OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta predlog bo nadomestil Odločbo Sveta o mehanizmu na področju civilne zaščite[1], ki omogoča okrepljeno sodelovanje med državami članicami in Unijo na področju civilne zaščite, ter finančni instrument za civilno zaščito[2], ki omogoča financiranje ukrepov v okviru mehanizma za zagotavljanje zaščite pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek.

Po celoviti oceni zakonodaje na področju civilne zaščite v obdobju 2007–2009[3] in ob upoštevanju izkušenj iz preteklih izrednih razmer ta predlog združuje obe odločbi Sveta v enoten pravni akt. Finančne določbe je treba razumeti v kontekstu predlogov večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, kot je bil zastavljen v sporočilu Komisije z dne 29. junija 2011 z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“[4].

Mehanizem je zasnovan na novem členu 196 Pogodbe o politiki za civilno zaščito in je namenjen podpiranju, koordinaciji in dopolnjevanju ukrepanja držav članic na področju civilne zaščite, da se izboljša učinkovitost sistemov za preprečevanje vseh vrst naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, v Uniji ali zunaj nje, za pripravljenost nanje in odzivanje v njih. Med posebnimi cilji so (a) doseganje visoke ravni zaščite pred nesrečami s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih posledic in spodbujanjem kulture preprečevanja, (b) okrepitev stanja pripravljenosti Unije za odzivanje na nesreče ter (c) omogočanje hitrega in učinkovitega posredovanja za odzivanje v izrednih razmerah v primeru večjih nesreč.

Predlog temelji na sporočilu Komisije iz leta 2010 z naslovom „Za učinkovitejše evropsko odzivanje na nesreče: vloga civilne zaščite in humanitarne pomoči“[5] in na sporočilu iz leta 2009 z naslovom „Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek“[6].

Predlog prispeva k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 in k povečanju varnosti državljanov EU ter krepitvi odpornosti proti naravnim nesrečam in nesrečam, ki jih povzroči človek, kar je pomemben del stockholmskega programa[7] in strategije notranje varnosti EU[8]. Poleg tega bi se s politiko EU na področju civilne zaščite s podpiranjem in spodbujanjem ukrepov za preprečevanje nesreč lahko doseglo zmanjšanje stroškov za gospodarstvo EU ob nesrečah in tudi zmanjšanje ovir za rast. Višja raven zaščite državljanov, premoženja in okolja bi kar najbolj zmanjšala negativne socialne, ekonomske in okoljske učinke nesreč, ki lahko prizadenejo najobčutljivejše regije in najranljivejše prebivalstvo, ter tako prispevala k bolj trajnostni in vključujoči rasti.

Predlog omogoča tudi precejšnje poenostavitve. Novi sklep v eno besedilo združuje določbe v zvezi z delovanjem mehanizma in tiste v zvezi s financiranjem njegovih dejavnosti, kar je bilo v preteklosti urejeno v ločenih odločbah. Poenostavlja tudi obstoječe postopke za združevanje in sofinanciranje prevoza pomoči (npr. z odpravo 50-odstotnega sistematičnega povračila, kar določajo veljavni predpisi, in z uvedbo vodilne države pri prevoznih operacijah, v katere je vključenih več držav članic), s čimer se lahko močno zmanjša upravno breme Komisije in držav članic. Uvaja tudi poenostavljena pravila za aktiviranje mehanizma ob izrednih razmerah v tretjih državah.

Okrepljeni mehanizem bo prispeval k izvajanju solidarnostne klavzule, v zvezi s katero bosta Evropska komisija in visoka predstavnica predložili predlog v letu 2012.

Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Sodelovanje na področju civilne zaščite na ravni EU urejata dva pravna akta: (1) Odločba Sveta 2007/779/ES, Euratom z dne 8. novembra 2007 o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite (prenovitev)[9] in (2) Odločba Sveta 2007/162/ES, Euratom z dne 5. marca 2007 o vzpostavitvi finančnega instrumenta za civilno zaščito[10], ki ju ta sklep razveljavlja.

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Posebna pozornost je bila namenjena zagotovitvi tesnega sodelovanja med civilno zaščito in humanitarno pomočjo, pa tudi skladnosti z ukrepi, ki se izvajajo v okviru drugih politik in instrumentov EU, zlasti na področju pravosodja, pravice in varnosti, vključno s konzularno podporo in zaščito kritične infrastrukture, okoljem, zlasti obvladovanjem poplav in nazorom nad večjimi tveganji zaradi nesreč, prilagajanjem podnebnim spremembam, zdravjem, onesnaževanjem morja, zunanjimi odnosi in razvojem.

Skladnost z drugimi finančnimi instrumenti EU zagotavljajo številne določbe, ki jasno opredeljujejo področje uporabe akta in izključujejo možnost dvojnega financiranja.

