C_2009277SL.01004201.xml

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o baltski regiji: vloga organizirane civilne družbe pri izboljševanju regionalnega sodelovanja in opredeljevanju regionalne strategije

Evropski ekonomsko-socialni odbor je na plenarnem zasedanju 10. julija 2008 sklenil, da v skladu s členom 29(2) poslovnika pripravi mnenje na lastno pobudo o naslednji temi:

Baltska regija: vloga organizirane civilne družbe pri izboljševanju regionalnega sodelovanja in opredeljevanju regionalne strategije.

Strokovna skupina za zunanje odnose, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 16. aprila 2009. Poročevalka je bila Marja-Liisa PELTOLA.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 453. plenarnem zasedanju 13. in 14. maja 2009 (seja z dne 13. maja) s 171 glasovi za, 6 glasovi proti in 7 vzdržanimi glasovi.

1.1 EESO meni, da ima strategija za Baltik štiri cilje – in sicer ustvariti (1) okoljsko prijazno, (2) uspešno, (3) privlačno in dostopno ter (4) varno regijo – ki so pomembni, dobro utemeljeni in komplementarni.

1.2 EESO poudarja pomembno vlogo organizirane civilne družbe pri izvajanju strategije za Baltik ter priporoča, da Komisija ustanovi forum baltske civilne družbe, da bi omogočili sodelovanje organizirane civilne družbe pri tej strategiji.

1.3 Zunanji odnosi v okviru strategije za Baltik se morajo povezati s severno dimenzijo, saj bi se tako odprla možnost za vzpostavljanje enakopravnega partnerstva med EU in tretjimi državami.

1.4 EESO meni, da bo treba za izvajanje strategije za Baltik oblikovati poseben proračun, sicer obstaja nevarnost, da bo strategija ostala le politična izjava in ne bo dosegla svojih ciljev.

1.5 Spodbujanje gospodarske rasti in blaginje zahteva institucionalne ukrepe EU, zlasti pa krepitev podlage za mednarodne pogodbe. To bi različnim udeležencem – podjetjem ali zasebnikom – bolj kakor doslej pomagalo pri gospodarskem povezovanju in rasti v regiji. EESO meni, da bo krepitev gospodarstva baltske regije povečala njeno privlačnost in spodbudila ustvarjanje baltske blagovne znamke. Gospodarska rast bi prinesla več koristi tudi celotni EU, saj bi se izboljšalo delovanje notranjih trgov in povezovanje gospodarstva.

1.6 EESO meni, da je izvajanje akcijskega načrta za Baltsko morje HELCOM, o katerem so se dogovorile EU in baltske obalne države, najboljši način varovanja baltskega okolja.

1.7 EESO meni, da bo aktivno sodelovanje državljanov v prihodnosti vedno bolj pomembno, tudi na tistih področjih in območjih, ki jih po tradiciji upravlja javni sektor. Varovanje okolja v baltski regiji je za to dobra ponazoritev.

2.1 Evropska unija pripravlja strategijo za Baltik. Evropski parlament je novembra 2006 sprejel resolucijo o pripravi strategije EU za Baltik. Decembra 2007 je Evropski svet zaprosil Komisijo, da strategijo pripravi do junija 2009. Ta strategija predstavlja najpomembnejše parametre za izboljšanje prihodnjega sodelovanja v baltski regiji. Komisija strategijo pripravlja kot regionalno politično pobudo. Pri pripravi sodeluje 19 generalnih direktoratov Komisije.

2.2 Strategija si prizadeva za štiri cilje, in sicer iz baltske regije (1) ustvariti: (1) okoljsko trajnostno, (2) uspešno, (3) privlačno in dostopno ter (4) varno območje. EESO meni, da so takšni cilji za Baltsko regijo primerni, dobro utemeljeni in komplementarni. Tudi oblikovanje baltske identitete je dobro utemeljeno. Namen strategije za Baltik bo s pripravo priporočil za boljšo upravo poenostaviti postopke in zmanjšati birokracijo.

2.3 Vsebina in izhodišče strategije Evropske komisije za Baltik sta nastajala v okviru odprtega javnega dialoga in obsežnih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi. Poleg teh dogodkov v okviru okrogle mize, je bilo opravljeno tudi spletno posvetovanje, da bi zbrali različna stališča in mnenja (2). EESO podpira pristop, ki ga je izbrala Evropska komisija.

