljalo te dejavnosti: a) lovilo ribe brez veljavnega dovoljenja, pooblastila ali dovolilnice, ki ga izda država zastave ali ustrezna obalna država, ali b) napravilo hujšo napako pri beleženju ali poročanju o ulovu ali podatkih v zvezi z ulovom ali c) lovilo ribe v varstvenem območju, v nelovni dobi, brez kvote ali po doseženi kvoti ali d) opravljalo neposredni ribolov staleža, za katerega velja moratorij ali prepoved ribolova, ali e) uporabljalo prepovedano ribolovno orodje ali f) ponaredilo ali prikrilo oznake, identiteto ali registracijo ribiškega plovila ali g) prikrilo, nedovoljeno spreminjalo ali uničilo dokaze, povezane s preiskavo ali h) oviralo delo ribiških inšpektorjev med izvajanjem nalog nadzorovanja skladnosti z veljavnimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ali delo opazovalcev med izvajanjem nalog preverjanja skladnosti z veljavnimi pravili Skupnosti ali i) ni ravnalo v skladu z zahtevami sistema za spremljanje pravil (VMS) ali j) natovorilo ali iztovorilo podmerne ribe ali k) pretovarjalo z drugih plovil, za katera je ugotovljeno, da se ukvarjajo z ribolovnimi dejavnostmi IUU v skladu s to uredbo, zlasti s tistimi, ki so na seznamu plovil IUU Evropske skupnosti ali seznamu plovil IUU regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, s temi plovili sodelovalo v skupnih ribolovnih dejavnostih, jih podpiralo ali oskrbovalo ali če je: a) opravljalo ribolovne dejavnosti na območju regionalne organizacije za upravljanje ribištva na način, ki ni v skladu z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi te organizacije ali jih krši, ter pluje pod zastavo države, ki ni članica te organizacije, ali b) brez nacionalnosti in je torej plovilo brez državne pripadnosti. Poglavje II Pristaniški nadzor ribiških plovil iz tretjih držav ODDELEK I – POGOJI ZA DOSTOP RIBIšKIH PLOVIL TRETJIH DRžAV DO PRISTANIščA Člen 4 – Sistem pomorske inšpekcije 1. V tem poglavju so določena splošna pravila in pogoji za vzdrževanje učinkovitega sistema pomorske inšpekcije za ribiška plovila tretjih držav, ki pristajajo v pristaniščih držav članic, za preprečevanje IUU-ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje. 2. Razen v primerih višje sile so dostop do pristanišč držav članic, zagotavljanje pristaniških storitev in opravljanje iztovarjanja, pretovarjanja ali predelovanja na krovu v teh pristaniščih za ribiška plovila tretjih držav prepovedani, razen če izpolnjujejo zahteve, določene v tem poglavju in v drugih ustreznih določbah te uredbe. 3. Pretovarjanje med ribiškimi plovili tretjih držav ali med takimi plovili in plovili, ki plujejo pod zastavo države članice, je v vodah Skupnosti prepovedano in se lahko opravlja samo v pristanišču v skladu z določbami tega poglavja. 4. Plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, ne smejo pretovarjati ulova z ribiških plovil tretjih držav na morju zunaj voda Skupnosti. Člen 5 – Določena pristanišča 1. Države članice določijo kraj, ki ga je treba uporabljati za iztovarjanje, ali kraj blizu obale (določena pristanišča), kjer je dovoljeno iztovarjanje ali pretovarjanje rib iz odstavka 2. 2. Dostop do pristaniških storitev in iztovarjanje, pretovarjanje ali predelovanje na krovu se ribiškim plovilom iz tretjih držav dovolijo samo v določenih pristaniščih. 3. Države članice pošljejo Komisiji seznam določenih pristanišč najpozneje do 15. januarja vsakega leta. Vse naknadne spremembe tega seznama se Komisiji sporočijo vsaj 15 dni, preden začnejo spremembe veljati. 4. Komisija objavi seznam določenih pristanišč in kakršne koli spremembe tega seznama v Uradnem listu Evropskih Skupnosti (serija C) in na svoji spletni strani. Člen 6 – Predhodno obvestilo 1. Kapitani ribiških plovil tretjih držav ali njihovi predstavniki pristojnim organom države članice, katere pristanišča ali mesta iztovarjanja želijo uporabiti, najmanj 72 ur pred predvidenim časom prihoda v pristanišče sporočijo naslednje informacije: a) istovetnost plovila; b) ime določenega namembnega pristanišča in namen pristanka – iztovarjanje, pretovarjanje, predelovanje na krovu, dostop do storitev; c) dovoljenje za ribolov; d) informacije o poti; e) predvideni čas prihoda v pristanišče; f) ulovu na krovu; g) območje ali območja, kjer je bil ulov opravljen, bodisi na ribolovnem območju Skupnosti, na območjih v pristojnosti ali pod suverenostjo tretje države ali na odprtem morju. 2. Če ima plovilo tretje države članice na krovu ribiške proizvode, se obvestilu iz odstavka 1 priloži tudi potrdilo o ulovu, potrjeno v skladu s poglavjem III. Določbe iz člena 14 o priznavanju dokumentov o ulovu ali kontrolnih obrazcev pomorske inšpekcije, ki so del dokumentacije o ulovu, ali sistemi pomorske inšpekcije, ki so jih sprejele regionalne organizacije za upravljanje ribištva, se uporabljajo smiselno. 3. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 52 določene kategorije ribiških plovil tretjih držav izvzame iz obveznosti, določenih v odstavku 1, za omejeno ali obnovljivo obdobje, ali pa predvidi drugačen rok za obveščanje, pri čemer med drugim upošteva razdaljo med ribolovnimi območji, kraji iztovarjanja in pristanišči, v katerih so zadevna plovila registrirana ali popisana. 4. Ta člen se uporablja brez vpliva na posebne določbe sporazumov o ribolovu, sklenjenih med Skupnostjo in tretjimi državami. Člen 7 – Dovoljenje 1. Države članice preverijo točnost informacij, ki jih predložijo ribiška plovila tretjih držav v predhodnem obvestilu v skladu z odstavkom 1 člena 6, in točnost informacij, navedenih v potrdilu o ulovu iz odstavka 2 člena 6. 2. Ribiškemu plovilu tretje države se dostop do pristanišča dovoli samo, če so informacije iz odstavka 1 popolne in preverjene na podlagi elementov, ki so na voljo pred dostopom do pristanišča. 3. Dovoljenje za iztovarjanje, pretovarjanje ali predelovanje na krovu v pristanišču se izda na podlagi preverjanja predloženih informacij, kot je predpisano v odstavku 1, in, kadar je to primerno, opravljene inšpekcije v skladu z oddelkom 2. 4. Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 lahko država članica dovoli dostop do pristanišča in celotno ali delno iztovarjanje, kadar informacije iz odstavka 1 niso popolne ali jih je treba še preveriti, vendar v takih primerih zadevne ribe hrani pod nadzorom pristojnih organov. Ribe se sprostijo v prodajo, prevzem ali prevoz šele po prejemu informacij iz odstavka 1 ali zaključku postopka preverjanja. Če se ta postopek ne zaključi v 14 dneh od iztovarjanja, lahko država članica ribe zaseže in namensko uporabi v skladu z nacionalnimi pravili. Člen 8 – Beleženje iztovarjanja, pretovarjanja in predelovanja na krovu 1. Države članice zagotovijo, da se zabeleži vse iztovarjanje, pretovarjanje in predelovanje na krovu, ki ga v njihovih pristaniščih opravijo ribiška plovila tretjih držav. 2. Države članice Komisijo pred koncem prvega meseca vsakega koledarskega četrtletja prek računalniškega sistema obvestijo o količinah, ki so jih v njihovih pristaniščih iztovorila ribiška plovila tretjih držav v prejšnjem četrtletju. ODDELEK 2 – INšPEKCIJE V PRISTANIščIH Člen 9 – Splošna načela 1. Države članice v svojih pristaniščih opravijo inšpekcije pri vsaj 15 % iztovarjanja, pretovarjanja ali predelovanja na krovu, ki ga vsako leto opravijo ribiška plovila tretjih držav. 2. V vsakem primeru se opravi inšpekcija naslednjih ribiških plovil: a) fishing vessels sighted in accordance with Article 47; b) ribiških plovil, ki so predmet obvestila v okviru sistema Skupnosti za opozarjanje v skladu s poglavjem IV; c) ribiških plovil, ki jih je Skupnost opredelila kot osumljena opravljanja ribolova IUU v skladu s členom 25; d) ribiških plovil s seznama plovil, osumljenih ribolova IUU, ki ga je sprejela regionalna organizacija za upravljanje ribištva, sporočenega v skladu s členom 29. 3. Inšpekcija plovil iz odstavka 2 vključuje dokumente ribiških plovil, dnevnik, ribiško orodje, ulov na krovu in vse druge možne pomembne dokaze v zvezi z domnevnimi ribolovnimi dejavnostmi IUU teh plovil. Informacije o rezultatih inšpekcij se takoj pošljejo Komisiji ali organu, ki ga ta določi. Člen 10 – Inšpektorji 1. Države članice izdajo vsakemu inšpektorju identifikacijski dokument. Inšpektorji ta dokument nosijo s seboj in ga pokažejo ob inšpekciji ribiškega plovila. 2. Države članice zagotovijo, da inšpektorji svoje dolžnosti opravljajo v skladu s pravili, določenimi v tem oddelku. Člen 11 – Inšpekcijski postopek 1. Države članice zagotovijo, da njihovi inšpektorji: a) pri opravljanju inšpekcije čim manj motijo dejavnosti plovil in ne povzročajo poslabšanja kakovosti rib; b) pripravijo inšpekcijsko poročilo in ga pošljejo svojim organom oblasti. 