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Pripravljeno je bilo poročilo o oceni učinka, da bi se proučile možnosti politike in njihovi učinki, vključno z vsemi relevantnimi vidiki predhodne ocene[11]. Postopek ocene učinka je spremljala usmerjevalna skupina za oceno učinka, v katero je bilo vključenih 21 služb Komisije, opiral pa se je tudi na izid zunanje študije.

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Opravljena so bila tri usmerjena posvetovanja z zainteresiranimi stranmi[12], poleg tega pa je bila pred objavo sporočila Komisije o odzivanju na nesreče iz leta 2010[13]organizirana še vrsta dogodkov za zainteresirane strani.

Druge zainteresirane strani so akterji, dejavni na področju kriznega upravljanja, humanitarne skupnosti, organov ZN, raziskav, notranje varnosti, okolja, zunanje politike in drugih povezanih področij politik.

Vse pripombe zainteresiranih strani so se v celoti upoštevale in se odražajo v poročilu o oceni učinka.

Ocena učinka

Glavni ugotovljeni problemi so: (1) reaktivna in ad hoc narava sodelovanja EU na področju civilne zaščite omejuje učinkovitost, uspešnost in skladnost evropskega odzivanja na nesreče, (2) nerazpoložljivost kritičnih zmogljivosti za odzivanje (vrzeli v zmogljivostih), (3) omejene prevozne rešitve in kompleksni postopki ovirajo optimalno odzivanje, (4) omejena pripravljenost na področju usposabljanja in vaj ter (5) pomanjkanje vključevanja preventivnih politik.

V oceni učinka je bilo ocenjenih več možnih politik

Razpoložljivost pomoči: (1) prostovoljno združevanje zmogljivosti brez financiranja EU; (2) prostovoljno združevanje zmogljivosti z omejenim sofinanciranjem EU; in (3) prostovoljno združevanje zmogljivosti z visoko stopnjo sofinanciranja EU; ter širok izbor možnosti (od ukinitve pomoči do vzpostavitve evropske enote civilne zaščite).

Odpravljanje vrzeli v zmogljivostih: (1) brez ukrepanja na ravni EU; (2) podpiranje držav članic pri razvoju manjkajočih zmogljivosti; (3) zapolnitev vrzeli v zmogljivostih na ravni EU.

Obravnavanje omejenih logističnih in finančnih sredstev za prevoz: (1) ukinitev sheme; (2) brez spremembe politike; (3) povečanje največjega dovoljenega sofinanciranja za najnujnejše prednostne potrebe; in (4) splošno povečanje največjega dovoljenega sofinanciranja.

Poenostavitev prevoznih določb: (1) brez spremembe politike; (2) poenostavitev veljavnih prevoznih določb.

Pripravljenost: (1) brez nove zakonodaje EU; brez povečanja obsega financiranja EU; (2) splošen okvir politike EU za pripravljenost brez zavezujočih določb z dopolnilnim financiranjem EU; (3) financiranje EU za nacionalno usposabljanje, pogojeno s centri za usposabljanje, ob izpolnjevanju nekaterih minimalnih zahtev.

Preprečevanje: (1) brez nove zakonodaje EU in brez povečanja obsega financiranja EU; (2) splošen okvir politike EU za preprečevanje brez zavezujočih določb z dopolnilnim financiranjem EU; (3) dokončanje nacionalnih načrtov za obvladovanje tveganja nesreč do določenega datuma.

Ocena učinka je priložena temu predlogu.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Povzetek predlaganih ukrepov

Besedilo sledi strukturi, ki temelji na štirih glavnih delih politike na področju civilne zaščite: preprečevanju, pripravljenosti, odzivanju in zunanji razsežnosti, dodano pa je še poglavje o finančnih določbah.

(a) Cilji, vsebina in področje uporabe

Ena od sprememb, ki jih uvaja predlog, je uskladitev vsebine mehanizma z novim členom 196 Pogodbe, v katerem je poudarjen celosten pristop k obvladovanju nesreč. Splošni cilj je obravnavan v členu 1, podrobnosti so navedene v specifičnih ciljih, podpirajo pa ga kazalniki za merjenje napredka (člen 3).

Področje uporabe (člen 2) za ukrepe pomoči pri odzivanju na nesreče zajema ukrepe v Uniji in zunaj nje. Ukrepi za preprečevanje in pripravljenost zajemajo ukrepe v Uniji in nekaterih tretjih državah, navedenih v členu 28.

(b) Preprečevanje

Predlog uvaja novo poglavje o preprečevanju, da bi se okrepil pomen okvira politike EU za preprečevanje in bi se ta učinkovito povezal z ukrepi pripravljenosti in odzivanja.

Člen 5 določa naloge Komisije, ki temeljijo na sporočilu o preprečevanju iz leta 2009 in na sklepnih ugotovitvah Sveta.

Da bi države članice nadaljevale tekoče ocenjevanje tveganj ter zagotovile učinkovito sodelovanje v okviru mehanizma, morajo sporočiti svoje načrte za obvladovanje tveganj do konca leta 2016 (člen 6). To je pomemben instrument načrtovanja in prispeva k skladni politiki obvladovanja tveganj, kot je opredeljena v strategiji notranje varnosti EU[14].

