OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

· Razlogi za predlog in njegovi cilji

Predlog Komisije zajema pregled seznama prednostnih snovi na področju vodne politike, tj. kemikalij, ki spadajo med kemikalije z znatnim tveganjem za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, na ravni EU in so navedene v Prilogi X k okvirni direktivi o vodah 2000/60/ES[1]. Člen 16(4) okvirne direktive o vodah določa, da mora Komisija vsaj vsaka štiri leta pregledati seznam prednostnih snovi, člen 8 Direktive o okoljskih standardih kakovosti 2008/105/ES[2], v kateri so določeni okoljski standardi kakovosti (OSK)[3] za prednostne snovi, pa določa, da mora Komisija leta 2011 Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o rezultatih svojega prvega pregleda. Komisija mora v okviru pregleda za morebitno vključitev na seznam med drugim upoštevati snovi iz Priloge III k navedeni direktivi. Poleg tega mora po potrebi predložiti predloge za nove prednostne snovi, določiti OSK za površinsko vodo, usedlino ali žive organizme[4], kot je primerno, ter pregledati OSK za obstoječe prednostne snovi ter njihovo stanje.

· Splošno ozadje

Okvirna direktiva o vodah priznava obstoj znatnih pritiskov na vodno okolje, vključno s pritiski zaradi kemijskega onesnaževanja, ter potrebo po trajnostnem upravljanju voda. Med njene okoljske cilje spadata doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja teles površinske in podzemne vode ter preprečevanje poslabšanja stanja. Direktiva se izvaja na ravni vodnih območij. Države članice so morale do leta 2009 sprejeti načrt upravljanja povodja, ki med drugim temelji na pritiskih in analizi učinka ter rezultatih spremljanja, ter program ukrepov za vsako območje.

Da bi se doseglo dobro kemijsko stanje, morajo vodna telesa izpolnjevati OSK, določene za prednostne snovi in osem drugih onesnaževal, ki so že bila urejena na ravni EU. Sedanjih 33 prednostnih snovi zajema številne industrijske kemikalije, fitofarmacevtska sredstva ter kovine/kovinske spojine. Nekatere prednostne snovi so zaradi obstojnosti, bioakumulacije in/ali strupenosti ali enako zaskrbljujočih razlogov, meril, skladnih z merili za snovi, ki vzbujajo veliko skrb, iz uredbe REACH[5], opredeljene kot prednostne nevarne snovi. Države članice morajo spremljati prednostne snovi v vodnih telesih površinske vode ter poročati o prekoračitvah OSK. Okvirna direktiva o vodah zahteva sprejetje ukrepov za nadzor izpustov, emisij in uhajanj prednostnih snovi ter prednostnih nevarnih snovi v vodno okolje, in sicer postopno zmanjšanje v primeru prednostnih snovi ter ustavitev ali postopno odpravo v primeru prednostnih nevarnih snovi.

Da bi se dosegel cilj dobrega ekološkega stanja, je treba na nacionalni ravni določiti standarde za kemikalije, opredeljene kot pogojno nevarne snovi na lokalni ravni/ravni povodij/nacionalni ravni, niso pa opredeljene kot prednostne snovi na ravni EU. Te kemikalije so znane kot posebna onesnaževala povodij.

Tehnično delo v zvezi s pregledom seznama prednostnih snovi se je začelo leta 2007 s prednostnim razvrščanjem za opredelitev morebitnih novih prednostnih snovi, kateremu so sledili postopki določanja OSK za te snovi ter pregled OSK za obstoječe prednostne snovi in njihovo stanje. Predlagane nove snovi in spremembe obstoječih snovi se bodo po pričakovanjih upoštevale pri posodobljenih načrtih upravljanja povodij in programih ukrepov leta 2015.

Pri pregledovanju seznama prednostnih snovi so bili opredeljeni izboljšanja v delovanju direktive o okoljskih standardih kakovosti in mehanizem za izboljšanje opredelitev dodatnih prednostnih snovi pri prihodnjih pregledih.

· Veljavne določbe na tem področju

– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike;

– Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

– Direktiva Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES.

· Usklajenost z drugimi politikami

V šestem okoljskem akcijskem programu so ukrepi za prednostne snovi opredeljeni kot ključni (glej člen 7(2)(e) Sklepa št. 1600/2002/ES[6]). Predlog je skladen s povezanimi politikami in ključno zakonodajo, kot so:

– politika o kemikalijah: Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije;

– politika o fitofarmacevtskih sredstvih: Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS ter Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov;

– politika o biocidih: Direktiva 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet;

– politika o farmacevtskih izdelkih: Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini ter Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini;

– politika o industrijskih emisijah: Direktiva 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ter Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah;

– politika ravnanja z odpadki: Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih, Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (prenovitev), Direktiva 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO);

– politika o obstojnih organskih onesnaževalih: Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih;

– politika o zaščiti morskega okolja: Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji).

2.         REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

· Posvetovanja in uporaba strokovnega znanja

Tehnično delo v zvezi s pregledom, tj. predvsem prednostno razvrščanje in določanje OSK, sta vodila GD za okolje in Skupno raziskovalno središče, pri čemer so delo opravljali številni strokovnjaki v obdobju 2008−2010. Med drugim so sodelovali člani delovne skupine E o kemijskih vidikih na podlagi skupne strategije za izvajanje za okvirno direktivo o vodah[7], zlasti dve podskupini delovne skupine E, in svetovalna družba INERIS (v sodelovanju z Mednarodnim uradom za vodo (International Office for Water)). Delovno skupino E in podskupini sestavljajo generalni direktorati Komisije (GD za okolje, GD za podjetništvo in industrijo ter GD za zdravje in potrošnike), države članice in organizacije zainteresiranih strani, vključno s številnimi evropskimi industrijskimi združenji (AESGP, AISE, Business Europe, CEFIC, CEPI, CONCAWE, COPA-COGECA, ECPA, EFPIA, EUCETSA, EUDA, EUREAU, EURELECTRIC, EUROFER, EUROMETAUX, EUROMINES), nevladnimi organizacijami (Evropski okoljski urad, Greenpeace, Svetovni sklad za naravo) in medvladnimi organizacijami (OSPAR).

Delovna skupina E je znatno prispevala k pregledu s spodbujanjem zbiranja podatkov (vključno s podatki o spremljanju in nevarnostih), postopka prednostnega razvrščanja za opredelitev novih snovi, posodobitve Tehničnega navodila za določanje OSK ter oblikovanja OSK. Skupina je podprla tudi pregled obstoječih prednostnih snovi in OSK. Večino dela sta opravili podskupini delovne skupine E, in sicer strokovna skupina za Tehnično navodilo za OSK in podskupina za pregled prednostnih snovi, ki jima sopredsedujejo strokovnjaki iz Skupnega raziskovalnega središča in Združenega kraljestva. Skupine zainteresiranih strani na področju industrije v okviru delovne skupine E so v razprave podskupine, zlasti med zaključno stopnjo postopka izbiranja in po oblikovanju OSK, vključile najpomembnejše družbe članice, ki so jih na splošno predstavljali tehnični strokovnjaki.

Osnutki OSK so se predložili Znanstvenemu odboru za zdravstvena in okoljska tveganja (ZOZOT)[8], da bi o njih podal svoje mnenje.

ZOZOT je v mnenju o dokumentaciji OSK za nikelj ugotovil, da bi lahko izčrpna analiza podatkov višjega reda, vključno z neodvisno statistično analizo, vplivala na končni OSK. Čeprav se je to že poskušalo, različna mnenja strokovnjakov pomenijo, da je v osnutku predloga LP − OSK (celinske vode) za nikelj določen na 4 μg/l namesto 2 μg/l, dokler ne bo znan rezultat nadaljnjega posvetovanja z ZOZOT v zvezi z ugotovitvami analize.