2. Inšpektorji imajo možnost pregledati vsa območja, krove in prekate plovila, ves ulov (predelan ali nepredelan), orodje, opremo in vso dokumentacijo, ki velja za pomembno za preverjanje skladnosti z veljavnimi zakoni, predpisi ali mednarodnimi upravljalnimi in ohranitvenimi ukrepi, vključno z dnevnikom in dokumenti o natovarjanju pri matičnih ladjah in transportnih plovil. Prav tako imajo inšpektorji možnost izprašati kapitana ali osebo, ki jo določi kapitan. 3. Inšpekcije vključujejo spremljanje vseh dejavnosti pri iztovarjanju ali pretovarjanju in navzkrižno preverjanje količin vrst, navedenih v predhodnem obvestilu o pristanku, ter količin vrst, ki se iztovorijo ali pretovorijo. 4. Inšpektorji podpišejo svoje poročilo v navzočnosti kapitana, ki ima pravico dodati ali naročiti, naj se dodajo kakršne koli informacije, za katere meni, da so pomembne, preden poročilo podpiše. Inšpektor zapiše v dnevnik, da je bila inšpekcija opravljena. Člen 12 – Postopek v primeru kršitev 1. Če ima inšpektor utemeljen razlog za mnenje, da je bilo ribiško plovilo vpleteno v ribolovne dejavnosti IUU v skladu z merili iz člena 3, stori naslednje: a) zabeleži kršitev v inšpekcijskem poročilu; b) stori vse, kar je potrebno, da zagotovi varno hranjenje dokazov o taki kršitvi; c) inšpekcijsko poročilo takoj pošlje svojim organom oblasti. 2. Če se z rezultati inšpekcije zagotovijo utemeljeni dokazi, da je bilo ribiško plovilo tretje države vpleteno v ribolovne dejavnosti IUU v skladu z merili iz člena 3, pristojni organi države članice pristanišča takim plovilom ne dovolijo iztovoriti, pretovoriti ali predelati ulova na krovu. 3. Država članica, ki opravi inšpekcijo, nemudoma obvesti Komisijo ali organ, ki ga ta določi, o svoji odločitvi, da plovilu ne bo dovolila iztovoriti, pretovoriti ali ulova predelati na krovu v skladu z odstavkom 2, in priloži izvirno inšpekcijsko poročilo, ki ga Komisija ali organ, ki ga ta določi, takoj pošlje naprej pristojnemu organu države zastave pregledanega ribiškega plovila, kopijo pa državi ali državam zastave plovil dajalcev, kadar je pregledano ribiško plovilo opravilo pretovarjanje. Kadar je to primerno, se kopija obvestila pošlje tudi izvršilnemu sekretarju regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki je pristojna za območje, s katerega izvira ulov. 4. Država članica pristanišča sodeluje z državo zastave pri preiskavi domnevnega prekrška in, kadar je to primerno, pri izvrševanju kazni, predpisanih z nacionalno zakonodajo. Poleg tega država članica pristanišča sodeluje tudi z zadevno obalno državo, kadar je domnevna kršitev storjena v vodah tretje države. Poglavje III Pogoji za dostop ribiških proizvodov tretjih držav do ozemlja EU Člen 13 – Potrdila o ulovu 1. Uvoz ribiških proizvodov, pridobljenih z nezakonitim, neprijavljenim ali nereguliranim ribolovom, v Skupnost je prepovedan. 2. Da bi bila prepoved iz odstavka 1 učinkovita, se ribiški proizvodi v Skupnost uvozijo samo, kadar jih spremlja potrdilo o ulovu, potrjeno in preverjeno v skladu s to Uredbo. 3. Potrdilo o ulovu iz odstavka 2 potrdi država zastave plovila ali plovil, s katerih izvira ulov, iz katerega so bili pridobljeni ribiški proizvodi. Uporablja se za potrjevanje, da je bil ulov pridobljen v skladu z veljavnimi zakonu, predpisi in mednarodnimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi. 4. Potrdilo o ulovu vsebuje vse informacije, opredeljene v vzorcu, prikazanem v Prilogi 1, potrdi pa ga javni organ države zastave, ki ima potrebna pooblastila za potrjevanje točnosti informacij. Člen 14 – Sistemi dokumentacije o ulovu, dogovorjeni in veljavni v okviru regionalne organizacije za upravljanje ribištva 1. Dokumenti o ulovu in kakršni koli s tem povezani dokumenti, potrjeni v skladu s sistemi dokumentacije o ulovu, ki jih je sprejela regionalna organizacija za upravljanje ribištva, priznana pri Komisiji kot organizacija, ki deluje v skladu z zahtevami, določenimi v tej uredbi, se sprejmejo kot potrdila o ulovu za proizvode iz vrst, za katere se uporabljajo taki sistemi dokumentacije, za te dokumente pa veljajo zahteve glede preverjanja, naložene državi članici uvoznici v skladu s členom 17, in določbe o zavrnitvi uvoza iz člena 18. 2. Odstavek 1 se uporablja brez vpliva na veljavne posebne predpise, kadar se taki sistemi dokumentacije o ulovu vključijo v zakonodajo Skupnosti. Člen 15 – Posredni uvoz ribiških proizvodov 1. Proizvodi iz ene same pošiljke, ki se prevažajo čez ozemlja, ki ne pripadajo državi zastave, in so se na takih ozemljih pretovarjali, bili tam v tranzitu ali so se začasno skladiščili, se lahko v Skupnost uvozijo samo, če jih spremlja v državi zastave potrjeno potrdilo ali potrdila o ulovu in če izvajalec dejavnosti, odgovoren za uvoz, organom države članice uvoznice zagotovi dokumentirane dokaze, da so bili proizvodi nenehno pod nadzorom carinskih organov v državi pretovarjanja, tranzita ali skladiščenja in da so se v zvezi z njimi opravljale samo dejavnosti iztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali drugi postopki za ohranjanje teh proizvodov v dobrem ter pristnem stanju. Preverljivi dokazi o tem se zagotovijo: a) z enotnim prevoznim dokumentom, ki vključuje prevoz z ozemlja države zastave skozi državo pretovarjanja, tranzita ali skladiščenja; ali b) s potrdilom, ki ga izdajo pristojni organi države pretovarjanja, tranzita ali skladiščenja in vsebuje: (i) natančen opis proizvodov; (ii) datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja proizvodov ter, če je primerno, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev; ali c) s potrdilom o ponovnem izvozu, potrjenim v skladu s sistemom dokumentacije o ulovu, ki ga je sprejela regionalna organizacija za upravljanje ribištva, priznanim za namene te uredbe v skladu s členom 14, če država pretovarjanja, tranzita ali skladiščenja izpolni obveznosti glede obveščanja o potrjevanju potrdil o ponovnem izvozu. 2. Proizvodi iz ene same pošiljke, predelani na ozemlju, ki ne pripada državi zastave, se lahko v Skupnost uvozijo, kadar jih spremlja v državi zastave potrjeno potrdilo ali potrdila o ulovu, uporabljenem za izdelavo proizvodov v pošiljki, če izvajalec, ki je odgovoren za uvoz, organom države članice uvoznice zagotovi dokumentirane dokaze, da so bili proizvodi predelani izključno iz ulova, na katerega se nanaša potrdilo o ulovu. Preverljivi dokazi o tem se zagotovijo: a) s potrdilom, ki ga izdajo carinski organi države, kjer se ulov predela: (i) v katerem je naveden točen opis nepredelanih in predelanih proizvodov ter količina obojih; (ii) ki potrjuje, da so bili predelani proizvodi izdelani v državi predelave izključno iz nepredelanih proizvodov, na katere se nanaša potrdilo o ulovu; ali b) s potrdilom o ponovnem izvozu, potrjenim v skladu s sistemom dokumentacije o ulovu, ki ga je sprejela regionalna organizacija za upravljanje ribištva, priznanim za namene te uredbe v skladu s členom 14, če država pretovarjanja, tranzita ali skladiščenja izpolni obveznosti glede obveščanja o potrjevanju potrdil o ponovnem izvozu. Člen 16 – Izvoz ulova plovil, ki plujejo pod zastavo države članice 1. Izvoz ulova plovil, ki plujejo pod zastavo države članice, se dovoli, če pristojni organi države članice zastave potrdijo potrdilo o ulovu, kot je določeno v odstavku 4 člena 13. 2. Države članice zastave Komisijo obvestijo o svojih pristojnih organih za potrjevanje potrdil o ulovu iz odstavka 1. Člen 17 – Preverjanje potrdil o ulovu 1. Potrjena potrdila o ulovu se predložijo pristojnim organom države članice, v katero naj bi se uvozil proizvod, vsaj 72 ur pred predvidenim časom prihoda na kraj vstopa na ozemlje Evropske skupnosti. Ta 72-urni rok se lahko skrajša pri ribiških proizvodih, ki se uvozijo v Skupnost drugače kot s transportnimi ali ribiškimi plovili. Ti organi preverijo točnost informacij, navedenih v potrdilu o ulovu. 