2.4 Strategija za Baltik bo predložena Evropskemu svetu 19. junija 2009. Načrt izvajanja strategije je zasnovan kot praktični dokument, ki opredeljuje pristojne akterje in časovni razpored, po potrebi pa se mu lahko dodajo novi ukrepi. Izvajanje strategije se bo začelo med švedskim predsedovanjem EU, delo pa se bo nadaljevalo med predsedovanjem drugih baltskih držav članic, najprej Poljske leta 2011, Danske leta 2012 in Litve leta 2013.

2.5 Vidik zunanjih odnosov strategije EU za Baltik je povezan s sodelovanjem v okviru severne dimenzije (3). Severna dimenzija je instrument, s katerim EU in Rusija skupaj z Norveško in Islandijo izvajata politike na dogovorjenih področjih sodelovanja v severni Evropi. Sodelovanje s severno dimenzijo bo v prihodnosti omogočilo vzpostavljanje enakopravnega partnerstva med EU in tretjimi državami. EESO odločno podpira vključitev vseh baltskih držav v skupne projekte v baltski regiji. Zato je udeležba in prizadevanje Rusije za baltsko sodelovanje že od samega začetka bistvenega pomena. Poleg tega EESO spodbuja baltske države, Norveško in Islandijo, da nadaljujejo s sodelovanjem, ki ima globoke zgodovinske, gospodarske in kulturne korenine.

2.6 Za izvajanje strategije za Baltik ni predviden noben finančni instrument. Razpoložljivi načini financiranja vključujejo strukturne sklade EU (55 milijard eurov za baltsko regijo za obdobje 2007–2013), nacionalna finančna sredstva posameznih baltskih držav ter možnosti, ki jih ponujajo mednarodne finančne institucije, kot so EIB, NIB in EBRD. EESO meni, da je treba za namene, predvidene v strategiji za Baltik, učinkoviteje uporabljati različne načine pridobivanja finančnih sredstev EU.

2.7 EESO meni, da bo treba za izvajanje strategije za Baltik oblikovati poseben proračun, sicer obstaja nevarnost, da bo strategija ostala le politična izjava in ne bo dosegla svojih ciljev. EESO bo financiranje podrobneje obravnaval v prihodnjem mnenju.

3.1 EESO pozdravlja dejstvo, da je Komisija v pripravo strategije za Baltik aktivno vključila organizacije civilne družbe; njihova dejavna udeležba je potrebna tudi pri izvajanju akcijskega načrta za to strategijo. EESO poudarja, da brez dejanske vključenosti organizirane civilne družbe v strategijo za Baltik ne bo mogoče izvajati njenih ukrepov niti doseči njenih ciljev.

3.2 Pomembno delo številnih organizacij, kot so nevladne organizacije ter skupine potrošnikov, podjetij ali okoljevarstvenikov, zdaj le redko preseže raven priporočil. Njihovo delo je slabo poznano, praktični ukrepi pa se morda nikoli ne bodo začeli izvajati.

3.3 Poleg nacionalnih organov so v baltski regiji ključni akterji tudi regije, mesta in organizacije civilne družbe. EESO meni, da je treba razjasniti njihove različne vloge, da bi spodbudili sodelovanje organizacij in oblikovali strukturo sodelovanja. Poleg tega je treba – z učinkovitejšim usklajevanjem programov in sistematičnim upoštevanjem prednostnih nalog strategije za Baltik – razjasniti tudi nerazumljivo množico pobud in projektov v okviru različnih programov financiranja.

3.4 EESO je zainteresiran za praktično izvajanje in spremljanje akcijskega načrta strategije za Baltik, zato Komisiji predlaga, da ustanovi posvetovalni forum baltske civilne družbe, katerega naloge bi obsegale:

3.5 EESO lahko začne pripravljati forum baltske civilne družbe, in sicer v zvezi z njegovimi pristojnostmi, sestavo in delovanjem. Sedanji stiki EESO z regionalnimi organizacijami civilne družbe in njegove izkušnje na podobnih področjih mu bodo omogočali vodenje dejavnosti foruma. Ima tudi nekaj zelo pozitivnih izkušenj in funkcionalnih modelov, vključno z aktivno udeležbo organizirane civilne družbe v projektih, kot je sredozemsko sodelovanje (4) in mrežno sodelovanje v baltski regiji (5).