(c) Pripravljenost

Glavni poudarek je na ukrepih za pripravljenost, da se izboljša načrtovanje odzivanja, okrepi zmogljivost EU za odzivanje in poveča splošna raven pripravljenosti na obsežne nesreče. Določbe temeljijo na predlogih iz sporočila o odzivanju na nesreče iz leta 2010 in Sklepih Sveta o evropskem usposabljanju za odzivanje na nesreče[15]. Med glavnimi spremembami so:

· vzpostavitev in vodenje središča za odzivanje v izrednih razmerah (središče ERC). Središče ERC bo temeljilo na obstoječem Centru za spremljanje in informiranje (MIC), ki bi ga bilo treba okrepiti, da bi zagotavljalo operativno zmogljivost neprekinjeno 24 ur na dan, sedem dni na teden (člen 7(a)).

· Razvoj skladnega okvira načrtovanja za operacije odzivanja s pripravo referenčnih scenarijev, kartiranjem obstoječih zmogljivosti in razvojem kriznih načrtov za njihovo uporabo. Doseči se želi tudi sinergije med pomočjo v naravi in humanitarno pomočjo (člen 10).

· Vzpostavitev evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic za operacije v okviru mehanizma. Poudarjena je tudi potreba po povečani prepoznavnosti zmogljivosti (člen 11).

· Opredelitev in zapolnjevanje vrzeli v odzivnih zmogljivostih s podpiranjem razvoja komplementarnih zmogljivosti, ki jih financira EU, če je to bolj stroškovno učinkovito kot posamezna vlaganja držav članic. Predviden je poseben postopek za spremljanje in Komisija je zavezana, da na dve leti poroča Svetu in Parlamentu o doseženem napredku (člen 12).

· Razširitev področja uporabe sedanjih ukrepov EU za pripravljenost na področjih usposabljanja, vključno z vzpostavitvijo omrežja za usposabljanje in diverzifikacijo programa usposabljanja. Komisija lahko tudi zagotovi navodila v zvezi z usposabljanjem na področju evropske in mednarodne civilne zaščite (člen 13).

· Pošiljanje ekip strokovnjakov, da svetujejo glede ukrepov za preprečevanje in pripravljenost na zahtevo prizadete države ali OZN in njenih agencij (člen 13(2)).

· Zagotavljanje možnosti za pomoč državam članicam pri vnaprejšnji postavitvi zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah v logistična vozlišča v EU (člen 7(f)).

(d) Odzivanje

Namen predlaganih sprememb je zagotoviti učinkovitejše in hitrejše odzivanje z:

· začasno vnaprejšnjo postavitvijo zmogljivosti v primeru povečanega tveganja (člen 15(2));

· predlaganjem načrta za odzivanje v izrednih razmerah in zaprositvijo za uporabo zmogljivosti (člen 15(3)(c));

· zahtevo, da države članice zagotovijo pomoč države gostiteljice v zvezi s prejeto pomočjo, k čemur je pozval Svet v svojih sklepnih ugotovitvah glede podpore države gostiteljice[16] (člen 15(6)).

(e) Zunanja razsežnost operacij civilne zaščite:

Glede operacij zunaj Unije predlog spodbuja skladnost z mednarodnim delom civilne zaščite z:

· zagotavljanjem pomoči prek mehanizma na zahtevo Organizacije združenih narodov in njenih agencij ali relevantne mednarodne organizacije (člen 16(1)).

· zavezo Komisije, da obvešča Evropsko službo za zunanje delovanje, da se omogoči skladnost med operacijami civilne zaščite in splošnimi odnosi EU s prizadeto državo (člen 16(3)).

· pojasnitvijo primerov, v katerih je mogoče zagotoviti konzularno pomoč, pri čemer je treba upoštevati prihodnji predlog direktive Sveta o ukrepih koordinacije in sodelovanja v zvezi s konzularno zaščito za državljane EU brez predstavništva (člen 16(7)).

(f) Določbe o finančni podpori

Finančne določbe so vključene v novem poglavju. Upravičeni ukrepi (členi 20–23) so združeni v splošne ukrepe, ukrepe za preprečevanje in pripravljenost, odzivanje in prevoz, vanje pa je vključena podpora za nove ukrepe, predlagane zgoraj. Določbe, ki se nanašajo na podporo za prevoz v okviru veljavnega instrumenta, so spremenjene in poenostavljene, uvedeni so spremenjeni pogoji za financiranje, tako da je stopnja sofinanciranja povišana na do 85 % skupnih upravičenih stroškov, in do 100 % v omejenih primerih, če so izpolnjena nekatera merila.

Nove določbe omogočajo, da ena država članica prevzame pobudo in zaprosi za finančno pomoč EU za operacije, v katere je vključenih več držav članic, ter da prizadeta država članica, ki prosi za pomoč, zaprosi tudi za sofinanciranje stroškov prevoza.