2. Pristojni organi držav članic lahko opravijo vsa preverjanja, ki se jim zdijo potrebna za namene odstavka 1, vsekakor pa takrat, kadar obstaja utemeljen dvom. Ta preverjanja lahko vključujejo zlasti pregledovanje proizvodov, preverjanje podatkov na potrdilu in obstoj ter pristnost dokumentov, pregledovanje računovodskih izkazov gospodarskih subjektov in drugih dokumentov, pregledovanje prevoznih sredstev in skladišč za proizvode ter opravljanje uradnih poizvedb in drugih podobnih dejavnosti poleg inšpekcij ribiških plovil v pristaniščih v skladu s poglavjem II. 3. Med drugim tudi naslednje okoliščine pomenijo razlog za utemeljen dvom v skladu z odstavkom 2: a) kadar ima organ države članice, ki preverja potrdila, razlog za dvom o pristnosti samega potrdila o ulovu, pečata ali podpisa pristojnega organa države zastave; b) kadar ima organ države članice, ki preverja potrdila, informacije, na podlagi katerih lahko podvomi o skladnosti ribiškega plovila z veljavnimi zakoni, predpisi ali ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ter izpolnjevanju drugih zahtev, določenih v tej uredbi; c) kadar so ribiška plovila, ribiške družbe ali kakršni koli drugi gospodarski subjekti prijavljeni v zvezi z domnevnimi ribolovnimi dejavnostmi IUU, vključno s tistimi plovili, ki se prijavijo regionalni organizaciji za upravljanje ribolova v skladu s pogoji instrumenta, ki ga je ta organizacija sprejela, da bi oblikovala sezname plovil, ki so domnevno opravljala nezakonite, neprijavljene in neregulirane ribolovne dejavnosti; d) kadar so države zastave ali države ponovnega izvoza prijavljene regionalni organizaciji za upravljanje ribištva v skladu s pogoji instrumentov, ki jih je ta organizacija sprejela, da bi izvajala trgovinske ukrepe proti državam zastave; in e) kadar se v okviru sistema Skupnosti za opozarjanje objavi obvestilo v skladu s poglavjem IV. 4. Za namene preverjanja lahko pristojni organi držav članic prosijo za pomoč pristojne organe države zastave ali države, katere organi so potrdili potrdilo o ponovnem izvozu v skladu z odstavkoma 1 c) ali 2 b) člena 15, in v tem primeru storijo naslednje: a) v prošnji za pomoč navedejo razloge za upravičen dvom o veljavnosti potrdila, izjav, ki jih to potrdilo vsebuje, in/ali skladnosti proizvodov z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi. V podporo prošnji za pomoč se pošljejo kopija potrdila o ulovu in vse informacije ali dokumenti, ki kažejo, da podatki na potrdilu niso točni. Taka prošnja se nemudoma pošlje pristojnim organom države zastave ali države ponovnega izvoza; b) postopek preverjanja se zaključi v 15 dneh od datuma prošnje za preverjanje. Če se pristojni organi zadevne države zastave ne morejo držati tega roka, lahko organi za preverjanje v državi članici na prošnjo države zastave ali države ponovnega izvoza odobrijo podaljšanje roka za odgovor, vendar ne za več kot dodatnih 15 dni. 5. Sprostitev proizvodov se zadrži do prejema rezultatov preiskave in postopkov preverjanja iz odstavkov od 1 do 4. 6. Države članice obvestijo Komisijo o svojih pristojnih organih za preverjanje potrdil o ulovu iz odstavka 1. Člen 18 – Zavrnitev uvoza 1. Organi držav članic iz odstavka 1 člena 17 zavrnejo uvoz ribiških proizvodov v Skupnost, ne da bi jim bilo treba zahtevati kakršne koli dodatne dokaze ali pošiljati prošnjo za pomoč državi zastave, kadar: a) izvajalec dejavnosti ne predloži potrdila o ulovu za zadevne proizvode; b) proizvodi, namenjeni uvozu, niso proizvodi, navedeni na potrdilu o ulovu; c) potrdila o ulovu ni potrdil javni organ države zastave iz odstavka 3 člena 13; d) potrdilo o ulovu ne vključuje vseh potrebnih informacij; e) izvajalec dejavnosti ne more dokazati, da so ribiški proizvodi skladni s pogoji iz odstavkov 1 ali 2 člena 15; f) ribiško plovilo, ki je v potrdilu o ulovu navedeno kot plovilo, s katerega izvira ulov, je vključeno v seznam plovil IUU iz členov 26 ali 29; g) potrdilo o ulovu so potrdili organi države zastave, ki je opredeljena kot nesodelujoča država v skladu s členom 32. 2. Organi držav članic iz odstavka 1 člena 17 zavrnejo uvoz kakršnih koli ribiških proizvodov v Skupnost po prošnji za pomoč v skladu s členom 17(4), kadar: a) prejmejo odgovor, da izvoznik ni imel pravice do tega, da bi zahteval potrditev potrdila o ulovu; b) prejmejo odgovor, da proizvodi niso skladni z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ali drugimi pogoji iz tega poglavja; c) ne prejmejo odgovora v določenem roku; d) prejmejo odgovor, ki ne zagotavlja ustreznih pojasnil vprašanj, navedenih v prošnji. 3. Kadar se uvoz ribiških proizvodov zavrne v skladu z odstavkom 1 ali 2, lahko države članice zasežejo in namensko uporabijo te proizvode v skladu z nacionalnimi pravili. 4. Vsaka oseba ima pravico do pritožbe proti odločitvam pristojnih organov v skladu z odstavkom 1 ali 2, ki jo neposredno ali osebno zadevajo. Pravica do pritožbe se uporablja v skladu z veljavnimi določbami v zadevni državi članici. 5. Organi držav članic o zavrnitvi uvoza obvestijo državo zastave in, kadar je to primerno, državo, katere organi so potrdili potrdilo o ponovnem izvozu v skladu s členom 15. Izvod obvestila se pošlje Komisiji. Člen 19 – Obvestila držav zastave; dogovori o reviziji in sodelovanju 1. Za sprejetje potrdil o ulovu, ki jih potrdi določena država članica za namene te uredbe, mora biti izpolnjen pogoj, da je Komisija od države zastave prejela obvestilo, ki potrjuje, da: a) ima vzpostavljeno nacionalno ureditev za izvajanje, nadzorovanje in izvrševanje zakonov, predpisov ter ohranitvenih in upravljalnih ukrepov, ki jih morajo upoštevati njena ribiška plovila; b) so njeni javni organi pooblaščeni za potrjevanje verodostojnosti informacij v potrdilih o ulovu in preverjanje takih potrdil na zahtevo držav članic. Obvestilo vsebuje tudi informacije, potrebne za ugotavljanje istovetnosti teh organov. 2. Kadar je to primerno, Komisija vzpostavi dogovore o upravnem sodelovanju z državami zastave, da bi jim olajšala izvedbo predpisanih postopkov, povezanih z dostopom ribiških plovil do pristanišč, uvozom ribiških proizvodov v Skupnost in zahtevami glede preverjanja, določenimi v tej uredbi. Taki dogovori zagotavljajo okvir za izmenjavo informacij in medsebojno pomoč ter izvajanje revizij Komisije na vseh področjih, ki spadajo v področje uporabe te uredbe. Vendar pa vzpostavitev dogovora o sodelovanju ni predpogoj za uporabo tega poglavja za uvoz proizvodov iz ulova plovil, ki plujejo pod zastavo katere koli države. 3. Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu iz odstavka 1, ter načela in elementi dogovorov o upravnem sodelovanju so navedeni v Prilogi III k tej uredbi. 4. Komisija državo zastave obvesti o prejemu sporočila, ki se pošlje v skladu z odstavkom 1. Če država zastave Komisiji ne zagotovi vseh elementov iz odstavka 1, Komisija državi zastave sporoči, kateri elementi manjkajo, in zahteva novo obvestilo. Člen 20 – Ponovni izvoz 1. Ponovni izvoz proizvodov, uvoženih s potrdilom o ulovu v skladu s tem poglavjem, se odobri, potem ko pristojni organi države članice, iz katere se bodo proizvodi ponovno izvozili, na zahtevo ponovnega izvoznika potrdijo potrdilo o ponovnem izvozu. 2. Potrdila o ponovnem izvozu vsebujejo vse informacije, ki jih zahteva obrazec iz Priloge II, priložene pa so jim kopije potrdil o ulovu, sprejetih ob uvozu proizvodov. 3. Države članice obvestijo Komisijo o svojih pristojnih organih za potrjevanje in preverjanje potrdil o ponovnem izvozu. Člen 21 – Vodenje evidence in razširjanje informacij 1. Komisija vodi evidenco držav in njihovih pristojnih organov, o katerih je obveščena v skladu s tem poglavjem, in ki vključuje: a) države članice, ki so priglasile svoje pristojne organe za potrjevanje in preverjanje potrdil o ulovu ter ponovnem izvozu v skladu z odstavkom 2 člena 16, odstavkom 6 člena 17 oziroma odstavkom 3 člena 20 te uredbe; b) države zastave, v zvezi s katerimi so bila prejeta obvestila v skladu z odstavkom 1 člena 19, pri čemer je treba navesti tiste, s katerimi so bili vzpostavljeni dogovori o upravnem sodelovanju v skladu z odstavkom 2 člena 19. 2. Komisija objavi seznam držav in njihovih ustreznih nacionalnih organov iz odstavka 1 na svoji spletni strani in v Uradnem listu Evropske unije (serija C), nato pa te podatke redno posodablja. Komisija nacionalnim organom držav članic, pristojnim za preverjanje potrdil o ulovu, sporoči podatke o organih, zadolženih za potrjevanje in preverjanje potrdil o ulovu v državah zastave. 3. Komisija objavi seznam sistemov dokumentacije o ulovu, priznanih v skladu s členom 14, na svoji spletni strani in v Uradnem listu Evropske unije (serija C), nato pa te podatke redno posodablja. Poglavje IV Sistem Skupnosti za opozarjanje Člen 22 – Izrekanje opozoril 1. Kadar se na podlagi informacij, pridobljenih v skladu s poglavji II, III, V, VI, VII, VIII, X ali XII, utemeljeno dvomi o tem, ali se v zvezi z ribiškimi plovili ali ribiškimi proizvodi iz določenih tretjih držav upoštevajo veljavni zakoni, predpisi ali mednarodni ohranitveni in upravljalni ukrepi, Komisija na svoji spletni strani in v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavi opozorilo, s katerim opozori izvajalce dejavnosti in zagotovi, da države članice uvedejo ustrezne ukrepe v zvezi z zadevnimi tretjimi državami v skladu s tem poglavjem. 