4.1 Učinkovito uresničevanje notranjega trga EU v regiji prinaša precejšnje koristi v smislu gospodarske rasti. EU, države in mednarodne organizacije ustvarjajo institucionalne strukture, ki podpirajo gospodarske odnose v baltski regiji in omogočajo njeno rast. Ne glede na to je jasno, da so predvsem gospodarski akterji, podjetja in zasebniki odgovorni za gospodarsko povezovanje. To bo zato odločilni dejavnik uspešnosti procesa povezovanja baltske regije in njene rasti. EESO meni, da bo krepitev gospodarstva baltske regije precej povečala njeno privlačnost in spodbudila ustvarjanje baltske blagovne znamke. Krepitev gospodarstva baltske regije bi precej koristila tudi celotni EU.

V nadaljevanju navajamo glavne prednostne naloge za povezovanje trgov in ukrepe za spodbujanje rasti baltske gospodarske regije.

4.2.1.1 Za izkoriščanje gospodarskih priložnosti, ki jih ponuja baltska regija, je najprej treba precej razširiti podlago za mednarodne pogodbe in poglobiti povezovanje v EU. Čeprav članstvo Rusije v STO in njeni sporazumi o sodelovanju z EU (novi sporazum med EU in Rusijo) niso povezani izključno z baltsko regijo, je njihova potencialna korist odločilnega pomena, saj lahko povečajo gospodarsko rast v regiji in spodbudijo razvoj. Baltsko morje je najpomembnejša naravna transportna pot za ruske in azijske izdelke, namenjene v Evropo.

4.2.1.2 Za EESO je zaskrbljujoče dejstvo, da Rusija ni podpisnica programa Evropske unije za Baltsko morje (INTERREG IVB, 2007–2013), katerega namen je iz regije ustvariti privlačen kraj za naložbe, življenje in delo.

4.2.1.3 V pristojnosti EU in držav članic za sprejemanje odločitev je več pogodbenih ureditev, ki bi lahko na baltsko regijo zelo pozitivno vplivale. Zdaj na primer mora podjetje, ki opravlja dejavnosti v vsaki od devetih baltskih držav, uporabljati do osem različnih valut. Le Finska in Nemčija sta del evroobmočja. Za gospodarsko in monetarno unijo je zelo pomembno, da se razširi na Dansko, Švedsko, Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko. Zlasti pobude Danske in Švedske za pridružitev k ekonomski in monetarni uniji bi okrepile učinkovitost in kredibilnost prizadevanj za izkoriščanje potenciala baltskega gospodarskega območja.

4.2.2.1 Potrebna so večja prizadevanja za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga. Zaradi večje specializacije vedno več podjetij deluje v različnih mednarodnih mrežah, oblikovanih glede na področje dejavnosti. Podjetja imajo prek svojih strank, podizvajalcev in poslovnih partnerjev povezave s trgi in proizvajalci v vsej baltski regiji. Ob povečanju čezmejne trgovinske izmenjave je bistvenega pomena za baltsko regijo, da ustvari čim enotnejši trg, kar bi omogočilo, da trgovanje z blagom in storitvami, javna naročila in investicijski tokovi potekajo brez ovir ter da trgi kapitala in dela delujejo nemoteno.

4.2.2.2 Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe leta 2010 je lahko zelo pomemben za države članice EU in baltsko regijo. Pogodba povečuje pristojnosti EU na za industrijo pomembnih področjih, kot so carinska unija, predpisi o konkurenčnosti in trgovinska politika.

4.2.2.3 Bistvenega pomena je tudi čim enotnejše izvajanje zakonodaje EU. Ključni element prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta je direktiva o storitvah, ki jo morajo države članice izvesti do 28. decembra 2009. Poročilo (6) Eurochamber (7), objavljeno februarja 2009, med drugim poudarja precejšnje razlike pri izvajanju te direktive v baltskih državah EU, tako glede časovnih razporedov kakor tudi vsebine. Sedanje razmere so za baltske države članice EU izredna priložnost za sodelovanje pri ustvarjanju standardiziranega in centraliziranega poslovnega sistema za izvajalce storitev. Ta centralizirani poslovni sistem mora razjasniti postopke odobritve izvajanja storitev, olajšati pridobivanje informacij o upravnih formalnostih in varstvu potrošnikov ter izvajalcem storitev olajšati prenos dejavnosti iz ene v drugo državo članico.