· Ocena učinka

Med zaključno stopnjo tehničnega dela leta 2010 se je z začetkom študije svetovalne družbe Entec[9] pričelo delo v zvezi z oceno učinka. Svetovalna družba je oblikovala poročila o vplivih posameznih snovi, v katerih so upoštevane ugotovitve tehničnega dela[10], pri čemer so te ugotovitve večinoma pomenile podlago za spremno poročilo o oceni učinka.

Pripravo ocene učinka je podprla usmerjevalna skupina za oceno učinka v sodelovanju z naslednjimi službami Komisije: Generalni sekretariat, GD za kmetijstvo, GD za podjetništvo in industrijo, Skupno raziskovalno središče, GD za pomorske zadeve in ribištvo, GD za regionalno politiko, GD za raziskave in inovacije ter GD za zdravje in potrošnike.

V zvezi z oblikovanjem poročila o oceni učinka so potekala posvetovanja z delovno skupino E in dodatnimi zainteresiranimi stranmi, ki nimajo predstavnikov v tej delovni skupini.

Odbor za oceno učinka je o poročilu o oceni učinka razpravljal na zasedanju 22. junija 2011. Podane pripombe so bile obravnavane v spremnem poročilu o oceni učinka.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Pravna podlaga

Pravna podlaga predloga je člen 192(1) Pogodbe.

· Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti

Onesnaževanje voda ima zelo velik čezmejni pomen. Skupna povodja obsegajo 60 % ozemlja EU. Zaradi tega dejstva in ker se v EU uporablja veliko snovi, ki povzročajo onesnaženje, je ustrezno določiti usklajene OSK na ravni EU, kadar se opredeli znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju. S tem se poleg širšega varstva zagotovijo enakopravnejši konkurenčni pogoji kot v primerih, v katerih OSK določi le nekaj držav članic ali pa se nacionalni OSK zelo razlikujejo.

Ta predlog je omejen na opredelitev prednostnih snovi in oblikovanje OSK na ravni EU. Poleg ukrepov EU, ki so že na voljo, se dodatni ukrepi ne predlagajo. O posebnih in dodatnih ukrepih za nadzor nad onesnaževanjem odločajo države članice, ki lahko izberejo najučinkovitejši način za doseganje ciljev ob upoštevanju lokalnih pogojev.

· Izbira instrumenta

Predlagani instrument: direktiva, ki spreminja okvirno direktivo o vodah in direktivo o okoljskih standardih kakovosti.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračunske posledice se ne pričakujejo.

5.           DODATNE INFORMACIJE

· Podrobna obrazložitev predloga

Predlog spreminja direktivo o okoljskih standardih kakovosti in okvirno direktivo o vodah, pri čemer okvirno direktivo o vodah spreminja le v zvezi s Prilogo X.

Člen 1 nadomešča Prilogo I k okvirni direktivi o vodah z besedilom iz Priloge I k tej direktivi. Posodobljena Priloga X zajema nove predlagane prednostne snovi in določa dve obstoječi prednostni snovi kot prednostni nevarni snovi. Priloga se poenostavi z vključitvijo nekaterih informacij, ki so bile prej zajete v preglednici v opombah.

Člen 2 tega predloga spreminja naslednje določbe direktive o okoljskih standardih kakovosti:

Člen 2 se spremeni zaradi uvedbe opredelitve izraza „medij“, tj. del okolja, na katerega se nanaša OSK in v katerem se zato spremljajo koncentracije prednostnih snovi in prednostnih nevarnih snovi, in sicer običajno voda, usedlina ali živi organizmi (ribe, če ni drugače določeno).

Člen 3 se spremeni zaradi uskladitve z novo strukturo dela A Priloge I (zlasti z vključitvijo standardov za žive organizme v Prilogo) in zaradi spremembe obveznosti držav članic v zvezi z izbiro medija za spremljanje. Na podlagi intrinzičnih lastnosti snovi se za vsako snov določi privzet medij za spremljanje. Države članice lahko še naprej same izberejo nadomestni medij, vendar le pod pogojem, da izbrani medij izpolnjuje minimalna izvedbena merila za analitske metode iz člena 4 Direktive Komisije 2009/90/ES[11]. Poleg tega se zaradi poenostavitve poročanja obveznosti poročanja iz člena 3 direktive o okoljskih standardih kakovosti vključijo v poročanje o načrtih upravljanja povodij iz člena 15 okvirne direktive o vodah. Nazadnje, pooblastilo komitologije za spremembo odstavka 3 dela B Priloge I se uskladi z novimi prenesenimi pooblastili.

Člena 4(4) in 5(6) se črtata zaradi uskladitve akta z novimi izvedbenimi pooblastili v Pogodbi. Taka pooblastila niso ustrezna za sprejetje tehničnih smernic, saj ne gre za pravno zavezujoče dokumente.

Člen 8 se posodobi.

Vstavi se nov člen 8a, ki obravnava posebne določbe za snovi, ki se obnašajo kot splošno prisotne obstojne, bioakumulativne in strupene snovi.

Vstavi se nov člen 8b, ki določa nadzorni seznam za usmerjeno zbiranje podatkov o spremljanju, potrebnih za prihodnje preglede seznama prednostnih snovi.

Člen 9 se spremeni zaradi uskladitve z novo Uredbo (EU) št. 182/2011[12] o izvedbenih pooblastilih Komisije, pri čemer se uvede nov člen 10 o izvajanju prenesenih pooblastil.

Del A Priloge I se nadomesti s Prilogo II k tej direktivi, v kateri so uvedene nove predlagane prednostne snovi, spremeni se OSK za nekatere obstoječe prednostne snovi[13] in uveden je stolpec za standarde za žive organizme. Ta stolpec vključuje tri standarde za žive organizme, ki so že bili določeni v členu 3(2)(a) direktive o okoljskih standardih kakovosti, ter standarde za žive organizme za nekatere druge obstoječe in nekatere nove prednostne snovi. Z navedbo standardov za žive organizme v Prilogi I k direktivi o okoljskih standardih kakovosti se poenostavlja prikaz in izboljša jasnost.

Odstavek 2 dela B Priloge I k direktivi o okoljskih standardih kakovosti se spremeni, da se ustrezno sklicuje na izvedbena pooblastila iz člena 9.

Priloga II k direktivi o okoljskih standardih kakovosti se označi za brezpredmetno in se črta.

Priloga III k direktivi o okoljskih standardih kakovosti, povezana s sedanjim členom 8, se označi za brezpredmetno in se črta.

Člen 3 tega predloga določa obveznosti v zvezi s prenosom nacionalnih določb v nacionalno zakonodajo in njihovo priglasitvijo Komisiji.

Člen 4 se nanaša na začetek veljavnosti.

Člen 5 določa, da je Direktiva naslovljena na države članice.

2011/0429 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[14],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[15],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Kemijsko onesnaževanje površinskih voda predstavlja grožnjo za vodno okolje z vplivi, kot so akutna in kronična strupenost za vodne organizme, kopičenje v ekosistemih ter izguba habitatov in biotske raznovrstnosti, ogroža pa tudi zdravje ljudi. Prednostno je treba ugotoviti vzroke onesnaženosti ter se pri viru spopasti z emisijami na najbolj ekonomičen in okoljsko učinkovit način.

(2) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[16] določa strategijo za preprečevanje onesnaževanja vode. Ta strategija zajema opredelitev prednostnih snovi med tistimi snovmi, ki pomenijo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, na ravni Unije. Odločba št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike[17] določa prvi seznam 33 snovi ali skupin snovi, ki so bile prednostno razvrščene na ravni Unije in so trenutno vključene v Prilogo X k Direktivi 2000/60/ES.