Uvedene spremembe se nanašajo tudi na vrste finančnih intervencij, da se omogoči povračilo izdatkov in vzpostavitev skrbniških skladov. Kar zadeva donacije in javna naročila, operacij, povezanih z odzivanjem v izrednih razmerah, ne bo treba vključiti v letni delovni program Komisije (člen 25). Finančne določbe tega sklepa bi se morale uporabljati od 1. januarja 2014, saj so vezane na večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020.

(g) Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 196 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(h) Načelo subsidiarnosti

Države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega predloga.

Mehanizem je bil vzpostavljen, ker lahko posledice večjih nesreč presegajo zmogljivosti za odzivanje posamezne države članice, ki sama ne more več obvladovati nesreče. Ukrepanje EU na tem področju vključuje upravljanje situacij z močno nad-/večnacionalno komponento, kjer potreba po splošni koordinaciji in skupnem ukrepanju presega nacionalno raven. Skupno delo za preprečevanje in obvladovanje tveganja lahko napreduje hitreje zahvaljujoč izmenjavi izkušenj in okrepljeni skladnosti na ravni EU.

Ob upoštevanju koristi v smislu zmanjšanja števila človeških žrtev ter okoljske, gospodarske in materialne škode ima predlog jasno evropsko dodano vrednost. Državam članicam omogoča, da bolj učinkovito prispevajo k pomoči EU v okviru mehanizma in da izkoristijo prednosti izboljšane koordinacije in sodelovanja. Predlog bi povečal raven pripravljenosti na obsežne nesreče in oblikoval skladnejšo politiko obvladovanja tveganja nesreč. Skladen in učinkovit odziv bi zagotovile zmogljivosti za hiter odziv, ki bi se uporabile, kjer bi bilo potrebno.

S predlogom se lahko dosegajo tudi ekonomije obsega, kot so stroškovno učinkovite logistične rešitve in prevoz, skladen in učinkovit odziv s pomočjo prostovoljno združenih zmogljivosti ter smotrnejša uporaba pičlih virov s skupno uporabo zmogljivosti, ki jih financira EU.

(i) Načelo sorazmernosti

Predlog ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego ciljev. Obravnava v preteklosti ugotovljene pomanjkljivosti in temelji na pooblastilih Sveta in Evropskega parlamenta.

Upravno breme za Unijo in države članice je omejeno in ne presega potrebnega za doseganje ciljev pregleda. Postopek za certificiranje in registracijo zmogljivosti je enostaven in se bo izvajal prek skupnega komunikacijskega in informacijskega sistema za primer nesreč (sistema CECIS)[17]. Države članice morajo o dokončanju načrtov za obvladovanje tveganj obvestiti le Komisijo, da se zagotovi skladnost z vnaprejšnjim načrtovanjem in pripravo scenarijev.

Za predložitev vloge za financiranje ni treba izpolnjevati nobenih posebnih zahtev, ki presegajo določbe finančne uredbe. Posebna pozornost je bila namenjena oblikovanju postopkov, ki jih je treba izpolniti v primeru večjih nesreč, da bi se z njimi zagotovila potrebna prožnost in bi se omogočilo izvajanje nujnih ukrepov.

(j) Izbira instrumenta

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

V sporočilu Komisije z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“[18] so predvidene odobritve proračunskih sredstev za politiko EU na področju civilne zaščite v višini 513 milijonov EUR v tekočih cenah, in sicer: 276 milijonov EUR za operacije v Uniji in 237 minjonov EUR za operacije zunaj Unije.

2011/0461 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 196 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Glede na to, da sta se v zadnjih letih močno povečala število in silovitost naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter da smo se znašli v položaju, ko je verjetno, da bodo prihodnje nesreče hujše in kompleksnejše kot doslej z obsežnimi in dolgotrajnimi posledicami, ki bodo zlasti povzročile podnebne spremembe in morda celo vzajemno učinkovanje več naravnih in tehnoloških nevarnosti, je celosten pristop k obvladovanju nesreč vse pomembnejši. Unija bi morala podpirati, koordinirati in dopolnjevati ukrepanje držav članic na področju civilne zaščite, da bi se izboljšala učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, za pripravljenost nanje in odzivanje na njih.

(2) Mehanizem na področju civilne zaščite je bil oblikovan z Odločbo Sveta 2001/792/ES, Euratom z dne 23. oktobra 2001 o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite[19], prenovljeno z Odločbo Sveta 2007/779/ES, Euratom o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite[20]. Financiranje tega mehanizma je zagotovila Odločba Sveta 2007/162/ES, Euratom z dne 5. marca 2007 o vzpostavitvi finančnega instrumenta za civilno zaščito[21], v kateri je določeno, da se finančna pomoč dodeli za bolj učinkovito odzivanje na večje nesreče ter za krepitev ukrepov preprečevanja vseh vrst nesreč in pripravljenosti nanje, vključno z nadaljevanjem ukrepov, ki so bili predhodno sprejeti na podlagi Odločbe Sveta 1999/847/ES z dne 9. decembra 1999 o določitvi akcijskega programa Skupnosti na področju civilne zaščite[22]. Veljavnost finančnega instrumenta bo pretekla 31. decembra 2013.