2. Komisija te informacije nemudoma sporoči organom držav članic in zadevne države zastave ter, kadar je to primerno, državi ponovnega izvoza. Člen 23 – Ukrepi po izreku opozorila 1. Po prejemu informacij iz odstavka 2 člena 22 države članice: a) opredelijo pošiljke predhodno uvoženih ribiških proizvodov, ki spadajo v okvir obvestila izvajalcem dejavnosti, in opravijo postopek preverjanja potrdila o ulovu ter, kadar je to primerno, potrdila o ponovnem izvozu v skladu z določbami členov 17 in 20; b) v skladu z določbami členov 17 in 20 opravijo postopek preverjanja potrdila o ulovu ter, kadar je to primerno, potrdila o ponovnem izvozu za vse pošiljke ribiških proizvodov, namenjene uvozu, ki spadajo v okvir obvestila; c) opredelijo vse predhodne premike ribiških plovil, ki spadajo v okvir obvestila, in opravijo vsa ustrezna preverjanja, vključno s preverjanjem predhodno predloženih potrdil o ulovu; d) v zvezi z ribiškimi plovili, ki spadajo v okvir obvestila, se v skladu s pravili mednarodnega prava opravijo potrebne poizvedbe, preiskave ali inšpekcije na morju, v pristaniščih ali v katerem koli drugem kraju iztovarjanja. 2. Države članice poročajo Komisiji o ugotovitvah svojih preverjanj, zahtevah za preverjanje in sprejetih ukrepih, kadar je bila dokazana neskladnost z veljavnimi zakoni, predpisi in mednarodnimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi. 3. Kadar se Komisija odloči, da glede na ugotovitve preverjanj, opravljenih v skladu z odstavkom 1, ne obstaja več utemeljen dvom, takoj: a) objavi obvestilo o tem na svoji spletni strani in v Uradnem listu Evropske unije (serija C), s katerim razveljavi prejšnje obvestilo; b) o razveljavitvi obvesti državo zastave in, kadar je to primerno, državo ponovnega izvoza; in c) na ustrezne načine obvesti države članice. 4. Kadar se Komisija odloči, da glede na zaključke poizvedb, inšpekcij in preverjanj, opravljenih v skladu z odstavkom 1, utemeljen dvom ostaja, takoj: a) posodobi obvestilo izvajalcem dejavnosti, tako da objavi novo obvestilo na svoji spletni strani in v Uradnem listu Evropske unije (serija C); b) obvesti državo zastave in, kadar je to primerno, državo ponovnega izvoza; c) na ustrezne načine obvesti države članice; in d) kadar je to primerno, zadevo predloži regionalni organizaciji za upravljanje ribištva, katere ohranitveni in upravljalni ukrepi so bili morda kršeni. 5. Kadar se Komisija odloči, da je glede na zaključke poizvedb, inšpekcij in preverjanj, opravljenih v skladu z odstavkom 1, dovolj razlogov za mnenje, da ugotovljena dejstva morda kažejo na neskladnost z veljavnimi zakoni, predpisi ali mednarodnimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi, nemudoma stori naslednje: a) objavi novo obvestilo izvajalcem dejavnosti na svoji spletni strani in v Uradnem listu Evropske unije (serija C), da jih obvesti o teh ugotovitvah; b) obvesti državo zastave ter sproži ustrezne postopke in demarše v skladu s poglavjema V in VI; c) kadar je to primerno, obvesti države ponovnega izvoza; d) na ustrezne načine obvesti države članice; e) kadar je to primerno, zadevo predloži regionalni organizaciji za upravljanje ribištva, katere ohranitveni in upravljalni ukrepi so bili morda kršeni. Poglavje V Opredelitev plovil, ki opravljajo ribolovne dejavnosti IUU Člen 24 – Domnevne ribolovne dejavnosti IUU 1. Komisija ali organ, ki ga ta določi, zbere in analizira vse informacije o ribolovnih dejavnostih IUU: a) pridobljene v skladu s poglavji II, III, IV, VIII, X in XII, ali b) po potrebi vse druge pomembne informacije, kot so: - podatke o ulovu; - trgovinske informacije, pridobljene iz nacionalnih statistik in drugih zanesljivih virov; - evidence plovil in zbirke podatkov; - dokumente o ulovu ali programe statističnih dokumentov regionalnih organizacij za upravljanje ribištva; - poročila o opažanjih ali drugih dejavnostih domnevnih plovil IUU in sezname plovil IUU, o katerih poročajo ali jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva; - vse druge pomembne informacije, med drugim pridobljene v pristaniščih in na ribolovnih območjih. 2. Države članice Komisiji kadar koli predložijo vse dodatne informacije, ki bi lahko bile pomembne za oblikovanje seznama plovil IUU Evropske skupnosti. Komisija ali organ, ki ga ta določi, pošlje državam članicam in zadevnim državam zastave te informacije skupaj z razpoložljivimi dokazi. 3. Komisija ali organ, ki ga ta določi, vodi evidenco za vsako plovilo, prijavljeno kot domnevno vpleteno v ribolovne dejavnosti IUU, ki se posodablja ob prejemu novih informacij. Člen 25 – Domnevne ribolovne dejavnosti IUU 1. Komisija opredeli plovila, v zvezi s katerimi je bilo skladu s členom 24 pridobljenih dovolj informacij, da se lahko domneva, da so bila morda vpletena v ribolovne dejavnosti IUU, zaradi česar je treba pri zadevni državi zastave opraviti uradno poizvedbo. 2. Države zastave, katerih plovila so opredeljena v skladu z odstavkom 1, Komisija obvesti z uradno zahtevo za poizvedbo glede domnevnih dejavnosti IUU zadevnih plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo. Z obvestilom se stori naslednje: a) izda se uradna zahteva, naj država zastave stori vse, kar je potrebno, da razišče domnevne ribolovne dejavnosti IUU in pravočasno sporoči rezultate te preiskave Komisiji; b) izda se uradna zahteva, naj država zastave takoj uvede izvršilne ukrepe, če se izkaže, da je obtožba zadevnega ribolovnega plovila utemeljena, Komisijo pa obvesti o sprejetih ukrepih; c) lastnika ali, kadar je to primerno, upravljavca plovil, se obvesti o posledicah vključitve plovil na seznam plovil IUU Evropske skupnosti, kot je določeno v členu 36. Od držav zastave se zahteva tudi, naj Komisiji zagotovijo informacije o lastnikih plovil ali, kadar je to primerno, upravljavcih, da se zagotovi, da je mogoče te osebe po potrebi zaslišati v skladu z odstavkom 3 člena 26. 3. Komisija informacije o plovilih, ki so domnevno vpletena v dejavnosti IUU, razpošlje vsem državam članicam, da bi omogočila uresničevanje sistematičnega nadzora teh plovil v pristaniščih v skladu z odstavkom 2 (c) člena 9. Člen 26 – Oblikovanje seznama plovil IUU Evropske skupnosti 1. Komisija pripravi seznam plovil IUU Evropske skupnosti. Seznam vključuje plovila, za katera po ukrepih v skladu s členoma 24 in 25 informacije, pridobljene v skladu s to uredbo, kažejo, da so vpletena v ribolovne dejavnosti IUU in da njihove države zastave niso učinkovito ukrepale v zvezi s temi dejavnostmi. 2. Komisija od držav zastave, katerih plovila so na seznamu plovil IUU Evropske skupnosti, zahteva, naj: a) lastnika plovil obvestijo o vključitvi teh plovil v seznam plovil IUU Evropske skupnosti, o razlogih za to vključitev in o posledicah vključitve na ta seznam, kot je določeno v členu 36, in b) storijo vse, kar je potrebno, da odpravijo te ribolovne dejavnosti IUU, po potrebi vključno z odvzemom registracije ali ribolovnih dovoljenj teh plovil, Komisijo pa obvestijo o sprejetih ukrepih. 3. Preden se katero koli plovilo vključi na seznam plovil IUU, Komisija lastnike in, kadar je to primerno, upravljavce zadevnega plovila obvesti o elementih, ki podpirajo sum, da je to plovilo opravljajo ribolov IUU, lastniku in, kadar je to primerno, upravljavcem plovila omogoči, da so zaslišani. 4. Ko se sprejme odločitev, da se plovilo vključi na seznam plovil IUU Evropske skupnosti, Komisija o tej odločitvi in razlogih zanjo obvesti lastnika in, kadar je to primerno, upravljavca plovila. 5. Obveznosti, naložene Komisiji v skladu z odstavkoma 3 in 4, se uporabljajo brez vpliva na primarno odgovornost države zastave glede plovila ter samo če so Komisiji na voljo ustrezne informacije glede opredelitve lastnika in upravljavcev plovila. Člen 27 – Izbris plovil s seznama plovil IUU Evropske skupnosti 1. Komisija izbriše plovilo s seznama plovil IUU Evropske skupnosti, če država zastave plovila dokaže, da: a) plovilo ni opravljajo ribolovnih dejavnosti IUU, zaradi katerih je bilo vključeno v seznam, ali b) so bili sprejeti učinkoviti ukrepi v zvezi z zadevnimi ribolovnimi dejavnostmi IUU, med drugim sodni pregon in izrek dovolj strogih kazni. 