(3) Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike[18] določa okoljske standarde kakovosti (OSK) za 33 prednostnih snovi, opredeljenih v Odločbi št. 2455/2001/ES, in osem drugih onesnaževal, ki so že bila urejena na ravni Unije, v skladu z določbami in cilji Direktive 2000/60/ES.

(4) Komisija je po pregledu seznama prednostnih snovi v skladu s členom 16(4) Direktive 2000/60/ES in členom 8 Direktive 2008/105/ES ugotovila, da je ustrezno spremeniti seznam prednostnih snovi, tako da se opredelijo nove snovi, v zvezi s katerimi je treba prednostno ukrepati na ravni Unije, da se določi OSK zanje, posodobi OSK za nekatere obstoječe snovi v skladu z znanstvenim napredkom ter določijo OSK za žive organizme za nekatere obstoječe in nove prednostne snovi.

(5) Pri pregledu seznama prednostnih snovi so se upoštevala tudi obsežna posvetovanja s strokovnjaki služb Komisije, držav članic, zainteresiranih strani ter Znanstvenega odbora za zdravstvena in okoljska tveganja (ZOZOT).

(6) Po sprejetju Direktive 2000/60/ES so bili sprejeti številni akti Unije, ki določajo ukrepe za nadzor nad emisijami v skladu s členom 16 navedene direktive za posamezne prednostne snovi. Poleg tega veliko ukrepov za varstvo okolja spada na področje uporabe druge obstoječe zakonodaje Unije. Prednost je zato treba nameniti izvajanju in reviziji obstoječih instrumentov in ne uvedbi novega nadzora. Vključitev snovi v Prilogo X k Direktivi 2000/60/ES ne posega v uporabo določb Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS[19].

(7) Po oblikovanju OSK za 33 prednostnih snovi iz Priloge X k Direktivi 2000/60/ES so bile izvedene številne ocene tveganj v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93 z dne 23. marca 1993 o oceni in nadzoru tveganja, ki ga predstavljajo obstoječe snovi[20], ki jo je pozneje nadomestila Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES[21]. Da bi se zagotovila ustrezna raven varstva in posodobili OSK v skladu z najnovejšim znanstvenim in tehničnim znanjem v zvezi s tveganji za vodno okolje ali tveganji, ki se prenašajo po vodnem okolju, je treba OSK za nekatere obstoječe snovi revidirati.

(8) Z uporabo pristopov iz člena 16(2) Direktive 2000/60/ES so bile opredeljene in prednostno razvrščene dodatne snovi, ki pomenijo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, na ravni EU, ter ki jih je treba dodati na seznam prednostnih snovi. Pri oblikovanju OSK za te snovi so se upoštevale najnovejše razpoložljive znanstvene in tehnične informacije.

(9) Oblikovanje OSK za prednostne nevarne snovi običajno vključuje večjo stopnjo negotovosti kot pri prednostnih snoveh, vendar OSK še vedno določajo merilo za oceno skladnosti s ciljem dobrega kemijskega stanja površinske vode iz člena 2(24) ter točk (ii) in (iii) člena 4(1)(a) Direktive 2000/60/ES. Vendar da bi se zagotovila ustrezna stopnja varstva okolja in zdravja, je glavni cilj v zvezi s prednostnimi nevarnimi snovmi ustavitev ali postopna odprava emisij, odvajanj in uhajanj, kot je določeno v členu 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES.

(10) Znanstveno znanje o usodi in vplivih onesnaževal v vodi se je v zadnjih letih zelo razvilo. Več je znanega o tem, v katerem delu vodnega okolja (voda, usedlina ali živi organizmi, v nadaljnjem besedilu: medij) je snov najverjetneje prisotna, posledično pa tudi, kje bo mogoče najverjetneje izmeriti njeno koncentracijo. V živih organizmih se kopičijo nekatere zelo hidrofobne snovi, ki so v vodi komaj zaznavne celo z najnaprednejšimi analiznimi tehnikami. V zvezi s temi snovmi je treba določiti OSK za žive organizme. Da bi se strategija spremljanja držav članic izkoristila in prilagodila njihovim lokalnim pogojem, jim je vseeno treba omogočiti uporabo nadomestnih medijev (voda, usedlina ali živi organizmi) za spremljanje, če je raven varstva v okviru OSK in sistema spremljanja tako dobra kot raven, ki jo določata OSK in medij iz te direktive.

(11) Direktiva Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES[22] določa minimalna izvedbena merila za analitske metode, ki se uporabljajo pri spremljanju stanja vode. Ta merila z zahtevano uporabo analitskih metod, ki so dovolj občutljive, da je mogoče zanesljivo zaznati in izmeriti vsako prekoračitev OSK, zagotavljajo smiselne in ustrezne informacije o spremljanju. Državam članicam je treba omogočiti uporabo drugih medijev za spremljanje, ki niso določeni v tej direktivi, le če uporabljena analitska metoda izpolnjuje minimalna izvedbena merila iz člena 4 Direktive 2009/90/ES za zadevni OSK in medij ali če je bistveno boljša od metode za OSK in medij iz te direktive.

(12) Obstojne, bioakumulativne in strupene snovi (PBT) ter druge snovi, ki se obnašajo kot PBT, je že desetletja mogoče najti v vodnem okolju na ravneh, ki pomenijo znatno tveganje, tudi če so bili že sprejeti obsežni ukrepi za zmanjšanje ali odpravo emisij. Nekatere snovi se lahko prenašajo tudi na velike razdalje in so večinoma v okolju splošno prisotne. Številne take snovi se uvrščajo med obstoječe in predlagane prednostne nevarne snovi, pri čemer je treba nekatere zaradi dolgoročne splošne prisotnosti posebej obravnavati v zvezi z njihovim učinkom na prikaz kemijskega stanja v skladu z Direktivo 2000/60/ES in v zvezi z zahtevami za spremljanje.

(13) Državam članicam je treba v zvezi s prikazom kemijskega stanja v skladu z oddelkom 1.4.3 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES omogočiti ločen prikaz učinka na kemijsko stanje snovi, ki se obnašajo kot splošno prisotne PBT, da je opazno izboljšanje kakovosti vode, doseženo glede na druge snovi. Poleg obveznega dokumenta, ki zajema vse snovi, se lahko predložita dva dodatna dokumenta, od katerih en zajema le snovi, ki se obnašajo kot splošno prisotne PBT, drugi pa druge snovi.

(14) Spremljanje je treba prilagoditi prostorskemu in časovnemu obsegu pričakovanih sprememb koncentracij. Državam članicam je treba ob upoštevanju obsežne porazdelitve in dolgotrajne obnove, pričakovane za snovi, ki se obnašajo kot splošno prisotne PBT, omogočiti zmanjšanje števila merilnih mest za spremljanje in/ali pogostosti spremljanja teh snovi, dokler je na voljo statistično trdno izhodišče za spremljanje.

(15) Kljub posebnemu upoštevanju snovi, ki se obnašajo kot splošno prisotne PBT, mora Unija ali države članice poleg že sprejetih ukrepov sprejeti ukrepe tudi na mednarodni ravni za zmanjšanje ali odpravo emisij, odvajanj in uhajanj teh snovi, da se dosežejo cilji iz člena 4(1)(a) Direktive 2000/60/ES.