4.2.2.4 Več ključnih sektorjev v baltski regiji ne sodi na področje uporabe direktive o storitvah, vključno z nekaterimi prometnimi storitvami, agencijami za najem začasne delovne sile ter finančnimi in zdravstvenimi storitvami. Tudi te storitve potrebujejo pravilno delujoč notranji trg, zlasti če se od podjetij zahteva aktivno izvajanje storitev.

4.2.2.5 Podjetja v baltski regiji ne morejo učinkovito delovati zaradi različnih trgovinskih ovir. Evropska unija in drugi akterji imajo v baltski regiji še veliko dela pri utrjevanju temeljnih načel pravne države, zlasti pa odpravljanju korupcije.

4.2.2.6 EESO želi opozoriti na odličen primer lajšanja trgovine med EU in Rusijo. Pilotni projekt za elektronski prenos carinskih podatkov se je začel 1. januarja 2009. V tej začetni fazi sodelujejo Rusija in osem držav članic EU, tri iz baltske regije (Latvija, Švedska in Finska). Tri baltske države (Litva, Estonija in Poljska) se bodo pridružile projektu v drugi polovici leta 2009. Ta projekt je prvi korak pri podsodobitvi postopkov med Rusijo in EU. Za lažje carinjenje so potrebni dodatni usklajevalni ukrepi, da bi onemogočili kriminalne dejavnosti na tem področju. Usklajevanje bo izboljšalo logistiko in zmanjšalo stroške podjetij.

4.2.3.1 Za infrastrukturo so potrebne povezave med čezmejnim pomorskim, rečnim, kopenskim in zračnim prevozom. Za to pa je potrebna konkurenčnost in skupno načrtovanje, da se lahko poti povežejo brez ovir. Več pozornosti je treba nameniti tudi njihovi kakovosti. Sodelovanje med državami članicami EU in Rusijo je še posebej potrebno, če naj se razvijejo poceni in učinkovite prevozne verige ter odpravijo ozka grla. To bi lahko dosegli s celovito uporabo koncepta baltske avtoceste, s politiko vseevropskega prometnega omrežja TEN-T (8) ter s prihodnjim partnerstvom severne dimenzije na področju prevoza in logistike. Za kakršno koli analizo tega je treba zajeti sosednje države članice EU in vseevropske prometne poti. To je ključni pogoj za izboljšanje pretoka blaga, storitev in delovne sile.

4.2.4.1 Več raziskav je pokazalo, da obstaja pozitivna korelacija med gospodarsko rastjo in učinkovitostjo pravnega sistema (9). Neustrezno varstvo lastnine, korupcija in negotovost glede dodeljevanja pogodb, neodvisnost sodstva ter neskladna uporaba in razlaga zakonodaje upočasnjujejo gospodarsko rast. Zaradi tega so naložbe bolj tvegane, naložbeni tokovi pa se ustavijo. Države baltske regije bi se lahko dogovorile o skupnih ukrepih za odpravljanje s tem povezanih pomanjkljivosti. Strategija za Baltik bi lahko bila odlična podlaga za te ukrepe.

4.2.4.2 Devet držav baltske regije se zelo razlikuje glede na številne vidike. Države baltske regije in njihovi gospodarski odnosi so se v zadnjih dvajsetih letih močno spremenili. Stopnja gospodarskega razvoja in gospodarske strukture se razlikujejo od države do države; bolj kakor doslej je treba izkoristiti nove poslovne priložnosti, ki jih ponujajo razlike pri ponudbi in povpraševanju ter raznolikost. Splošne trende v regiji (npr. evropsko povezovanje), spreminjajoči se mednarodni položaj Rusije in globalne spremembe na področju energije in blaga ter na trgih storitev je treba obravnavati na trgovinsko in gospodarsko trajnosten način. To pomeni, da morajo imeti akterji civilne družbe ugodne temeljne pogoje in spodbude za svoje dejavnosti.