(3) Zaščita, ki naj bi jo zagotovil mehanizem Unije na področju civilne zaščite, naj bi primarno zajemala ljudi, pa tudi okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, med drugim ob terorističnih dejanjih ter tehnoloških, radioloških in ekoloških nesrečah, onesnaževanju morja in izrednih javnozdravstvenih razmerah, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje. Ob vseh teh nesrečah se lahko za civilno zaščito in druge vrste nujne pomoči zaprosi kot dopolnitev odzivnih možnosti prizadete države.

(4) Mehanizem civilne zaščite je očiten izraz evropske solidarnosti, saj omogoča praktičen in pravočasen prispevek k preprečevanju nesreč in pripravljenosti nanje ter odziv ob hujših nesrečah in ob njihovem skorajšnjem pojavu. Ta sklep zato ne bi smel vplivati na vzajemne pravice in obveznosti držav članic iz dvo- ali večstranskih pogodb v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta sklep, niti na odgovornost držav članic, da zaščitijo ljudi, okolje in premoženje na svojem ozemlju.

(5) Pri uporabi mehanizma bi bilo treba ustrezno upoštevati zakonodajo Unije in njene mednarodne obveznosti ter izkoristiti sinergije z relevantnimi pobudami Unije, kot so evropski program za spremljanje Zemlje (GMES – European Earth monitoring programme), evropski program za varovanje ključne infrastrukture (EPCIP – European Programme for Critical Infrastructure Protection) in skupno okolje za izmenjavo informacij (CISE – Common Information Sharing Environment).

(6) V mehanizmu bi moral biti opredeljen splošen okvir politike Unije za ukrepe preprečevanja tveganj za nesreče, namenjene zagotavljanju visoke ravni zaščite in odpornosti proti nesrečam, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih posledic in uveljavljanjem kulture preprečevanja. Načrti za obvladovanje tveganj so bistveni, če se želi zagotoviti celosten pristop k obvladovanju nesreč. Združevati bi morali ukrepe za preprečevanje tveganj, pripravljenost in odzivanje. Zato bi moral biti v mehanizem vključen splošen okvir za obveščanje o njih in njihovo izvajanje.

(7) Preprečevanje je osrednjega pomena za zaščito pred nesrečami in zahteva nadaljnje ukrepanje, k čemur sta pozvala tudi Svet v svojih sklepnih ugotovitvah z dne 30. novembra 2009 in Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 21. septembra 2010 v zvezi s sporočilom Komisije z naslovom „Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek“[23].

(8) Pregled tveganj, opravljen na ravni EU, bo ob upoštevanju nacionalnih prizadevanj za oceno tveganj omogočil zagotavljanje dodane vrednosti v obliki vnaprejšnje priprave scenarijev in kriznega načrtovanja, da se doseže čim učinkovitejša koordinacija evropskega ukrepanja za odzivanje, pripravljenost in preprečevanje.

(9) Z nadaljnjim razvijanjem sistemov odkrivanja in zgodnjega opozarjanja bi morala Unija pomagati državam članicam pri skrajševanju odzivnega časa na nesreče in pri opozarjanju državljanov Unije. Ti sistemi bi morali upoštevati obstoječe in prihodnje informacijske vire in sisteme ter jih nadgrajevati.

(10) V mehanizmu bi moral biti opredeljen splošen okvir politike, namenjene stalnemu izboljševanju ravni pripravljenosti sistemov civilne zaščite, osebja in državljanov v Uniji. To zajema programe usposabljanja in omrežje na ravni Unije in držav članic za usposabljanje glede preprečevanja nesreč ter pripravljenosti nanje in odzivanja v njih, k čemur je pozval Svet v svojih sklepnih ugotovitvah z dne 14. novembra 2008 v zvezi z evropsko ureditvijo usposabljanja za obvladovanje nesreč.

(11) Drugi pripravljalni ukrepi vključujejo združevanje informacij o potrebnih zdravstvenih sredstvih in spodbujanje uporabe novih tehnologij. V skladu s členom 346 Pogodbe ni nobena država članica dolžna dajati informacij, za katere meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti.

(12) Da bi prispevali k razvoju zmožnosti civilne zaščite za hiter odziv, se na ravni Unije razvijajo moduli za intervencijo civilne zaščite, ki jih sestavljajo sredstva ene ali več držav članic in katerih cilj je popolna interoperabilnost. Moduli bi morali biti organizirani na ravni držav članic, ki jih usmerjajo in jim poveljujejo.

(13) Mehanizem bi moral omogočiti mobilizacijo in koordinacijo intervencij pomoči. Okrepljeno sodelovanje bi moralo temeljiti na strukturi Unije, ki jo sestavljajo središče za odzivanje v izrednih razmerah, evropska zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic, usposobljeni strokovnjaki, skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč, ki ga upravlja Komisija, in kontaktne točke v državah članicah. Poleg tega bi mehanizem omogočal zbiranje preverjenih informacij o nesrečah za obveščanje držav članic in posredovanje izkušenj iz opravljenih intervencij.