(16) Za ocene tveganj, na podlagi katerih se izberejo nove prednostne snovi, so poleg podatkov o ekotoksikoloških vplivih potrebni visokokakovostni podatki o spremljanju. Čeprav so se podatki o spremljanju, ki se zbirajo v državah članicah, v zadnjih letih bistveno izboljšali, ne ustrezajo vedno namenu zaradi kakovosti in vključenosti Unije. Podatki o spremljanju so zlasti pomanjkljivi v zvezi s številnimi novimi onesnaževali, ki jih je mogoče opredeliti kot onesnaževala, ki trenutno niso vključena v redne programe spremljanja na ravni Unije, vendar lahko pomenijo znatno tveganje, ki ga je treba urejati, odvisno od njihovih potencialnih (eko)toksikoloških vplivov in vplivov na zdravje ter ravni v (vodnem) okolju.

(17) Potreben je nov mehanizem, da se Komisiji zagotovijo usmerjene visokokakovostne informacije o spremljanju glede koncentracije snovi v vodnem okolju, pri čemer so najpomembnejši nova onesnaževala in snovi, za katere razpoložljivi podatki o spremljanju niso dovolj kakovostni za namene ocene tveganja. Novi mehanizem mora olajšati zbiranje teh informacij v povodjih Unije. Da stroški spremljanja ne bi presegli razumne ravni, se mora mehanizem osredotočiti na omejeno število snovi, ki so začasno vključene v nadzorni seznam, in omejeno število merilnih mest, vendar mora zagotavljati reprezentativne podatke, ki so ustrezni za namene postopka prednostnega razvrščanja Unije. Seznam mora biti dinamičen, da se prilagaja novim informacijam o potencialnih tveganjih novih onesnaževal in prepreči predolgo spremljanje snovi, kot je dejansko potrebno.

(18) Da bi se poenostavile in racionalizirale obveznosti poročanja za države članice ter povečala skladnost z drugimi povezanimi elementi upravljanja voda, je treba zahteve glede obveščanja iz člena 3 Direktive 2008/105/ES združiti s splošnimi obveznostmi poročanja iz člena 15 Direktive 2000/60/ES.

(19) S sprejetjem tega predloga in predložitvijo poročila Evropskemu parlamentu in Svetu je Komisija zaključila prvi pregled seznama prednostnih snovi v skladu z zahtevami iz člena 8 Direktive 2008/105/ES. To je zajemalo pregled snovi iz Priloge III k navedeni direktivi, pri čemer so bile nekatere med njimi opredeljene za prednostno razvrščanje. Za prednostno razvrstitev ostalih snovi trenutno ni zadostnih dokazov. Zaradi možnosti, da bodo postale na voljo nove informacije glede teh snovi, to pomeni da niso izključene iz prihodnjega pregleda, tako kot snovi, ki so v sedanjem pregledu obravnavane, vendar niso prednostno razvrščene. Priloga III Direktive 2008/105/ES je s tem postala brezpredmetna in jo je treba črtati. Člen 8 navedene direktive je treba ustrezno spremeniti, tudi glede datuma poročanja Evropskemu parlamentu in Svetu.

(20) Zaradi pravočasnega odziva na pomembni tehnični in znanstveni napredek na področju, ki ga zajema ta direktiva, je treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kar zadeva posodobitev metod za uporabo okoljskih standardov kakovosti iz Direktive.

(21) Poleg tega je treba za izboljšanje podlage informacij za opredelitev prednostnih snovi v prihodnosti, zlasti na področju novih onesnaževal, na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kar zadeva pripravo nadzornega seznama. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki.

(22) Komisija mora med pripravo in oblikovanjem delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti sočasno, pravočasno in ustrezno predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

(23) Komisiji je treba podeliti izvedbena pooblastila, da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te direktive, metod za spremljanje snovi na nadzornem seznamu in oblik poročanja Komisiji o podatkih in informacijah o spremljanju. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[23].

(24) Ker cilja te direktive, in sicer doseganja dobrega kemijskega stanja površinskih voda z določitvijo OSK za prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi ohranjanja enake ravni varstva površinskih voda po vsej Uniji lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego tega cilja.

(25) Direktivi 2000/60/ES in 2008/105/ES je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga X k Direktivi 2000/60/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej direktivi.

Člen 2

Direktiva 2008/105/ES se spremeni:

1. člen 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 2000/60/ES in člena 2 Direktive 2009/90/ES.

Poleg tega se uporablja naslednja opredelitev:

„medij“ pomeni del vodnega okolja, ki je lahko voda, usedlina ali živi organizmi.“

2. Člen 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 3

1.       Države članice v skladu s členom 1 te direktive in členom 4 Direktive 2000/60/ES za vodna telesa površinske vode uporabljajo OSK iz dela A Priloge I k tej direktivi.

Države članice za vodna telesa površinske vode uporabljajo OSK v skladu z zahtevami iz dela B Priloge I. [Opomba: ta odstavek se ne spremeni]

2.       Države članice za snovi pod številkami 5, 15, 16, 17, 21, 28, 34, 35, 37, 43 in 44 v delu A Priloge I uporabljajo OSK za žive organizme iz dela A Priloge I. Za ostale snovi države članice uporabljajo OSK za vodo iz dela A Priloge I.

3.       Države članice se lahko odločijo za uporabo OSK za medij, drugačen od medija iz odstavka 2.

Države članice, ki se odločijo za to možnost, uporabijo ustrezen OSK iz dela A Priloge I ali, če ta ne zajema primernega OSK za zadevni medij, vzpostavijo OSK, ki omogoča vsaj enako raven varstva kot OSK iz navedene priloge.

Države članice lahko to možnost uporabijo le, če analitska metoda za izbrani medij izpolnjuje minimalna izvedbena merila iz člena 4 Direktive Komisije 2009/90/ES(*) ali če je metoda veliko boljša od metode, ki se uporablja za medij iz odstavka 2, kadar noben medij ne izpolnjuje teh meril.

4.       Snovi, za katere se uporablja OSK za usedlino in/ali žive organizme, države članice v ustreznem mediju spremljajo vsaj enkrat letno, razen če je na podlagi tehničnega znanja in strokovne presoje upravičeno spremljanje v drugačnih časovnih presledkih.

5.       Države članice v posodobljene načrte upravljanja voda, pripravljene v skladu s členom 13(7) Direktive 2000/60/ES, vključijo:

(a)     preglednico, ki vsebuje meje količinske določitve uporabljenih analitskih metod in informacije o izvedbi teh metod glede na merila iz člena 4 Direktive Komisije 2009/90/ES;

(b)     za snovi, pri katerih se je uporabila možnost iz odstavka 3:

(i)      razlogi in podlaga za njeno uporabo;

(ii)      po potrebi določene nadomestne OSK, dokaz, da omogočajo najmanj enako raven varstva, vključno s podatki in metodologijo, ki so bili uporabljeni pri njihovem oblikovanju, in kategorije površinskih voda, za katere bi se uporabljali;

(iii)     za primerjavo z informacijami iz točke (a) odstavka 5 tega člena meje količinske določitve analitskih metod za medij ali medije iz dela A Priloge I k tej direktivi, vključno z informacijami o izvedbi teh metod glede na merila iz člena 4 Direktive Komisije 2009/90/ES;

(c)     utemeljitev pogostosti spremljanja, ki se uporablja v skladu z odstavkom 4, če so časovni razmiki med spremljanji daljši od enega leta.