2. Lastnik ali, kadar je to primerno, upravljavec plovila, vključenega na seznam plovil IUU Evropske skupnosti, lahko Komisiji v primeru neukrepanja države zastave v skladu z odstavkom 1 predloži zahtevo, naj preveri status takega plovila. Komisija obravnava izbris plovila s seznama, samo če so izpolnjeni naslednji pogoji: a) od vključitve plovila na seznam sta minili vsaj dve leti, v katerih Komisija ni prejela nadaljnjih poročil o domnevnih ribolovnih dejavnostih IUU tega plovila v skladu s členom 24; b) lastnik predloži informacije o trenutnih dejavnostih plovila, ki dokazujejo, da plovilo opravlja dejavnosti povsem v skladu z zakoni, pravili in/ali ohranitvenimi ukrepi, ki se uporabljajo za kakršen koli ribolov, pri katerem to plovilo sodeluje; c) Komisija je prepričana, da zadevno plovilo, njegov lastniki ali upravljavci niso več neposredno ali posredno povezani z drugimi plovili ali izvajalci dejavnosti, ki domnevno ali dokazano opravljajo ribolovne dejavnosti IUU. Člen 28 – Vsebina, objavljanje in vzdrževanje seznama plovil IUU Evropske skupnosti 1. Seznam plovil IUU Evropske skupnosti vsebuje naslednje podatke za vsako plovilo: a) ime in prejšnja imena, če obstajajo; b) zastavo in prejšnje zastave, če obstajajo; c) lastnika in prejšnje lastnike, vključno z upravičenimi lastniki, če obstajajo; d) upravljavca in prejšnje upravljavce, če obstajajo; e) klicni znak in prejšnje klicne znake, če obstajajo; f) številko Lloyds/IMo (če obstaja); g) fotografije, če obstajajo; h) datum prvega vpisa na seznam plovil IUU; i) povzetek dejavnosti, ki upravičujejo vpis plovila na seznam, vključno s sklici na vse zadevne dokumente, v katerih so informacije in dokazi o teh dejavnostih. 2. Komisija stori vse potrebno, da zagotovi objavo seznama plovil IUU Evropske skupnosti, vključno z objavo na spletni strani GD za ribištvo. 3. Seznam se redno posodablja in zagotovi se sistem za samodejno obveščanje držav članic, regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in vseh članov civilne družbe, ki to zahtevajo, o novostih. Komisija poleg tega pošlje seznam Organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva, da bi se okrepilo sodelovanje med Evropsko skupnostjo in temi organizacijami za preprečevanje IUU-ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje. Člen 29 – Seznami plovil IUU, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva 1. Poleg plovil iz člena 26 se plovila, vpisana na sezname plovil IUU, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, samodejno vključijo na seznam plovil IUU Evropske skupnosti. Izbris takih plovil s seznama plovil IUU Evropske skupnosti se ureja v skladu z odločitvami, ki jih v zvezi z njimi sprejme ustrezna regionalna organizacija za upravljanje ribištva. 2. Komisija vsako leto, potem ko prejme od regionalnih organizacij za upravljanje ribištva sezname plovil, ki so domnevno in dokazano vpletena v ribolovne dejavnosti IUU, o teh seznamih obvesti države članice. 3. Komisija takoj obvesti države članice o vseh vpisih na sezname, izbrisih s seznamov in/ali spremembah seznamov iz odstavka 2, kadar se opravijo. Člen 36 se uporablja za plovila, navedena na tako spremenjenih seznamih IUU regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, od dne, ko se sporočijo državam članicam. Poglavje VI Nesodelujoče tretje države Člen 30 – Opredelitev nesodelujočih tretjih držav 1. Komisija v skladu s postopkom iz člena 52 opredeli tretje države, ki jih obravnava kot nesodelujoče pri boju proti ribolovnim dejavnostim IUU. 2. Določitev temelji na proučitvi vseh informacij, pridobljenih v skladu s poglavji II, III, IV, V, VIII, X in XII, ali, če je to ustrezno, vseh drugih zadevnih informacij, kot so podatki o ulovu, trgovinske informacije iz nacionalne statistike in drugih zanesljivih virov, evidence plovil in zbirke podatkov, dokumenti o ulovu regionalne organizacije za upravljanje ribištva ali program statističnih dokumentov in seznami plovil IUU, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ter vse druge informacije, pridobljene v pristaniščih in na ribolovnih območjih. 3. Država se lahko opredeli kot nesodelujoča država, če ne izpolnjuje dolžnosti, ki so ji naložene v skladu z mednarodnim pravom kot državi zastave, pristanišča, obalni državi ali državi trga ter v skladu s katerimi mora ukrepati za preprečevanje IUU-ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje. 4. Za namene odstavka 3 Komisija upošteva predvsem proučitev ukrepov, ki jih je zadevna država uvedla v zvezi z: a) ponavljajočimi se ustrezno zabeleženimi ribolovnimi dejavnostmi IUU, ki so jih opravljala ali podpirala plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, ali njeni državljani ali plovila, ki opravljajo dejavnost v njenih vodah ali uporabljajo njena pristanišča ali b) dostopom na svoj trg za ribiške proizvode, pridobljene z ribolovom IUU. 5. Za ta namen Komisija upošteva: a) ali zadevna država učinkovito sodeluje s Skupnostjo, tako da odgovarja na zahteve Komisije v zvezi s preiskovanjem, zagotavljanjem povratnih informacij in nadaljnjim spremljanjem ribolovnih dejavnosti IUU in s tem povezanih dejavnosti; b) ali je zadevna država uvedla učinkovite izvršilne ukrepe v zvezi z izvajalci dejavnosti, odgovornimi za ribolovne dejavnosti IUU, in zlasti, ali se uporabljajo dovolj stroge kazni, da ostanejo kršitelji brez koristi, ki izhajajo iz teh dejavnosti; c) preteklost, vrsto, okoliščine, obseg in težo obravnavanih oblik ribolovnih dejavnosti IUU; d) pri državah v razvoju obstoječe zmogljivosti njihovih pristojnih organov. 6. Upoštevajo se tudi naslednji elementi: a) ratifikacija mednarodnih instrumentov o ribištvu ali pristop zadevnih držav k tem instrumentom, zlasti Konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982, Sporazumu Združenih narodov iz leta 1995 o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib ter Sporazumu FAO iz leta 1993 za spodbujanje ravnanja ribiških plovil na odprtem morju v skladu z mednarodnimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi; b) status zadevne države kot članice ali sodelujoče nečlanice regionalnih organizacij za upravljanje ribištva ali njeno soglasje o izvajanju ohranitvenih in upravljalnih ukrepov, ki jih določijo take organizacije; c) kakršna koli dejanja ali opustitve dejanja zadevne države, ki bi lahko zmanjšala učinkovitost veljavnih zakonov, pravil ali mednarodnih ohranitvenih in upravljalnih ukrepov. 7. Kadar je to primerno, se pri izvajanju tega člena ustrezno upoštevajo posebne omejitve držav v razvoju, zlasti v zvezi s spremljanjem, nadzorom in obvladovanjem ribolovnih dejavnosti. Člen 31 – Demarše v zvezi z državami, opredeljenimi kot nesodelujoče tretje države 1. Komisija državam, ki bi lahko bile opredeljene kot nesodelujoče države v skladu z merili iz člena 30, pošlje obvestilo, v katerega vključi: a) razlog ali razloge za opredelitev z vsemi razpoložljivimi dokazili; b) priložnost, da Komisiji pisno odgovorijo v zvezi z odločitvijo o opredelitvi in drugimi zadevnimi informacijami, na primer dokazi, ki zavračajo opredelitev, ali, kadar je to ustrezno, akcijskim načrtom za izboljšanje in sprejetimi ukrepi za popravljanje razmer; c) posledice opredelitve države kot nesodelujoče, kot so določene v členu 37. 2. Komisija v obvestilo iz odstavka 1 vključi tudi zahtevo, da zadevna država stori vse potrebno za ustavitev zadevnih ribolovnih dejavnosti IUU in preprečevanje vseh takih dejavnosti v prihodnosti ter odpravi vsa dejanja ali opustitve dejanj iz pododstavka c) odstavka 6 člena 30. 3. Komisija pošlje obvestilo in zahtevo zadevni državi prek več kot enega komunikacijskega sredstva. Komisija od te države zahteva potrditev, da je prejela obvestilo. Člen 32 – Oblikovanje seznama nesodelujočih držav 1. Glede na rezultate demarš iz člena 31 Komisija v skladu s postopkom iz člena 52 sprejme seznam nesodelujočih držav. 2. Komisija nemudoma obvesti zadevno državo o tem, da je bila opredeljena kot nesodelujoča država, in o uvedenih ukrepih v skladu s členom 37 ter od nje zahteva, naj popravi trenutne razmere in sporoči sprejete ukrepe za zagotavljanje skladnosti ravnanja njenih plovil z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi. 3. Komisija o svoji odločitvi tudi nemudoma obvesti države članice in od njih zahteva, naj takoj zagotovijo izvajanje ukrepov, določenih v členu 37. Države članice Komisijo obvestijo o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo na podlagi te zahteve. Člen 33 – Izbris s seznama nesodelujočih držav 1. Komisija v skladu s postopkom iz člena 52 izbriše državo s seznama nesodelujočih držav, če zadevna država dokaže, da so se razmere, zaradi katerih je bila uvrščena na seznam, popravile. Pri odločitvi o izbrisu se upošteva tudi, ali so zadevne opredeljene države uvedle dejanske ukrepe, s katerimi lahko dosežejo trajno izboljšanje razmer. 