(14) Za izboljšanje načrtovanja operacij odzivanja na nesreče in zagotovitev razpoložljivosti ključnih zmogljivosti je treba pripraviti referenčne scenarije za glavne vrste nesreč, kartirati ključne obstoječe zmogljivosti, ki so na razpolago v državah članicah, načrtovati krizno ukrepanje za uporabo zmogljivosti in razviti evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih zmogljivosti držav članic. Na podlagi kriznega načrtovanja bi bilo mogoče določiti tudi, ali so zmogljivosti držav članic za odzivanje v izrednih razmerah popolne ali ne, ter možnosti za njihovo dopolnitev z zmogljivostmi, katerih razvoj bi podprla Unija in ki bi se uporabljale po vsej Uniji.

(15) Kar zadeva intervencije pomoči v okviru odzivanja na nesreče zunaj Unije bi moral mehanizem omogočati in podpirati ukrepanje držav članic in Unije kot celote, da bi se spodbujala skladnost mednarodnega delovanja na področju civilne zaščite. Kjer je prisotna Organizacija združenih narodov, ima splošno usklajevalno vlogo v operacijah nujne pomoči v tretjih državah. Pomoč v okviru tega mehanizma bi bilo treba usklajevati z Organizacijo združenih narodov in drugimi relevantnimi mednarodnimi akterji, da bi se razpoložljivi viri čim bolj smotrno uporabljali in da bi se izognili kakršnemu koli nepotrebnemu podvajanju prizadevanj. Okrepljeno usklajevanje pomoči civilne zaščite prek mehanizma je predpogoj za podpiranje celotne koordinacije prizadevanj in zagotavljanje celovitega prispevka Unije k skupnim reševalnim prizadevanjem. Pri večjih nesrečah, kjer se pomoč zagotavlja v skladu z mehanizmom in Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči[24], mora Komisija zagotoviti učinkovitost, skladnost in komplementarnost splošnega odziva Unije ob upoštevanju Evropskega soglasja o humanitarni pomoči[25].

(16) Izboljšati je treba razpoložljivost primernih prevoznih sredstev, da se podpre razvoj zmožnosti hitrega odzivanja na ravni Unije. Unija bi morala podpirati in dopolnjevati prizadevanja držav članic tako, da bi združevala prevozna sredstva držav članic in po potrebi prispevala k financiranju dodatnih prevoznih sredstev ob izpolnjevanju nekaterih meril.

(17) Koordinacija intervencij pomoči bi se morala zagotavljati na terenu, da bi se tako čim bolj povečala učinkovitost ukrepanja in dostop prizadetega prebivalstva do pomoči. Komisija bi morala poslanim ekipam strokovnjakov zagotavljati ustrezno logistično podporo.

(18) Mehanizem bi se moral uporabljati tudi za podporo konzularni pomoči državljanom Unije ob večjih nesrečah v tretjih državah, če so zanjo zaprosili konzularni organi držav članic za svoje državljane oziroma vodilna država ali država članica, ki koordinira pomoč, za vse državljane Unije. Koncept vodilne države je treba razumeti v smislu smernic Evropske unije o izvajanju koncepta vodilne države za konzularne zadeve[26].

(19) Kjer je uporaba vojaških zmogljivosti v podporo operacijam civilne zaščite primerna, bi moralo sodelovanje z vojsko potekati v skladu z načini, postopki in merili, ki jih opredelijo Svet ali njegovi pristojni organi, da se dajo mehanizmu na voljo vojaške zmogljivosti, potrebne za zaščito civilnega prebivalstva.

(20) Omogočiti bi bilo treba sodelovanje držav Evropskega združenja za prosto trgovino (v nadaljnjem besedilu: Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP), držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk.

(21) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, in zlasti v skladu s postopkom pregleda[27].

(22) Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega sklepa. Ti se lahko zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa, vključno s koristmi, ki izhajajo iz delovanja mehanizma v smislu zmanjševanja izgub človeških življenj in škode, bolje dosežejo na ravni Unije. Če večja nesreča preseže zmožnost odzivanja prizadete države članice, bi morala imeti ta država možnost uporabiti mehanizem Skupnosti, da dopolni svoja lastna sredstva civilne zaščite in druge vire odzivanja v izrednih razmerah. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v omenjenem členu, ta sklep ne presega tega, kar je potrebno za dosego zadevnega cilja.

(23) Ta sklep ne bi smel vplivati na ukrepe, zajete v Uredbi (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost[28] [posodobiti za obdobje 2014–2020 po sprejetju], ukrepe za javno zdravje, sprejete v okviru zakonodaje Unije o akcijskih programih Unije na področju zdravja, ali ukrepe za varstvo potrošnikov, sprejete v okviru Sklepa št. 1926/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o uvedbi programa ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike (2007–2013)[29] [posodobiti za obdobje 2014–2020 po sprejetju].