6.       Države članice na podlagi spremljanja stanja vode, ki se izvede v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES, zagotovijo dolgoročno analizo trenda koncentracij prednostnih snovi iz dela A Priloge I, ki se pogosto kopičijo v usedlinah in/ali živih organizmih, pri čemer se posebna pozornost nameni snovem pod številkami 2, 5, 6, 7, 12, 15, 16, 17, 18, 20, 21, 26, 28, 30, 34, 35, 36, 37, 43 in 44. Ob upoštevanju člena 4 Direktive 2000/60/ES države članice sprejmejo ukrepe, katerih cilj je zagotoviti, da se te koncentracije v usedlinah in/ali ustreznih živih organizmih znatno ne povečajo. [Opomba: sprememba vključuje le dodatna napotila na nove prednostne snovi (od 30 do 44)]

Države članice določijo pogostost spremljanja stanja v usedlinah in/ali živih organizmih, tako da se zagotovi dovolj podatkov za zanesljivo dolgoročno analizo trenda koncentracij. Spremljanje stanja je treba načeloma izvesti vsaka tri leta, razen če je na podlagi tehničnega znanja in strokovne presoje upravičeno spremljanje stanja v drugačnih časovnih presledkih. [Opomba: ta odstavek se ne spremeni]

7.       Komisija preuči tehnični in znanstveni napredek, vključno z ugotovitvami iz presoje tveganja iz člena 16(2)(a) in (b) Direktive 2000/60/ES in informacijami iz registracije snovi, ki so v skladu s členom 119 Uredbe (ES) št. 1907/2006 dostopne javnosti, ter po potrebi predlaga revizijo OSK iz dela A Priloge I k tej direktivi v skladu s postopkom, določenim v členu 294 Pogodbe, in časovnim načrtom iz člena 16(4) Direktive 2000/60/ES. [Opomba: ta odstavek se ne spremeni]

8.       Komisija je v skladu s členom 10 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s spremembo točke 3 dela B Priloge I k tej direktivi.

_________

(*)     UL L 201, 1.8.2009, str. 36.“

3. Odstavek 4 člena 4 in odstavek 6 člena 5 se črtata.

4. Člen 8 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 8

Pregled Priloge X k Direktivi 2000/60/ES

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih rednega pregleda Priloge X k Direktivi 2000/60/ES iz člena 16(4) navedene direktive. Poročilu lahko po potrebi priloži ustrezne predloge, zlasti predloge za določitev novih prednostnih snovi ali prednostnih nevarnih snovi ali za določitev nekaterih prednostnih snovi kot prednostne nevarne snovi ter za določitev ustreznih OSK za površinske vode, usedline ali žive organizme, kot je primerno.“

5. Vstavi se naslednji člen 8a:

„Člen 8a

Posebne določbe za snovi, ki se obnašajo kot splošno prisotne obstojne, bioakumulativne in strupene snovi

Države članice lahko za snovi pod številkami 5, 21, 28, 30, 35, 37, 43 in 44 iz dela A Priloge I k tej direktivi:

(a) predstavijo informacije o kemijskem stanju ločeno od informacij za ostale snovi iz načrtov upravljanja voda, oblikovanih v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/EC, brez poseganja v zahteve iz oddelka 1.4.3 Priloge V k navedeni direktivi glede predstavitve splošnega kemijskega stanja in/ali

(b) prednostne snovi spremljajo manj temeljito, kot je to določeno v členu 3(4) te direktive in Prilogi V k Direktivi 2000/60/ES, če je spremljanje reprezentativno in že obstaja statistično trdno izhodišče za prisotnost teh snovi v vodnem okolju, ki vključuje vsaj en šestletni cikel načrtovanja upravljanja voda.

Prvi odstavek ne posega v cilje in obveznosti iz členov 4(1)(a), 11(3)(k) in 16(6) Direktive 2000/60/ES.“

6. Vstavi se naslednji člen 8b:

„Člen 8b

Nadzorni seznam

1.       Komisija pripravi nadzorni seznam snovi, za katere se zaradi podpore prihodnjemu izvajanju prednostnega razvrščanja v skladu s členom 16(2) Direktive 2000/60/ES zbirajo podatki o spremljanju iz celotne Unije.

Nadzorni seznam lahko hkrati vsebuje največ 25 snovi ali skupin snovi in določa medij spremljanja za vsako snov. Snovi se izberejo med snovmi, za katere informacije, ki so na voljo, kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju. Komisija pri izbiri snovi za nadzorni seznam upošteva vse informacije, ki so na voljo, vključno z raziskovalnimi projekti, programi držav članic za opis značilnosti in spremljanje iz členov 5 in 8 Direktive 2000/60/ES in informacijami o proizvedenih količinah, načinih uporabe, koncentracijah v okolju in vplivih, vključno z informacijami, zbranimi v skladu z direktivami 98/8/ES, 2001/82/ES* in 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta** ter Uredbo (ES) št. 1907/2006 in Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta***.

2.       Komisija je v skladu s členom 10 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z oblikovanjem nadzornega seznama iz odstavka 1 tega člena.

3.       Komisija prvi nadzorni seznam iz odstavka 1 sestavi do […][24]

4.       Države članice snovi iz nadzornega seznama spremljajo na izbranih reprezentativnih postajah za spremljanje v obdobju najmanj 12 mesecev, ki se začne v treh mesecih po vključitvi snovi na nadzorni seznam.

Vsaka država članica izbere vsaj eno postajo na geografskem področju s povprečno površino približno 15 000 km2 in najmanj eno na državo članico.

Pri izbiri reprezentativnih postaj, pogostnosti in časa spremljanja za vsako snov države članice upoštevajo vzorce uporabe snovi. Spremljanje se mora izvesti vsaj enkrat na leto.

5.       Države članice o rezultatih spremljanja, izvedenega v skladu z odstavkom 4, poročajo Komisiji v 18 mesecih od vključitve snovi na nadzorni seznam in vsakih 12 mesecev po njej, medtem ko je snov uvrščena na seznam. Poročilo vključuje informacije o reprezentativnosti postaje in strategiji spremljanja.

6.       Komisija lahko sprejme izvedbene akte o določitvi tehničnih specifikacij za spremljanje snovi na nadzornem seznamu in tehničnih oblik za poročanje Komisiji o rezultatih spremljanja in z njim povezanih informacijah. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 9(2).

*        UL L 311, 28.11.2001, str. 1.

**      UL L 311, 28.11.2001, str. 67.

***    UL L 309, 24.11.2009, str. 1.“

7. Člen 9 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 9

1. Komisiji pomaga odbor, vzpostavljen s členom 21(1) Direktive 2000/60/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.(*)

2.       Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(*)     UL L 55, 28.2.2011, str. 13.“

8. Člen 10 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 10

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 3(8) in člena 8b(2) se dodeli Komisiji za nedoločen čas od […][25].

3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče pooblastilo iz člena 3(8) in člena 8b(2). S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(8) in členom 8b(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dneva uradnega obvestila ne nasprotujeta ali če Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.“

9. V Prilogi I se del A nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej direktivi.

10. V Prilogi I se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Stolpca 6 in 7 preglednice: Uporaba NDK – OSK za katero koli vodno telo površinske vode pomeni, da koncentracije, izmerjene na katerem koli reprezentativnem merilnem mestu v vodnem telesu, ne presegajo standarda.

Države članice pa lahko v skladu z oddelkom 1.3.4 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES uvedejo statistične metode, kot je izračun percentilov, da se zagotovi sprejemljiva raven zaupanja in natančnosti za preverjanje glede na NDK – OSK. Če to storijo, so takšne statistične metode skladne s podrobnimi pravili, ki so določena v skladu s postopkom pregleda iz člena 9(2) te direktive.