2. Komisija po sprejetju odločitve v skladu z odstavkom 1 nemudoma obvesti države članice o odpravi ukrepov iz člena 37 v zvezi z zadevno državo. Člen 34 – Objava seznama nesodelujočih držav Komisija stori vse potrebno, da zagotovi objavo seznama nesodelujočih držav v skladu z kakršnimi koli ustreznimi zahtevami glede zaupnosti, vključno z objavo na spletni strani GD za ribištvo. Seznam se redno posodablja in Komisija zagotovi sistem za samodejno obveščanje držav članic, regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in vseh članov civilne družbe, ki to zahtevajo, o novostih. Komisija poleg tega pošlje seznam nesodelujočih držav Organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva, da bi se okrepilo sodelovanje med Evropsko skupnostjo in temi organizacijami za preprečevanje IUU-ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje. Člen – Nujni ukrepi 1. Če obstajajo dokazi, da je država sprejela ukrepe, ki slabijo ohranitveno in upravljalno prizadevanje regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ima Komisija pravico, da sprejme nujne ukrepe, ki ne trajajo dalj kot šest mesecev. Komisija lahko sprejme novo odločitev o podaljšanju nujnih ukrepov za največ šest mesecev. 2. Nujni ukrepi med drugim vključujejo naslednje: a) plovilom, ki plujejo pod zastavo zadevne države, se ne odobri dostop do pristanišč držav članic, razen v primeru višje sile; b) plovilom, ki plujejo pod zastavo države članice, ni dovoljeno opravljanje skupnih ribolovnih dejavnosti s plovili, ki plujejo pod zastavo zadevne države; c) plovilom, ki plujejo pod zastavo države članice, ni dovoljen ribolov v vodah v pristojnosti zadevne države; d) zagotavljanje živih rib za ribogojstvo v vodah v pristojnosti zadevne države ni dovoljeno; e) žive ribe, ki jih ulovi plovilo pod zastavo zadevne države, se ne sprejmejo za ribogojstvo v vodah v pristojnosti države članice; 3. Nujni ukrepi imajo takojšen učinek. Sporočijo se državam članicam in zadevni državi ter objavijo v Uradnem listu Evropske unije . Poglavje VII Ukrepi v zvezi s plovili in državami, vpletenimi v dejavnosti IUU Člen 36 – Ukrepi v zvezi s plovili, vključenimi na seznam plovil IUU Evropske skupnosti Za plovila iz člena 26 se uporabljajo naslednji ukrepi: a) države članice zastave Komisiji ne predložijo nobenih zahtevkov za ribolovna dovoljenja v zvezi s plovili IUU; b) veljavna ribolovna dovoljenja ali posebna ribolovna dovoljenja, ki so jih izdale države članice zastave v zvezi s plovili IUU, se prekličejo; c) plovilom IUU, ki plujejo pod zastavo tretje države, ni dovoljen ribolov v vodah Skupnosti in se jih ne sme zakupiti; d) ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, ne smejo nikakor pomagati plovilom s seznama plovil IUU ali z njimi sodelovati pri predelavi rib, kakršnem koli pretovarjanju ali skupnih ribolovnih dejavnostih; e) plovilom IUU, ki plujejo pod zastavo države članice, je dovoljen samo dostop do matičnega pristanišča, do drugih pristanišč Skupnosti pa ne, razen v primeru višje sile. Plovilom IUU, ki plujejo pod zastavo tretje države, ni dovoljen vstop v pristanišče države članice, razen v primeru višje sile. Druga možnost pa je, da država članica plovilu IUU lahko dovoli vstop v svoja pristanišča, če se zaseže ulov na krovu in, kadar je to ustrezno, ribolovno orodje, prepovedano v skladu z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi, ki so jih sprejele regionalne organizacije za upravljanje ribištva. Države članice zasežejo tudi ulov in, kadar je to ustrezno, ribolovno orodje, prepovedano v skladu z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi, ki so jih sprejele regionalne organizacije za upravljanje ribištva, na krovu plovil, ki jim je bil dovoljen vstop v njihova pristanišča zaradi višje sile ali stiske; f) Plovilom IUU, ki plujejo pod zastavo tretje države, se v pristaniščih ne zagotavljajo obnavljanje zalog, točenje goriva ali druge storitve, razen v primeru višje sile; g) Plovila IUU, ki plujejo pod zastavo tretje države, ne smejo menjati posadke, razen v primeru višje sile; h) države članice plovilom IUU ne odobrijo, da plujejo pod njihovo zastavo; i) prepovedan je uvoz ribiških proizvodov, ki so jih ujela taka plovila, skladno s tem pa se potrdila o ulovu, ki spremljajo te proizvode, ne sprejmejo ali potrdijo; j) prepovedana sta izvoz in ponovni izvoz ribiških proizvodov s plovil IUU za predelavo. Člen 37 – Ukrepanje v zvezi z nesodelujočimi državami Za države iz člena 32 se uporabljajo naslednji ukrepi: a) prepovedan je uvoz ribiških proizvodov, ki so jih ujela plovila pod zastavo takih držav, v Skupnost, skladno s tem pa se ne sprejmejo potrdila o ulovu, ki spremljajo te proizvode; kadar opredelitev nesodelujoče države v skladu s členom 30 temelji na tem, da ta država ni sprejela ustreznih ukrepov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi IUU, ki zadevajo določen stalež ali vrsto, se lahko prepoved uvoza uporabi samo za ta stalež ali vrsto; b) izvajalci dejavnosti iz Skupnosti ne smejo kupiti ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo takih držav; c) zamenjava zastave ribiškega plovila, ki pluje pod zastavo države članice, za zastavo takih držav, je prepovedana; d) države članice ne dovolijo sklepanja dogovorov o zakupu s takimi državami v zvezi z ribiškimi plovili, ki plujejo pod njihovo zastavo; e) prepovedan je izvoz ribiških plovil skupnosti v take države; f) zasebni trgovinski dogovori med državljani države članice in takih držav, v skladu s katerimi bi ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo te države članice uporabilo ribolovne možnosti takih držav, so prepovedani. g) skupne ribolovne dejavnosti, v katerih sodelujejo plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, s plovilom, ki pluje pod zastavo take države, so prepovedane; h) države članice obvestijo uvoznike, izvajalce pretovarjanja, kupce, dobavitelje opreme, banke in izvajalce drugih storitev o tveganjih pri opravljanju poslov, povezanih z ribolovnimi dejavnostmi, z državljani takih držav; i) Komisija predlaga odpoved vseh trajnih dvostranskih sporazumov o ribištvu ali partnerskih sporazumov o ribištvu s takimi državami; j) Komisija ne začne pogajanj o sklenitvi dvostranskih sporazumov o ribištvu ali partnerskih sporazumov o ribištvu s takimi državami. Poglavje VIII Državljani Člen 38 – Državljani, ki opravljajo ali podpirajo ribolovne dejavnosti IUU 1. Države članice sodelujejo med seboj in s tretjimi državami ter sprejmejo vse potrebne ukrepe v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti, da: a) zagotovijo, da državljani v njihovi pristojnosti ne podpirajo ali opravljajo ribolova IUU, vključno z delovanjem na krovu plovil iz člena 26; b) ugotovijo istovetnost državljanov, ki so upravljavci ali dejanski lastniki plovil, vpletenih v ribolovne dejavnosti IUU. 2. Države članice brez poseganja v primarne pristojnosti države zastave sprejmejo ustrezne ukrepe ob upoštevanju svojih veljavnih zakonov in pravil ter v skladu z njimi: a) da preverijo, ali katera fizična ali pravna oseba v njihovi pristojnosti opravlja ribolovne dejavnosti IUU; b) da zaradi kakršnih koli preverjenih dejavnosti iz pododstavka a) ustrezno ukrepajo. 3. Vsaka država članica ima en organ, ki je odgovoren za usklajevanje zbiranja in preverjanja informacij o dejavnostih državljanov iz tega člena ter za poročanje Komisiji in sodelovanje z njo. Člen 39 – Preprečevanje in kazni 1. Državljani države članice sporočijo svojim pristojnim organom vse informacije, povezane s pravnimi, lastniškimi ali finančnimi interesi ali nadzorom v zvezi z ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo tretje države. Države članice zagotovijo, da se opustitev predložitve takega obvestila ustrezno kaznuje v skladu z nacionalno zakonodajo. 2. Državljani države članice ne smejo prodati ali izvoziti nobenega plovila, namenjenega izvajalcem dejavnosti, udeleženim pri delovanju, upravljanju ali lastništvu plovil iz člena 26. 3. Uvozniki, izvajalci pretovarjanja, kupci, dobavitelji opreme, banke, zavarovatelji in izvajalci drugih storitev ne smejo opravljati poslov s plovili iz člena 26 ali trgovati z ribami ali ribiškimi proizvodi, pridobljenimi z ribolovom IUU. 4. Brez poseganja v druge določbe zakonodaje Skupnosti v zvezi z javnimi sredstvi države članice ne odobrijo državne pomoči v okviru nacionalnih sistemov pomoči ali skladov Skupnosti izvajalcem dejavnosti, udeleženim pri delovanju, upravljanju ali lastništvu ribiških plovil iz člena 26. 