4.2.4.3 EESO želi poudariti, da ni nujno, da gospodarska rast in učinkovita proizvodnja stojita nasproti okoljski problematiki. Prav nasprotno, poudariti je treba pozitivne priložnosti, ki jih ponuja interakcija rasti in diverzifikacija gospodarstva v čistejšem okolju.

4.2.5.1 Zanimivo je, da se v baltski regiji izvajajo skupni mednarodni projekti za inovativnost na osnovi povezovanja v grozde. Na primer, Nordijski inovacijski center (NICA) je ustvaril več kakor 100 različnih projektov in čezmejnih mrež, ki so se povezale v različne tematske skupine: ustvarjalni sektorji, okoljska tehnologija, mikro- in nanotehnologija, inovativna gradnja, zdravilna prehranska dopolnila (angl. nutriceuticals) in varnost živil.

4.2.5.2 Odbor velik pomen pripisuje tako imenovani peti svoboščini in sodelovanju med raziskovalci, študenti, učitelji ter med javnim in zasebnim sektorjem. Prizadevati si je treba za izmenjavo raziskovalcev med univerzami in raziskovalnimi inštituti. Na primer, za vzpostavljanje pogojev za povezovanje v grozde bi bilo treba odstraniti nacionalne ovire za financiranje raziskav ter ustvariti skupni sistem za baltske države, ki bi kombiniral državna sredstva, namenjena raziskovanju. Vsaka država članica EU v baltski regiji bi si morala v skladu s prenovljeno lizbonsko strategijo prizadevati za povečanje svojega deleža porabe za raziskave in razvoj na tri odstotke bruto nacionalnega proizvoda.

4.2.5.3 Znanstvena in raziskovalna združenja v osmih državah baltske regije, ki so države članice EU, so aktivni udeleženci v projektih BONUS ERA-NET. Komisija je leta 2008 v okviru 7. raziskovalnega programa EU odobrila skupni baltski raziskovalni program (BONUS+), ki ga financirajo EU in nacionalni organi za financiranje raziskav iz baltskih obalnih držav. EESO z odobravanjem pozdravlja sprejetje novega stalnega raziskovalnega programa BONUS+ ter upa, da bodo imeli njegovi rezultati večji vpliv na varovanje Baltskega morja in trajnostni razvoj regije kakor doslej.

4.2.6.1 Čeprav je minilo že pet let od širitve EU na to regijo, na njenem ozemlju še vedno ni omogočeno prosto gibanje delavcev. Vendar od 30. marca 2008 schengenske določbe, ki lajšajo prosto gibanje oseb, zajemajo vse baltske države članice EU. EESO meni, da je treba zaključiti tranzicijska obdobja za prosto gibanje delavcev. Gibanje delavcev in strokovnjakov iz ene v drugo državo (tako imenovano „kroženje možganov“) koristi vsem. Celotna baltska regija mora nemudoma sprejeti politiko priseljevanja, ki bo temeljila na zaposlovanju, da bi zagotovili razpoložljivost kvalificirane delovne sile. To je nujno, čeprav se zdi, da bo nekaj časa zaradi gospodarskega upočasnjevanja ponudba delovne sile na tem območju naraščala. Prizadevati si je treba tudi za nadaljnje spodbujanje skladnosti med prostimi delovnimi mesti in delojemalci. Delovna kultura in minimalne delovne pogoje je treba uskladiti, da bi preprečili izkrivljanje konkurence in zaščitili temeljne pravice delojemalcev. Cilj usposabljanja za trg dela mora biti razvoj skupne strukture poklicnega usposabljanja in oblikovanje seznama poklicnih kvalifikacij. V celotni baltski regiji je treba v izboljšanje delovnih spodbud in lažje prehajanje iz kraja v kraj ali iz države v državo vložiti še veliko truda.

4.2.6.2 Mreža baltskih delavcev (Baltic Sea Labour Network – BSLN) je pred nedavnim začela triletni skupni projekt, pri kateremu sodelujejo partnerji iz različnih držav regije. Njen cilj je iz baltske regije ustvariti evropski model transnacionalne politike trga dela ter privlačen kraj za delo, življenje in naložbe. Mreža sindikatov (BASTUN) je ena od ključnih partnerjev, ki so vključeni v projekt mreže baltskih delavcev (BSLN) (10).