11. Prilogi II in III se črtata.

Člen 3

1.       Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do […][26]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

2.       Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Ta Direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 31.1.2012

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I

„PRILOGA X SEZNAM PREDNOSTNIH SNOVI NA PODROČJU VODNE POLITIKE

Številka || Številka CAS1 || Številka EU2 || Ime prednostne snovi3 || Opredeljena kot prednostna nevarna snov

(1) 15972-60-8 || 240-110-8 || Alaklor ||

(2) 120-12-7 || 204-371-1 || Antracen || X

(3) 1912-24-9 || 217-617-8 || Atrazin ||

(4) 71-43-2 || 200-753-7 || Benzen ||

(5) ni relevantno || ni relevantno || Bromirani difenileter || X4

(6) 7440-43-9 || 231-152-8 || Kadmij in njegove spojine || X

(7) 85535-84-8 || 287-476-5 || Kloroalkani, C10-13 || X

(8) 470-90-6 || 207-432-0 || Klorfenvinfos ||

(9) 2921-88-2 || 220-864-4 || Klorpirifos (klorpirifos etil) ||

(10) 107-06-2 || 203-458-1 || 1,2-dikloroetan ||

(11) 75-09-2 || 200-838-9 || Diklorometan ||

(12) 117-81-7 || 204-211-0 || Di(2-etilheksil) ftalat (DEHP) || X

(13) 330-54-1 || 206-354-4 || Diuron ||

(14) 115-29-7 || 204-079-4 || Endosulfan || X

(15) 206-44-0 || 205-912-4 || Fluoranten5 ||

(16) 118-74-1 || 204-273-9 || Heksaklorobenzen || X

(17) 87-68-3 || 201-765-5 || Heksaklorobutadien || X

(18) 608-73-1 || 210-168-9 || Heksaklorocikloheksan || X

(19) 34123-59-6 || 251-835-4 || Izoproturon ||

(20) 7439-92-1 || 231-100-4 || Svinec in njegove spojine ||

(21) 7439-97-6 || 231-106-7 || Živo srebro in njegove spojine || X

(22) 91-20-3 || 202-049-5 || Naftalen ||

(23) 7440-02-0 || 231-111-4 || Nikelj in njegove spojine ||

(24) ni relevantno || ni relevantno || Nonilfenoli || X6

(25) ni relevantno || ni relevantno || Oktilfenoli7 ||

(26) 608-93-5 || 210-172-0 || Pentaklorobenzen || X

(27) 87-86-5 || 201-778-6 || Pentaklorofenol ||

(28) ni relevantno || se ne uporablja || Poliaromatski ogljikovodiki (PAH)8 || X

(29) 122-34-9 || 204-535-2 || Simazin ||

(30) ni relevantno || ni relevantno || Tributilkositrove spojine || X9

(31) 12002-48-1 || 234-413-4 || Triklorobenzeni ||

(32) 67-66-3 || 200-663-8 || Triklorometan (kloroform) ||

(33) 1582-09-8 || 216-428-8 || Trifluralin || X

(34) 115-32-2 || 204-082-0 || Dikofol || X

(35) 1763-23-1 || 217-179-8 || Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (PFOS) || X

(36) 124495-18-7 || ni relevantno || Kvinoksifen || X

(37) ni relevantno || ni relevantno || Dioksini in dioksinom podobne spojine || X10

(38) 74070-46-5 || 277-704-1 || Aklonifen ||

(39) 42576-02-3 || 255-894-7 || Bifenoks ||

(40) 28159-98-0 || 248-872-3 || Cibutrin ||

(41) 52315-07-8 || 257-842-9 || Cipermetrin11 ||

(42) 62-73-7 || 200-547-7 || Diklorvos ||

(43) ni relevantno || ni relevantno || Heksabromociklododekani (HBCDD) || X12

(44) 76-44-8/1024-57-3 || 200-962-3/213-831-0 || Heptaklor in heptaklor epoksid || X

(45) 886-50-0 || 212-950-5 || Terbutrin ||

(46) 57-63-6 || 200-342-2 || 17alfa-etinilestradiol13 ||

(47) 50-28-2 || 200-023-8 || 17beta-estradiol13 ||

(48) 15307-79-6 || 239-346-4 || Diklofenak13 ||

__________________________

1             CAS: Služba za izmenjavo kemičnih izvlečkov.

2             Številka EU: Evropski seznam kemičnih snovi, ki so na trgu (EINECS) ali evropski seznam novih snovi (ELINCS).

3             Kjer so bile skupine snovi izbrane, razen če je izrecno navedeno drugače, so posamezni tipični predstavniki opredeljeni v okviru določitve okoljskih standardov kakovosti.

4             Le tetra, penta, heksa in hepta bromodifenileter (številke CAS 93703-48-1, 32534-81-9, 36483-60-0, 68928-80-3).

5             Fluoranten je na seznamu kot indikator drugih, nevarnejših poliaromatskih ogljikovodikov.

6             Nonilfenol (CAS 25154-52-3, EU 246-672-0), vključno z izomeri 4-nonilfenol (CAS 104-40-5, EU 203-199-4) in 4-nonilfenol (razvejan) (CAS 84852-15-3, EU 284-325-5).

7             Oktilfenol (CAS 1806-26-4, EU 217-302-5), vključno z izomerom 4-(1,1’,3,3’-tetrametilbutil)-fenol (CAS 140-66-9, EU 205-426-2).

8             Vključno z benzo(a)pirenom (CAS 50-32-8, EU 200-028-5), benzo(b)fluorantenom (CAS 205-99-2, EU 205-911-9), benzo(g,h,i)perilenom (CAS 191-24-2, EU 205-883-8), benzo(k)fluorantenom (CAS 207-08-9, EU 205-916-6), indeno(1,2,3-cd)pirenom (CAS 193-39-5, EU 205-893-2) in brez antracena, fluorantena in naftalena, ki se navedejo ločeno.

9             Vključno s tributilkositrovim kationom (CAS 36643-28-4).

10            To vključuje naslednje spojine:

7 poliklorirani dibenzo-p-dioksini (PCDD-ji): 2,3,7,8-T4CDD (CAS 1746-01-6), 1,2,3,7,8-P5CDD (CAS 40321-76-4), 1,2,3,4,7,8-H6CDD (CAS 39227-28-6), 1,2,3,6,7,8-H6CDD (CAS 57653-85-7), 1,2,3,7,8,9-H6CDD (CAS 19408-74-3), 1,2,3,4,6,7,8-H7CDD (CAS 35822-46-9), 1,2,3,4,6,7,8,9-O8CDD (CAS 3268-87-9)

10 poliklorirani dibenzofurani (PCDF-ji): 2,3,7,8-T4CDF (CAS 51207-31-9), 1,2,3,7,8-P5CDF          (CAS 57117-41-6), 2,3,4,7,8-P5CDF (CAS 57117-31-4), 1,2,3,4,7,8-H6CDF (CAS 70648-26-9), 1,2,3,6,7,8-H6CDF (CAS 57117-44-9), 1,2,3,7,8,9-H6CDF (CAS 72918-21-9), 2,3,4,6,7,8-H6CDF (CAS 60851-34-5), 1,2,3,4,6,7,8-H7CDF (CAS 67562-39-4), 1,2,3,4,7,8,9-H7CDF (CAS 55673-89-7), 1,2,3,4,6,7,8,9-O8CDF (CAS 39001-02-0)

12 dioksinom podobni poliklorirani bifenili (PCB-DL): 3,3’,4,4’-T4CB (PCB 77, CAS 32598-13-3), 3,3’,4’,5-T4CB (PCB 81, CAS 70362-50-4), 2,3,3’,4,4’-P5CB (PCB 105, CAS 32598-14-4), 2,3,4,4’,5-P5CB (PCB 114, CAS 74472-37-0), 2,3’,4,4’,5-P5CB (PCB 118, CAS 31508-00-6), 2,3’,4,4’,5’-P5CB (PCB 123, CAS 65510-44-3), 3,3’,4,4’,5-P5CB (PCB 126, CAS 57465-28-8), 2,3,3’,4,4’,5-H6CB (PCB 156, CAS 38380-08-4), 2,3,3’,4,4’,5’-H6CB (PCB 157, CAS 69782-90-7), 2,3’,4,4’,5,5’-H6CB (PCB 167, CAS 52663-72-6), 3,3’,4,4’,5,5’-H6CB (PCB 169, CAS 32774-16-6), 2,3,3’,4,4’,5,5’-H7CB (PCB 189, CAS 39635-31-9).