5. Države članice pridobijo informacije o kakršnih koli dogovorih med njihovimi državljani in tretjo državo, ki omogočajo zamenjavo zastave ribiškega plovila, ki pluje pod njihovo zastavo, za zastavo take tretje države. O tem obvestijo Komisijo in ji predložijo seznam zadevnih plovil. Poglavje IX Takojšnji izvršilni ukrepi, kazni in spremljevalne kazni Člen 40 – Področje uporabe To poglavje se uporablja v zvezi s: a) hujšimi kršitvami, storjenimi na ozemlju ali v morskih vodah pod suverenostjo ali v pristojnosti držav članic, in b) hujšimi kršitvami, ki jih storijo ribiška plovila Skupnosti ali državljani Skupnosti. Člen 41 – Hujše kršitve V tej uredbi hujša kršitev pomeni: a) dejavnosti, ki se obravnavajo kot ribolovne dejavnosti IUU v skladu z merili iz člena 3; b) namerno poslovanje s plovili, ki so opravljala ribolov IUU, kot je določeno v členu 26; c) namerno trgovanje z ribiškimi proizvodi, pridobljenimi z ribolovom IUU; d) uvoz ribiških proizvodov v Skupnost v nasprotju s to uredbo. Člen 42 – Takojšnji izvršilni ukrepi 1. Kadar se sumi, da je fizična ali pravna oseba storila hujšo kršitev iz člena 41, ali je zalotena med samo hujšo kršitvijo iz člena 41, države članice sprožijo celovito preiskavo kršitve ter v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in glede na težo kršitve uvedejo takojšne izvršilne ukrepe, med katerimi so zlasti: a) takojšnje prenehanje ribolovnih dejavnosti; b) preusmeritev plovila v domače pristanišče; c) preusmeritev transportnega vozila v drug kraj zaradi inšpekcije; d) odredba varščine; e) zaseg nezakonitega ribolovnega orodja, ulova ali ribiških proizvodov; f) začasna imobilizacija zadevnega plovila ali transportnega vozila; g) začasen preklic dovoljenja za ribolov. 2. Izvršilni ukrepi morajo biti take narave, da preprečijo nadaljnjo kršitev in omogočijo pristojnim organom, da končajo preiskavo zadevne hujše kršitve. Člen 43 – Kazni za hujše kršitve 1. Države članice zagotovijo, da se fizična oseba, ki je storila hujšo kršitev, ali pravna oseba, za katero se ugotovi, da je odgovorna za hujšo kršitev, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, ki vključujejo največje denarne kazni v višini najmanj 300 000 EUR za fizične osebe in najmanj 500 000 EUR za pravne osebe. 2. Države članice lahko uporabijo sistem, v katerem je denarna kazen sorazmerna s škodo, povzročeno zadevnim ribolovnim virom ali morskemu okolju, z doseženo ali predvideno finančno koristjo zaradi storjene kršitve ali kakršno koli drugo vrednostjo, iz katere je razvidno finančno stanje fizične ali pravne osebe, če tak sistem omogoča največje kazni, ki so vsaj enakovredne znesku 300 000 EUR za fizične osebe in vsaj znesku 500 000 za pravne osebe. 3. Države članice, ki niso uvedle eura, uporabijo menjalni tečaj med eurom in svojo valuto, objavljen v Uradnem listu Evropske unije dne […]. Člen 44 – Skupna raven kazni in spremljevalnih kazni Skupna raven kazni in spremljevalnih kazni se določi na tak način, da se zagotovi, da ostanejo odgovorne osebe brez ekonomskih koristi, ki izhajajo iz njihovih hujših kršitev. Za ta namen je treba upoštevati tudi sprejete ukrepe v skladu s členom 42. Člen 45 – Spremljevalne kazni Kazni, predvidene v tem poglavju, lahko spremljajo druge kazni ali ukrepi, zlasti: a) sekvestracija plovila, vpletenega v kršitev; b) začasna imobilizacija plovila; c) zaseg prepovedanega orodja, ulova, proizvodov; d) začasen preklic ali odvzem dovoljenja za ribolov; e) omejitev ali odvzem ribolovnih pravic; f) začasna ali trajna izključitev pravice do pridobitve novih ribolovnih pravic; g) začasna ali trajna prepoved dostopa do državne podpore ali subvencij. Člen 46 – Odgovornost pravnih oseb 1. Države članice zagotovijo, da pravne osebe odgovarjajo za hujše kršitve iz člena 41, kadar take kršitve stori v njihovo korist katera koli oseba kot posameznik ali del organa pravne osebe, ki ima odločilni položaj v pravni osebi na podlagi: a) pooblastila za zastopanje pravne osebe ali b) pooblastila za odločanje v imenu pravne osebe ali c) pooblastila za opravljanje nadzora v pravni osebi. 2. Države članice zagotovijo tudi, da pravna oseba odgovarja, kadar je zaradi tega, ker oseba iz odstavka 1 ni opravljala nadzora ali kontrole, oseba v pristojnosti pravne osebe lahko storila kršitev iz člena 41 v korist te pravne osebe. 3. Odgovornost pravne osebe ne izključuje postopkov proti fizičnim osebam, ki so storilci, napeljevalci ali sostorilci pri zadevnih kršitvah. Poglavje X Izvajanje določb o opažanju plovil, sprejetih v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva Člen 47 – Opažanje na morju 1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za ribolovne dejavnosti v skladu s pravili o opažanjih na morju, sprejetih v okviru ICCAT, CCAMLR in IOTC. Področje uporabe tega poglavja se pregleda do leta 2012. 2. Če plovilo, zrakoplov ali pristojni organ za nadzor na morju države članice opazi ribiško plovilo med opravljanjem dejavnosti, ki bi lahko veljale za ribolovne dejavnosti IUU, o tem opažanju takoj pripravi poročilo. Ta poročila in rezultati preiskav, ki jih države članice opravijo na teh ribiških plovilih, se obravnavajo kot dokazi, ki se uporabljajo pri izvajanju različnih mehanizmov za opredelitev in izvrševanje, določenih v tej uredbi. 3. Če kapitan ribiškega plovila Skupnosti opazi ribiško plovilo, ki opravlja dejavnosti iz odstavka 2, o tem opažanju zabeleži čim več informacij, vključno z: a) imenom in opisom ribiškega plovila; b) klicnim znakom ribiškega plovila; c) registrsko številko in, če je to ustrezno, številko ribškega plovila Lloyds IMO; d) državo zastave ribiškega plovila; e) položajem (zemljepisna širina in dolžina) ob odkritju; f) datumom/uro po UTC ob odkritju; g) fotografijo ali fotografijami ribiškega plovila za dokazovanje opažanja; h) vsemi drugimi pomembnimi informacijami v zvezi z opaženimi dejavnostmi zadevnega ribiškega plovila. 4. Poročila o opažanju se nemudoma pošljejo pristojnemu organu države članice zastave plovila, ki je opazilo drugo plovilo, ta organ pa jih takoj pošlje Komisiji ali organu, ki ga ta določi. Komisija ali organ, ki ga ta določi, nato takoj obvesti državo zastave opaženega ribiškega plovila. Komisija ali organ, ki ga ta določi, potem pošlje poročilo o opažanju vsem državam članicam in, če je to ustrezno, izvršilnemu sekretarju ustrezne regionalne organizacije za upravljanje ribištva za nadaljnje ukrepanje v skladu z ukrepi, ki so jih sprejele te organizacije. 5. Država članica, ki od pristojnega organa pogodbenice regionalne organizacije za upravljanje ribištva prejme poročilo o opažanju dejavnosti ribiškega plovila, ki pluje pod njeno zastavo, o tem poročilu in vseh zadevnih informacijah takoj obvesti Komisijo ali organ, ki ga ta določi, ta pa nato te informacije sporoči izvršilnemu sekretarju ustrezne regionalne organizacije za upravljanje ribištva za nadaljnje ukrepanje v skladu z ukrepi, ki jih je sprejela ta organizacija, če je to primerno. 6. Ta člen se uporablja brez vpliva na strožje določbe, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali sodelujoča nepogodbenica je Skupnost. Člen 48 – Predložitev informacij o opaženih ribiških plovilih 1. Države članice, ki prejmejo ustrezno dokumentirane informacije o opaženih ribiških plovilih, te informacije takoj pošljejo Komisiji ali organu, ki ga ta določi. 2. Komisija ali organ, ki ga ta določi, prouči tudi ustrezno dokumentirane informacije o opaženih plovilih, ki jih predložijo posamezni državljani, organizacije civilne družbe, vključno z okoljskimi organizacijami, ter zastopniki interesnih skupin na področju ribištva ali trgovine z ribiškim proizvodi. Člen 49 – Preiskovanje opaženih ribiških plovil 1. Države članice nemudoma in celovito raziščejo dejavnosti ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in so bila opažena v skladu s členom 47. 2. Države članice sporočijo Komisiji ali organu, ki ga ta določi, podatke o vseh sprejetih ali predvidenih ukrepih v zvezi z opaženimi plovili, ki plujejo pod njihovo zastavo, takoj ko je to izvedljivo, vsekakor pa v roku dveh mesecev od obvestila o poročilu o opažanju v skladu z odstavkom 4 člena 47. Poročila o poteku preiskave v zvezi z dejavnostmi opaženega ribiškega plovila se v ustreznih rednih presledkih predložijo Komisiji ali organu, ki ga ta določi. Po zaključku preiskave se Komisiji ali organu, ki ga ta določi, predloži končno poročilo o izidu. 