5.1 Cilj je iz baltske regije ustvariti okolju prijazno in trajnostno območje. Baltsko morje je sorazmerno majhen in plitev bazen somornice, zaradi česar je z ekološkega vidika izredno ranljivo.

5.2 Razmere na Baltskem morju so se v zadnjih dvajsetih letih zaskrbljujoče poslabšale. Odplake v njem so na nevzdržni ravni. Evtrofikacija Baltskega morja in visoka vsebnost okoljskih strupov pomenita, da se povečuje vsebnost hranil ter da je bolj pogosto cvetenje alg in druge flore. Pogostejše cvetenje alg je neposredno povezano z visoko vsebnostjo dušika in fosforja, ki sta njihova glavna hrana.

5.3 Na drenažnem območju Baltika živi več kakor 85 milijonov ljudi, ki se vedno bolj zavedajo, da je stanje zaskrbljujoče. Izziv sprejetja ukrepov za zaščito Baltika pa je vendar dejstvo, da je na njegovih obalah devet držav, ki so na različnih stopnjah razvoja, ter približno ducat držav, vključno z Belorusijo in Ukrajino, ki ležijo na drenažnem območju. Zaradi tega je oteženo usklajevanje med različnimi zainteresiranimi stranmi. EESO meni, da so zaradi alarmantnih razmer na Baltiku potrebni hitri in učinkoviti čezmejni ukrepi (11).

5.4 EESO meni, da je najhitrejši in stroškovno najučinkovitejši način celovitega izboljšanja razmer na Baltiku odstranjevanje največjih virov onesnaževanja na ožji lokalni ravni. V Finskem zalivu je na primer največji onesnaževalec mesto Sankt Peterburg, ki še vedno ne naredi dovolj za odstranitev hranil iz odplak. Kljub temu je dosežen precejšen napredek. V največji napravi za čiščenje odplak, ki je začela delovati leta 2007, so kemične usedline fosforja v odpadni vodi prispevale k precejšnjemu zmanjšanju onesnaženosti s fosforjem in cvetenja alg v Finskem zalivu. Zlasti nezajete emisije iz kmetijstva je treba učinkovito obravnavati v vseh baltskih obalnih državah. Zmanjšanje teh emisij bi znatno izboljšalo stanje obalnih voda.

5.5 EESO meni, da je akcijski načrt za Baltsko morje HELCOM (12) najpomembnejši instrument za zaustavitev evtrofikacije Baltika, ki so ga Komisija in vse baltske države potrdile leta 2007.

6.1 EESO je pripravil ločeno mnenje o zunanji razsežnosti energetske politike EU (13), v okviru katere EU pripisuje velik pomen vprašanjem energije v strategiji za Baltik. Sodelovanje na področju energetike v regiji obsega države porabnice energije in tranzitne države. Najpomembnejše vprašanje je povezava z Rusijo. Posebna prednostna naloga za baltsko regijo bi morala biti sklenitev novega sporazuma med EU in Rusijo (novi sporazum med EU in Rusijo), ki bi temeljil na načelih vzajemnosti in medsebojnega razumevanja ter bi obsegal tudi energetsko problematiko. Rusija bi morala dovoliti tranzit plina čez svoje omrežje, evropskim podjetjem pa naložbe v razvoj njenih energetskih omrežij in virov.

To, da je občutljivi ekosistem Baltskega morja že precej onesnažen, pomeni, da mora projekt za plinovod Severni tok izpolniti stroge okoljske in varnostne pogoje. Na primer, po drugi svetovni vojni je bilo v Baltskem morju potopljeno strelivo in kemično orožje, vendar natančna lokacija in stanje nista znana. EESO podpira resolucijo Evropskega parlamenta (14) z dne 8. julija 2008 in močno priporoča, da vse zainteresirane strani pri projektu za plinovod Severni tok temeljito proučijo morebitne alternativne možnosti za potek tega plinovoda, zlasti po kopnem. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo z baltskim plinovodom Severni tok, bo morala Rusija brezpogojno spoštovati pravni okvir EU za trg plina, vključno z dostopom za tretje strani.