11            To vključuje vseh osem izomerov, ki prispevajo k CAS 52315-07-8 in tudi k CAS 67375-30-8 (alfa-cipermetrin)

12            To vključuje 1,3,5,7,9,11-heksabromociklododekan (CAS 25637-99-4), 1,2,5,6,9,10- heksabromociklododekan (CAS 3194-55-6), α-heksabromociklododekan (CAS 134237-50-6), β-heksabromociklododekan (CAS 134237-51-7) in γ-heksabromociklododekan (CAS 134237-52-8).

13            Vključitev teh snovi v Prilogo X ne posega v Uredbo (ES) 726/2004, Direktivo 2001/83/ES in Direktivo 2001/82/ES.“

PRILOGA II

„DEL A: OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI (OSK)

LP: letno povprečje.

NDK: največja dovoljena koncentracija.

Enota:   [µg/l] za stolpce od (4) do (7)

            [µg/kg mokre teže] za stolpec (8)

(1) (2) || (3) || (4) || (5) || (6) || (7) || (8)

Št. || Ime snovi || Številka CAS1 || LP – OSK2 Celinske površinske vode3 || LP – OSK2 Druge površinske vode || NDK – OSK4 Celinske površinske vode3 || NDK – OSK4 Druge površinske vode || OSK Živi organizmi12

(1) Alaklor || 15972-60-8 || 0,3 || 0,3 || 0,7 || 0,7 ||

(2) Antracen || 120-12-7 || 0,1 || 0,1 || 0,1 || 0,1 ||

(3) Atrazin || 1912-24-9 || 0,6 || 0,6 || 2,0 || 2,0 ||

(4) Benzen || 71-43-2 || 10 || 8 || 50 || 50 ||

(5) Bromirani difeniletri5 || 32534-81-9 || 4,9 10-8 || 2,4 10-9 || 0,14 || 0,014 || 0,0085

(6) Kadmij in njegove spojine (glede na razrede trdote vode)6 || 7440-43-9 || ≤ 0,08 (razred 1) ≤ 0,08 (razred 2) ≤ 0,09 (razred 3) ≤ 0,15 (razred 4) ≤ 0,25 (razred 5) || 0,2 || ≤ 0,45 (razred 1) ≤ 0,45 (razred 2) ≤ 0,6 (razred 3) ≤ 0,9 (razred 4) ≤ 1,5 (razred 5) || ≤ 0,45 (razred 1) ≤ 0,45 (razred 2) ≤ 0,6 (razred 3) ≤ 0,9 (razred 4) ≤ 1,5 (razred 5) ||

(6a) Ogljikov tetraklorid7 || 56-23-5 || 12 || 12 || ni relevantno || ni relevantno ||

(7) C10-13 kloroalkani8 || 85535-84-8 || 0,4 || 0,4 || 1,4 || 1,4 ||

(8) Klorfenvinfos || 470-90-6 || 0,1 || 0,1 || 0,3 || 0,3 ||

(9) Klorpirifos (klorpirifos etil) || 2921-88-2 || 0,03 || 0,03 || 0,1 || 0,1 ||

(9a) Ciklodienski pesticidi: Aldrin7 Dieldrin7 Endrin7 Izodrin7 || 309-00-2 60-57-1 72-20-8 465-73-6 || Σ = 0,01 || Σ = 0,005 || ni relevantno || ni relevantno ||

(9b) DDT vsota7,9 || ni relevantno || 0,025 || 0,025 || ni relevantno || ni relevantno ||

para-para-DDT7 || 50-29-3 || 0,01 || 0,01 || ni relevantno || ni relevantno ||

(10) 1,2-dikloroetan || 107-06-2 || 10 || 10 || ni relevantno || ni relevantno ||

(11) Diklorometan || 75-09-2 || 20 || 20 || ni relevantno || ni relevantno ||

(12) Di(2-etilheksil) ftalat (DEHP) || 117-81-7 || 1,3 || 1,3 || ni relevantno || ni relevantno ||

(13) Diuron || 330-54-1 || 0,2 || 0,2 || 1,8 || 1,8 ||

(14) Endosulfan || 115-29-7 || 0,005 || 0,0005 || 0,01 || 0,004 ||

(15) Fluoranten || 206-44-0 || 0,0063 || 0,0063 || 0,12 || 0,12 || 30

(16) Heksaklorobenzen || 118-74-1 || || || 0,05 || 0,05 || 10

(17) Heksaklorobutadien || 87-68-3 || || || 0,6 || 0,6 || 55

(18) Heksaklorocikloheksan || 608-73-1 || 0,02 || 0,002 || 0,04 || 0,02 ||

(19) Izoproturon || 34123-59-6 || 0,3 || 0,3 || 1,0 || 1,0 ||

(20) Svinec in njegove spojine || 7439-92-1 || 1,213 || 1,3 || 14 || 14 ||

(21) Živo srebro in njegove spojine || 7439-97-6 || || || 0,07 || 0,07 || 20

(22) Naftalen || 91-20-3 || 2 || 2 || 130 || 130 ||

(23) Nikelj in njegove spojine || 7440-02-0 || 413 || 8,6 || 34 || 34 ||

(24) Nonilfenoli (4-nonilfenol) || 84852-15-3 || 0,3 || 0,3 || 2,0 || 2,0 ||

(25) Oktilfenoli ((4-(1,1’,3,3’-tetrametilbutil)fenol) || 140-66-9 || 0,1 || 0,01 || ni relevantno || ni relevantno ||

(26) Pentaklorobenzen || 608-93-5 || 0,007 || 0,0007 || ni relevantno || ni relevantno ||

(27) Pentaklorofenol || 87-86-5 || 0,4 || 0,4 || 1 || 1 ||

(28) Poliaromatski ogljikovodiki (PAH)11 || ni relevantno || ni relevantno || ni relevantno || ni relevantno || ni relevantno ||

Benzo(a)piren || 50-32-8 || 1,7 10-4 || 1,7 10-4 || 0,27 || 0,027 || 2 za ribe 5 za rake in glavonožce 10 za mehkužce

Benzo(b)fluor-anten || 205-99-2 || 0,017 || 0,017

Benzo(k)fluor-anten || 207-08-9 || 0,017 || 0,017

Benzo(g,h,i)-perilen || 191-24-2 || 8,2 10-3 || 8,2 10-4

Indeno(1,2,3-cd)-piren || 193-39-5 || ||

(29) Simazin || 122-34-9 || 1 || 1 || 4 || 4 ||

(29a) Tetrakloroetilen7 || 127-18-4 || 10 || 10 || ni relevantno || ni relevantno ||

(29b) Trikloroetilen7 || 79-01-6 || 10 || 10 || ni relevantno || ni relevantno ||

(30) Tributilkositrove spojine (Tributilkositrov kation) || 36643-28-4 || 0,0002 || 0,0002 || 0,0015 || 0,0015 ||

(31) Triklorobenzeni || 12002-48-1 || 0,4 || 0,4 || ni relevantno || ni relevantno ||

(32) Triklorometan || 67-66-3 || 2,5 || 2,5 || ni relevantno || ni relevantno ||

(33) Trifluralin || 1582-09-8 || 0,03 || 0,03 || ni relevantno || ni relevantno ||