3. Države članice, ki niso zadevna država članice zastave, preverijo, ali so opažena plovila, o katerih se poroča, opravljala dejavnosti v vodah v njihovi pristojnosti in ali so se ribiški proizvodi s teh plovil iztovorili ali uvozili na njihovo ozemlje, in raziščejo njihovo skladnost z ustreznimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi. Države članice takoj obvestijo Komisijo ali organ, ki ga ta določi, in zadevno državo članico zastave o izidih preverjanja in preiskav. 4. Komisija ali organ, ki ga ta določi, obvesti vse države članice o informacijah, ki jih prejme v skladu z odstavkoma 2 in 3. 5. Ta člen se uporablja brez vpliva na določbe poglavja V Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 in določbe, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali sodelujoča nepogodbenica je Skupnost. Poglavje XI Medsebojna pomoč držav članic, tretjih držav in Komisije ter informacijski sistem za ribolov IUU Člen 50 1. Upravni organi, odgovorni za izvajanje te uredbe v državah članicah, sodelujejo med seboj, z upravnimi organi tretjih držav in s Komisijo, da bi zagotovili skladnost s to uredbo. 2. Zato se vzpostavi sistem za medsebojno pomoč, ki vključuje samodejni informacijski sistem „informacijski sistem za ribolov IUU“ za pomoč pristojnim organom pri preprečevanju, preiskovanju in pregonu ribolovnih dejavnosti IUU. 3. Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 52. Poglavje XII Končne določbe Člen 51 – Izvajanje Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje določb te uredbe, se sprejmejo skladno s postopkom iz člena 52. Člen 52 – Postopek odbora 1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen v skladu s členom 30 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES. 3. Obdobje iz člena 4(3) Odločbe 1999/468/ES je določeno na en mesec. 4. Odbor sprejme svoj poslovnik. Člen 53 – Obveznosti poročanja 1. Države članice najpozneje do 30. aprila vsakega leta Komisiji pošljejo poročilo o uporabi te uredbe v preteklem koledarskem letu. 2. Komisija na podlagi poročil, ki jih predložijo države članice, in lastnih opazovanj vsake tri leta pripravi poročilo, ki ga predloži Svetu in Evropskemu parlamentu. 3. Komisija opravi oceno vpliva te uredbe na ribolovne dejavnosti IUU 5 let po začetku veljavnosti te uredbe. Člen 54 – Razveljavitev Razveljavijo se členi 28b(2), 28e, 28f in 28g Uredbe Sveta (ES) št. 2847/93, Uredba Sveta (ES) št. 1093/94, Uredba Sveta (ES) št. 1447/1999, členi 8, 19a, 19b, 19c, 21, 21b, 21c Uredbe Sveta (ES) št. 1936/2001, členi 26a, 28, 29, 30 in 31 Uredbe Sveta (ES) št. 601/2004. Sklicevanje na razveljavljene uredbe se razlaga kot sklicevanje na to uredbo. Člen 55 – Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Poglavje III se začne uporabljati leto dni po začetku veljavnosti te uredbe. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, […] Za Svet Predsednik PRILOGA I – Potrdilo Evropske skupnosti o ulovu POTRDILO EVROPSKE SKUPNOSTI O ULOVU | Številka dokumenta | PROIZVODNJA 1. Pristojni organ za potrjevanje | Ime | Naslov | Tel. Telefaks | 2. Ime ribiškega plovila | Zastava – domače pristanišče in registrska številka | Klicni znak | Številka IMO/Lloyd's (če obstaja) | Ribolovno dovoljenje št. – Veljavno do | Št. Inmarsat Št. telefaksa Telefonska št. E-naslov (če obstaja) | 3. Opis proizvoda | Odobreni način predelave: | 4. Veljavni ukrepi za ohranjanje in upravljanje | Vrsta | Oznaka proizvoda | Lovno območje in datumi | Ocenjena živa teža (kg) | Ocenjena teža za iztovarjanje (kg) | Preverjena iztovorjena teža (kg) | 5. Izjava kapitana ribiškega plovila: Potrjujem, da so navedene informacije popolne, resnične in pravilne ter da je bil ulov opravljen v skladu z ukrepi za ohranjanje in upravljanje. Ime – Podpis – Žig: | 6. Deklaracija o pretovarjanju na morju Kapitan ribiškega plovila | Podpis in datum | Pretovarjanje Datum/območje/položaj | Ocenjena teža (kg) | Ime | Potrjujem, da so navedene informacije popolne, resnične in pravilne. | Kapitana prejemnega plovila | Podpis | Ime plovila | Klicni znak | Številka IMO/Lloyd's (če obstaja) | Ime | Potrjujem, da so navedene informacije popolne, resnične in pravilne. | 7. Dovoljenje za pretovarjanje v pristaniškem območju: | Ime | Organ | Podpis | Žig (pečat) | Potrjujem, da so navedene informacije popolne, resnične in pravilne. | Ime | Organ | Podpis | Naslov | Tel. | Pristanišče iztovarjanja | Datum iztovarjanja | Žig (pečat) | 8. Razdelek za prevoz: Država izvoza Pristanišče/letališče/drug kraj odhoda | 7. Izjava izvoznika: Potrjujem, da so navedene informacije popolne, resnične in pravilne. | Ime in zastava plovila Številka leta številka letalskega tovornega lista Država in registrska številka tovornega vozila Številka železniškega tovornega lista Druga prevozna listina: | Številka kontejnerja: seznam priložen | Ime | Naslov | Podpis | 9. Potrditev organa države zastave: Potrjujem, da so navedene informacije popolne, resnične in pravilne. | Ime/naziv | Podpis | Datum | Žig (pečat) | 10. Izjava uvoznika: | Potrjujem, da so navedene informacije popolne, resnične in pravilne. | Ime prejemnika/uvoznika | Naslov | Mesto | Datum | Podpis | Oznaka proizvoda KN | Dokument o neposeganju | Sklici | 11. Nadzor uvoza | Organ | Kraj | Uvoz dovoljen* | Uvoz zadržan* | Zahteva za preverjanje - datum | carinska deklaracija (če obstaja) | Številka | Datum | Kraj | * Ustrezno odkljukati. PRILOGA II – Potrdilo Evropske skupnosti o ponovnem izvozu Potrdilo Evropske skupnosti o ponovnem izvozu POTRDILO EVROPSKE SKUPNOSTI O PONOVNEM IZVOZU | Številka potrdila | Datum | Država članica | 1. Opis ponovno izvoženega proizvoda: | Opis uvoženega proizvoda: | Vrsta | Oznaka proizvoda KN | Neto teža izvoza (kg) | Vrsta | Oznaka proizvoda KN | Neto teža uvoza (kg) | Številka potrdila o ulovu datum | 2. Potrdilo ponovnega izvoznika Potrjujem, da so navedene informacije popolne, resnične in pravilne ter da navedeni proizvod izvira iz proizvoda, uvoženega s priloženim potrdilom o ulovu. | Ime | Naslov | Podpis | Datum | 3. Organ | Ime/naziv | Podpis | Datum | Žig (pečat) | 4. Nadzor ponovnega izvoza | Kraj: | Ponovni izvoz dovoljen* | Ponovni izvoz ustavljen * | Zahteva za preverjanje – datum * | Deklaracija za ponovni izvoz številka in datum | PRILOGA III – Obvestila države zastave, dogovori o reviziji in sodelovanju 1. Vsebina obvestil države zastave v skladu s členom 19 Komisija zaprosi države zastave, naj jo obvestijo o imenih, naslovih in odtisih uradnih žigov javnih organov, ki so na njihovem ozemlju pooblaščeni za: - registracijo plovil pod njihovo zastavo; - odobritev, začasni preklic in odvzem ribolovnih dovoljenj za njihova plovila; - pošiljanje vzorčnih obrazcev njihovega potrdila o ulovu v skladu z vzorcem iz Priloge I; - preverjanje verodostojnosti informacij, navedenih v potrdilih o ulovu iz člena 13, in potrditev takih potrdil; - izvajanje, nadzorovanje in izvrševanje zakonov, predpisov ter ohranitvenih in upravljalnih ukrepov, ki jih morajo upoštevati njihova ribiška plovila; - preverjanje takih potrdil o ulovu za pomoč pristojnim organom držav članic v okviru upravnega sodelovanja iz odstavka 2 člena 19; in posodabljanje takih obvestil. 2. Sistemi dokumentacije o ulovu, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva. - Kadar se sistem dokumentacije o ulovu, ki ga je sprejela regionalna organizacija za upravljanje ribištva, prizna kot sistem potrdil o ulovu za namene te uredbe, se šteje, da so obvestila države zastave, opravljena v skladu s takim sistemom dokumentacije o ulovu, skladna z določbami iz odstavka 1 te priloge, določbe te priloge pa se uporabljajo smiselno. 3. Dogovori o sodelovanju s državami zastave iz člena 19 Komisija ima pravico, da začne pogajanja z državami zastave iz člena 19 o sklenitvi dogovorov v zvezi z izvajanjem določb o potrdilih o ulovu iz te uredbe. Pri teh dogovorih se upoštevajo naslednja načela: - z njimi se vzpostavi način sodelovanja, s katerim se zagotavlja, da ribiški proizvodi, ki se uvozijo v Evropske skupnosti, izhajajo iz ulova, opravljenega v skladu z veljavnimi zakoni, pravili ali ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi; - državam zastave omogočajo izpolnjevanje predpisanih postopkov v zvezi z dostopom ribiških plovil do pristanišč, uvozom ribiških proizvodov in zahtevami glede preverjanja potrdil o ulovu, določenih v poglavjih II in III; - v njih je predvideno, da Komisija ali organ, ki ga ta določi, opravlja revizije na kraju samem za preverjanje učinkovitega izvajanja dogovora; - v njih se predvidi vzpostavitev okvira za izmenjavo informacij med stranema, da se podpre izvajanje dogovora. [1] UL C […], […], str. […]. [2] UL C […], […], str. […]. [3] UL C […], […], str. […]. [4] UL C […], […], str. […].