6.2.1 Pomorska varnost je še posebej zaskrbljujoča za baltske obalne države. Poseben okoljski izziv je količina nafte, ki se prevaža prek Baltskega morja. V zadnjih petnajstih letih se je povečala za sedemkrat. Leta 2007 je znašala količina prevoza prek Baltskega morja 145 milijonov ton; predvidevajo, da se bo do leta 2015 ta količina povečala na 240 milijonov ton. V okviru sodelovanja med baltskimi obalnimi državami je ustanovljena Mednarodna pomorska organizacija, ki Baltsko morje označuje kot posebno občutljivo morsko območje (Particularly Sensitive Sea Area - PSSA). Plovila z dvojnim dnom in trupom, ki bodo obvezna od leta 2010, bodo prispevala k preprečevanju naftnih izlivov. EESO ne glede na to poziva države baltske regije, da vzpostavijo skupni sistem za spremljanje in izmenjavo informacij, ki bi dodatno okrepila pomorsko varnost.

6.2.2 Izpusti hranil z ladij se lahko zmanjšajo s spremembami zahtev za odplake iz priloge IV konvencije MARPOL. Cilj Direktive 2000/59/ES je bil povečanje pristaniške sprejemne zmogljivosti za izpuste in odplake z ladij. Prostovoljne ukrepe za zmanjšanje izpusta odplak je treba spodbujati tudi v prihodnje, na primer s povečanjem števila in velikosti pristaniških sprejemnih zmogljivosti. Baltska pristanišča morajo zagotoviti, da so njihovi operativni pogoji dovolj prožni in hitri pri delu na velikih potniških ladjah (15).

6.3 Čeprav ladijski odpadki ne vplivajo bistveno na evtrofikacijo Baltskega morja, jih je lažje zmanjšati kakor nezajete izpuste, zato se ne smejo zanemariti.

7.1 Akcijski načrt HELCOM za Baltsko morje za vsako državo v baltski regiji določa jasne cilje glede onesnaževanja s hranili. Za doseganje teh ciljev mora EU nekatera področja skupne kmetijske politike oblikovati tako, da bodo upoštevala tudi posebne značilnosti kmetijstva in okolja baltske regije (16).

V zvezi s tem je treba kot konstruktiven vidik poudariti, da je Komisija v osnutku akcijskega načrta v veliki meri upoštevala predloge kmetijskih organizacij baltskega območja glede trajnosti, okolja in kmetijstva. Mednje sodijo med drugim bolj usmerjeni ukrepi v zvezi z okoljsko tehnologijo, svetovanjem in ravnanjem z gnojem ter izvajanje in upravljanje predpisov EU o pesticidih, krmilih in živilih.

Pri tem je posebnega pomena sodelovanje med akterji in organizacijami v posameznih državah članicah, kot so kmetijski proizvajalci, okoljske organizacije in potrošniki. Dogovor o najboljši praksi, ki bi jo uporabljali in razširjali v različnih državah, je za to območje bistvenega pomena. Postopke iz programov za razvoj kmetijstva v novem programskem obdobju bi lahko sistematično uporabljali različni akterji. Ugotoviti je tudi treba, kateri načini izboljšujejo uporabo gnojil in energije (17).

8.1 EESO meni, da je celovita uporaba direktive EU o čiščenju komunalne odpadne vode (18) najpomembnejši ukrep za zmanjšanje izpustov dušika in fosforja. Za bolj učinkovito odstranjevanja fosforja je pomembno upoštevanje priporočila HELCOM 28E/5. Sedanje zahteve EU glede rokov so vendarle preveč velikodušne glede na alarmantne razmere na Baltiku. Potrebni so ambicioznejši cilji. EESO meni, da je treba izboljšati učinkovitost teh tehničnih in kemijskih postopkov obdelave, saj so precej stroškovno učinkoviti in dajejo hitre rezultate.

8.2 Fundacija John Nurminen je dober primer, kako lahko organizirana civilna družba ukrepa za zaščito baltskega okolja. Najpomembnejši cilj projekta Fundacije John Nurminen za čisto Baltsko morje je zaustavitev njegove evtrofikacije in povečanje okoljske osveščenosti glede razmer na Baltskem morju (19). Največji poudarek je na ukrepih, ki so najbolj stroškovno učinkoviti in najhitreje vplivajo na naravno okolje in uporabno vrednost Baltskega morja. Z donacijami se financirajo ukrepi, kot je izboljšanje kemičnega odstranjevanja fosforja iz komunalne odpadne vode, ki se spušča v Baltsko morje. Prednost fundacije kot aktivnega udeleženca pri zaščiti okolja izhaja tudi iz dejstva, da je to nepridobitna organizacija, ki je prožna in nima birokratskih omejitev.