(34) Dikofol || 115-32-2 || 1,3 10-3 || 3,2 10-5 || ni relevantno10 || ni relevantno10 || 33

(35) Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (PFOS) || 1763-23-1 || 6,5 10-4 || 1,3 10-4 || 36 || 7,2 || 9,1

(36) Kvinoksifen || 124495-18-7 || 0,15 || 0,015 || 2,7 || 0,54 ||

(37) Dioksini in dioksinom podobne spojine || glej opombo 10 v Prilogi X k Direktivi 2000/60/ES || || || || || vsota PCDD + PCDF + PCB-DL 0,008 µg.kg-1 TEQ14

(38) Aklonifen || 74070-46-5 || 0,12 || 0,012 || 0,12 || 0,012 ||

(39) Bifenoks || 42576-02-3 || 0,012 || 0,0012 || 0,04 || 0,004 ||

(40) Cibutrin || 28159-98-0 || 0,0025 || 0,0025 || 0,016 || 0,016 ||

(41) Cipermetrin || 52315-07-8 || 8 10-5 || 8 10-6 || 6 10-4 || 6 10-5 ||

(42) Diklorvos || 62-73-7 || 6 10-4 || 6 10-5 || 7 10-4 || 7 10-5 ||

(43) Heksabromociklododekan (HBCDD) || glej opombo 12 v Prilogi X k Direktivi 2000/60/ES || 0,0016 || 0,0008 || 0,5 || 0,05 || 167

(44) Heptaklor in heptaklor epoksid || 76-44-8/1024-57-3 || 2 10-7 || 1 10-8 || 3 10-4 || 3 10-5 || 6,7 10-3

(45) Terbutrin || 886-50-0 || 0,065 || 0,0065 || 0,34 || 0,034 ||

(46) 17alfa-etinilestradiol || 57-63-6 || 3,5 10-5 || 7 10-6 || ni relevantno || ni relevantno ||

(47) 17beta-estradiol || 50-28-2 || 4 10-4 || 8 10-5 || ni relevantno || ni relevantno ||

(48) Diklofenak || 15307-79-6 || 0,1 || 0,01 || ni relevantno10 || ni relevantno10 ||

__________________________

1                 CAS: Služba za izmenjavo kemičnih izvlečkov.

2             Ta vrednost je okoljski standard kakovosti, izražen kot letna povprečna vrednost (LP – OSK). Če ni drugače določeno, velja za celotno koncentracijo vseh izomerov.

3             Celinske površinske vode zajemajo reke in jezera ter sorodna umetna ali močno preoblikovana vodna telesa.

4             Ta vrednost je okoljski standard kakovosti, izražen kot največja dovoljena koncentracija (NDK – OSK). Kjer so NDK – OSK označene kot „ni relevantno“, se šteje, da vrednosti LP – OSK zagotavljajo varstvo pred kratkotrajnimi konicami onesnaženja v stalnih izpustih, ker so znatno nižje od vrednosti, določenih na podlagi akutne strupenosti.

5             Za skupino prednostnih snovi, ki jih zajemajo bromirani difeniletri (št. 5), se OSK primerja z vsoto koncentracij sorodnih snovi 28, 47, 99, 100, 153 in 154.

6             Za kadmij in njegove spojine (št. 6) se vrednosti OSK razlikujejo glede na trdoto vode, kot je določena v petih razredih (razred 1: < 40 mg CaCO3/l, razred 2: 40 do < 50 mg CaCO3/l, razred 3: 50 do < 100 mg CaCO3/l, razred 4: 100 do < 200 mg CaCO3/l in razred 5: ≥ 200 mg CaCO3/l).

7             Ta snov ni prednostna snov, ampak eno od drugih onesnaževal, za katera so OSK enaki OSK, določenim v zakonodaji, ki se je uporabljala pred 13. januarjem 2009.

8             Okvirni parameter za to skupino snovi ni opredeljen. Okvirni parameter(-ri) mora(-jo) biti opredeljen(-i) z analitsko metodo.

9             Celotni DDT obsega vsoto izomer 1,1,1-trikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etan (številka CAS 50-29-3; številka EU 200-024-3); 1,1,1-trikloro-2 (o-klorofenil)-2-(p-klorofenil) etan (številka CAS 789-02-6; številka EU 212-332-5); 1,1-dikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etilen (številka CAS 72-55-9; številka EU 200-784-6); in 1,1-dikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etan (številka CAS 72-54-8; številka EU 200-783-0).

10            Za določitev NDK – OSK za te snovi ni na voljo zadostnih informacij.

11            Pri skupini prednostnih snovi poliaromatskih ogljikovodikov (PAH) (št. 28) OSK za žive organizme temelji na strupenosti benzo(a)pirena, ki jo je treba meriti kot kazalnik za druge PAH, njegovo koncentracijo pa je treba primerjati z OSK. LP – OSK v vodi je ustrezna vrednost.

12            Razen če je izrecno določeno drugače, se OSK za žive organizme nanaša na ribe.

13            Ti OSK se nanašajo na biološko razpoložljive koncentracije snovi.

14            PCDD: poliklorirani dibenzo-p-dioksini; PCDF: poliklorirani dibenzofurani PCB-DL: dioksinom podobni poliklorirani bifenili; TEQ: toksični ekvivalenti.

[1]               Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:02000L0060-20090113:SL:NOT.

[2]               Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84). http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32008L0105:SL:NOT.

[3]               OSK je opredeljen kot „koncentracij[a] posameznega onesnaževala ali skupine onesnaževal v vodi, usedlini ali organizmih, ki naj ne bi bila presežna, da se zavarujeta zdravje ljudi in okolje“ (člen 2(35) okoljske direktive o vodah).

[4]               Organizmi pomenijo skupino živih vodnih organizmov, ki jih je mogoče analizirati in uporabiti kot kazalnike onesnaženja, kot so ribe, klapavice, nevretenčarji itd.

[5]               Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1). http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32008L0105:SL:NOT.

[6]               Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (UL L 242, 10.9.2002, str. 1). http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=DD:15:07:32002D1600:SL:PDF.

[7]               http://ec.europa.eu/environment/water/water-framework/objectives/implementation_en.htm.

[8]               ZOZOT je eden od znanstvenih odborov, ki Komisiji zagotavljajo neodvisno svetovanje. Sestavlja ga 17 znanstvenikov. Več informacij je na volja na spletni strani: http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/environmental_risks/index_en.htm.

[9]               Pogodba št. 070307/2009/547548/SER/D1.

[10]             Nekatere spremne informacije za študijo obstoječih snovi, ki so predmet pregleda, je pripravila druga svetovalna družba WRc (ob pomoči družbe Milieu).

[11]             Direktiva Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (UL L 201, 1.8.2009, str. 36). http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:201:0036:0038:SL:PDF.

[12]             Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2011:055:0013:0018:SL:PDF.

[13]             Spremembe vplivajo na naslednje obstoječe snovi: številke 2 (antracen), 5 (bromirani difenileter), 15 (fluoranten), 20 (svinec in njegove spojine), 22 (naftalen), 23 (nikelj in njegove spojine) in 28 (poliaromatski ogljikovodiki).

[14]             UL C , , str. .

[15]             UL C , , str. .

[16]             UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

[17]             UL L 331, 15.12.2001, str. 1.

[18]             UL L 348, 24.12.2008, str. 84.

[19]             UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

[20]             UL L 84, 5.4.1993, str. 1.

[21]             UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

[22]             UL L 201, 1.8.2009, str. 36.

[23]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[24]             12 mesecev po sprejetju te direktive.

[25]             Datum začetka veljavnosti te direktive.

[26]             12 mesecev po sprejetju te direktive.