(24) Zaradi skladnosti ta sklep ne bi smel vključevati ukrepov, ki spadajo v okvir Sklepa Sveta 2007/124/ES, Euratom z dne 12. februarja 2007 o uvedbi posebnega programa „Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom ter drugimi tveganji, povezanimi z varnostjo“ kot dela Splošnega programa o varnosti in varstvu svoboščin, za obdobje 2007–2013[30] [posodobiti za obdobje 2014–2020 po sprejetju], ali ukrepov v zvezi z vzdrževanjem javnega reda in miru ter zagotavljanjem notranje varnosti. Ta sklep se ne uporablja za dejavnosti, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči[31].

(25) Določbe tega sklepa ne bi smele vplivati na sprejetje pravno zavezujočih aktov na podlagi Pogodbe Euratom, v katerih so določeni posebni nujni ukrepi v primeru jedrskih ali radioloških nesreč.

(26) Kar zadeva nesreče, ki jih povzročijo teroristični napadi, jedrske ali radiološke nesreče, bi morali biti v mehanizem zajeti le ukrepi pripravljenosti in odzivanja v pristojnosti civilne zaščite.

(27) V tem sklepu so zajeti ukrepi na področju preprečevanja onesnaževanja morja, pripravljenosti in odzivanja nanj, razen ukrepov na podlagi Uredbe (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost [posodobiti ob sprejetju novega akta].

(28) Komisija lahko za zagotovitev izvajanja tega sklepa financira ukrepe, povezane s pripravljenostjo, spremljanjem, nadzorom, revizijo in ocenjevanjem, ki jih zahteva upravljanje programov in izpolnjevanje programskih ciljev.

(29) Povračilo stroškov in oddaja javnih naročil ter dodeljevanje donacij v okviru finančnega instrumenta za civilno zaščito bi se moralo izvajati v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[32] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Zaradi posebne narave ukrepov na področju civilne zaščite je primerno določiti, da je mogoče donacije dodeljevati tudi osebam zasebnega prava. Pomembno je tudi, da so bila izpolnjena pravila iz navedene uredbe, zlasti glede načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

(30) Finančne interese Unije je treba v celotnem ciklusu odhodkov zaščititi z ustreznimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi kazni. Sprejeti je treba ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter ukreniti potrebno za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[33] in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[34], ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[35].

(31) V tem sklepu je za obdobje 2014–2020 določen finančni referenčni znesek, ki predstavlja prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem postopku priprave proračuna v smislu točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma z dne XX. YY. 2012 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju. Sredstva za ta finančni referenčni znesek delno izhajajo iz Razdelka 3 „Varnost in državljanstvo“ in delno iz Razdelka 4 „Evropa v svetu“ finančnega okvira za obdobje 2014–2020.

(32) Finančne določbe tega sklepa bi se morale uporabljati od 1. januarja 2014, saj so vezane na večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE I

Cilj, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Splošni cilj in vsebina

1. Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem) podpira, koordinira in dopolnjuje ukrepanje držav članic na področju civilne zaščite, da se izboljša učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, za pripravljanje nanje in odzivanje v njih.

2. Zaščita, ki naj bi jo zagotovil mehanizem, primarno zajema ljudi, pa tudi okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, med drugim ob terorističnih dejanjih ter tehnoloških, radioloških in ekoloških nesrečah, onesnaževanju morja in izrednih javnozdravstvenih razmerah, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje.

3. Posredovanje Unije krepi zmogljivosti držav članic za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje, da bi se uspešno spopadale z večjimi nesrečami in pri tem čim bolj zmanjšale človeške žrtve in materialno škodo. Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega sklepa. Ti se lahko zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa bolje dosežejo na ravni Unije.

4. V tem sklepu so določena splošna pravila in pravila za zagotavljanje finančne pomoči v okviru mehanizma.

5. Mehanizem ne vpliva na odgovornost, ki jo imajo države članice, da ljudi, okolje in premoženje na lastnem ozemlju zaščitijo pred nesrečami ter zagotovijo zadostne zmogljivosti svojih sistemov kriznega upravljanja, da se lahko ustrezno spopadajo z nesrečami, katerih obseg in naravo je mogoče razumno pričakovati in biti pripravljen nanje.

6. Mehanizem ne vpliva na obveznosti iz veljavne zadevne zakonodaje Unije ali Evropske skupnosti za atomsko energijo ali iz veljavnih mednarodnih sporazumov.

7. Ta sklep se ne uporablja za ukrepe, ki se izvajajo na podlagi [Uredbe (ES) št. 1717/2006, Uredbe (ES) št. 1257/96, Uredbe (ES) št. 1406/2002 [in zakonodaje Unije o akcijskih programih na področju zdravja, notranjih zadev in pravosodja]].