8.3 EESO je prepričan, da imajo lahko pobude aktivnih državljanov pomembno vlogo, tudi na področjih, ki jih po tradiciji upravlja javni sektor. Splošno in strokovno znanje ter pristop zasebnih in tretjih sektorjev lahko dopolnita ukrepe, ki jih izvaja javni sektor.

V Bruslju, 13. maja 2009

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Mario SEPI

(1) V tem mnenju „baltska regija“ pomeni države ob Baltskem morju: Finska, Švedska, Danska, Nemčija, Poljska, Estonija, Latvija, Litva in Rusija. Vse te države so članice EU, razen Rusije.

(2) Prva okrogla miza je bila organizirana 30. septembra 2008 v Stockholmu, druga pa bo 5. in 6. februarja 2009 v Rostocku. Dogodki v okviru okrogle mize so potekali 18. in 19. septembra 2008 v Kaunasu, 13. novembra 2008 v Gdansku, 1. in 2. decembra v Köbenhavnu ter 9. decembra 2008 v Helsinkih. Spletna posvetovanja so potekala med 3. novembrom in 31. decembrom 2008.

(3) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, sprejeto 5. julija 2006 (poročevalec: g. HAMRO-DROTZ), UL C 309, 16.12.2006, str. 91.

(4) EESO je leta 1995 na podlagi pristojnosti, predvidenih v Barcelonski izjavi, vzpostavil mrežo ekonomskih in socialnih svetov ter podobnih ustanov v regiji Euromed.

(5) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, sprejeto 9. julija 2008 (poročevalec: g. MANOLIU, soporočevalec: g. MITOV), UL C 27, 3.2.2009, str. 144.

(8) http://ec.europa.eu/transport/infrastructure/consultations/2009_04_30_ten_t_green_paper_en.htm.

(9) Evropska banka za obnovo in razvoj, Tranzicijsko poročilo, 2005: gospodarstvo v tranziciji in Svetovna banka (2008), program raziskovanja makroekonomije in rasti/naložbeno ozračje in Makroekonomija rasti/institucije in upravljanje. Za podatke o gospodarskih razmerah v različnih državah glej tudi: http://www.enterprisesurveys.org/.

(10) Drugi partnerji so: centralne organizacije delojemalcev, mednarodne zveze delojemalcev, Svet baltskih držav (CBSS), centralne organizacije delodajalcev ter Nemški inštitut za socialno politiko in politiko usposabljanja.

(14) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o okoljskem vplivu načrtovanega plinovoda skozi Baltiško morje, ki naj bi povezal Rusijo in Nemčijo (peticiji 0614/2007 in 0952/2006) (2007/2118(INI)).

(15) Tudi priporočilo HELCOM 28E10 (uporaba sistemov brez posebnih dajatev za odpadke z ladij in morski odpadkov, ujetih v ribiških mrežah na območju Baltskega morja) je treba v celoti upoštevati.

(16) Zagotoviti je treba učinkovito izvajanje načrtov za upravljanje povodij iz okvirne direktive EU o vodah. Varstvo voda se v kmetijstvu lahko okrepi z dajanjem prednosti okoljsko občutljivim območjem.

(17) Za zmanjšanje kmetijske obremenitve Baltskega morja so v okviru kmetijske politike potrebne inovacije, tako pri načrtovanju kakor pri izvajanju ukrepov. Eden od primerov novih postopkov bi lahko bile prostovoljne konkurenčne ponudbe v okviru kmetijsko-okoljskega progama. Ozadje: konkurenčna ponudba je prostovoljni ukrep, s katerim se ukrepi osredotočijo na tista področja, na katerih je nevarnost izpustov hranil največja, razmerje med stroški in učinkovitostjo zaščitnih ukrepov pa je najboljše. Oblasti na podlagi ponudb kmetu dodelijo sredstva glede na okoljsko korist ukrepov, povezanih z vsakim področjem, ki ga ponuja program, namesto sedanjih pavšalnih subvencij.