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta sklep se uporablja za ukrepe preprečevanja in pripravljenosti za vse vrste nesreč v Uniji in državah iz člena 28.

2. Ta sklep se uporablja za ukrepe pomoči pri odzivanju na neposredne škodljive posledice večjih nesreč ne glede na njihovo naravo, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje, če je bila v skladu s tem sklepom predložena prošnja za pomoč.

3. Ta sklep ob nesreči upošteva posebne potrebe izoliranih, najbolj oddaljenih in drugih regij ali otokov Unije.

Člen 3

Specifični cilji

1. Z mehanizmom se podpira, koordinira ali dopolnjuje okrepljeno sodelovanje med Unijo in državami članicami, da bi se izpolnili naslednji specifični cilji:

(a) doseganje visoke ravni zaščite pred nesrečami s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih posledic in spodbujanjem kulture preprečevanja;

(b) okrepitev stanja pripravljenosti Unije za odzivanje v nesrečah;

(c) omogočanje hitrega in učinkovitega posredovanja za odzivanje v izrednih razmerah v primeru večjih nesreč ali ob njihovem skorajšnjem pojavu.

2. Napredek pri izpolnjevanju specifičnih ciljev iz odstavka 1 se ocenjuje na podlagi kazalnikov, med drugim:

(a) napredka pri izvajanju okvira za preprečevanje nesreč, merjenega s številom držav članic, ki imajo oblikovane načrte za obvladovanje nesreč, kot so določeni v členu 4;

(b) napredka pri povečanju ravni pripravljenosti na nesreče, merjenega s številom zmogljivosti za odziv, ki so na voljo za nujno posredovanje v okviru mehanizma, ter stopnjo njihove interoperabilnosti;

(c) napredka pri izboljšanju odzivanja na nesreče, merjenega s hitrostjo in ravnjo koordinacije intervencij v okviru mehanizma ter primernostjo pomoči glede na potrebe na terenu.

Kazalniki se bodo po potrebi uporabljali za spremljanje, ocenjevanje in preverjanje uspešnosti.

Člen 4

Opredelitve

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve:

1. „nesreča“ pomeni vsako situacijo, ki negativno vpliva ali bi lahko negativno vplivala na ljudi, okolje ali premoženje;

2. „večja nesreča“ pomeni vsako situacijo, ki negativno vpliva ali bi lahko negativno vplivala na ljudi, okolje ali premoženje in zaradi katere se lahko v okviru mehanizma zaprosi za pomoč;

3. „odziv“ pomeni vsak ukrep, ki se izvede v okviru mehanizma med večjo nesrečo ali po njej, da se odpravi takojšnje škodljive posledice nesreče;

4. „pripravljenost“ pomeni stanje pripravljenosti in zmožnost, da se s človeškimi in materialnimi viri na podlagi vnaprej izvedenih ukrepov zagotovi učinkovit hiter odziv na nesrečo;

5. „preprečevanje“ pomeni vsak ukrep, namenjen zmanjševanju tveganj ali preprečevanju škode zaradi nesreč za ljudi, okolje ali premoženje;

6. „zgodnje opozarjanje“ pomeni pravočasno in učinkovito zagotavljanje informacij, s pomočjo katerih se izvedejo ukrepi za preprečevanje in zmanjšanje tveganj ter zagotovi pripravljenost za učinkovit odziv;

7. „modul“ pomeni samozadostno in samostojno ureditev zmogljivosti držav članic za izvajanje vnaprej določenih nalog in izpolnjevanje potreb ali pa mobilno operativno ekipo držav članic, ki predstavlja kombinacijo človeških in materialnih virov v obliki zmožnosti za interveniranje ali nalog, ki jih lahko izvaja;

8. „ocena tveganj“ pomeni splošen medsektorski postopek ugotavljanja tveganj, analize tveganj ter ocene tveganj za oblikovanje ocen na nacionalni ravni;

9. „načrt za obvladovanje tveganj“ pomeni instrument načrtovanja, ki ga država članica pripravi za predvidevanje tveganj, ocenjevanje njihovih učinkov ter razvoj, izbiro in izvedbo ukrepov za zmanjšanje tveganj in njihovih učinkov, prilagajanje njim in njihovo blažitev na stroškovno učinkovit način ter hkrati za določitev okvira za vključitev različnih instrumentov obvladovanja za sektor ali nevarnost značilnih tveganj v skupni splošni načrt;

10. „podpora države gostiteljice“ pomeni vsak ukrep, ki ga država prejemnica pomoči in tranzitne države uvedejo kot del faz pripravljenosti in odzivanja, da odstranijo predvidljive ovire za zagotavljanje in uporabo mednarodne pomoči;

11. „zmogljivost za odzivanje“ pomeni pomoč, ki se lahko na prošnjo zagotovi v okviru mehanizma, vključno z moduli, opremo, nujnimi zalogami, strokovnim znanjem in storitvami.

POGLAVJE II

Preprečevanje

Člen 5

Preprečevalni ukrepi

Komisija za izpolnitev ciljev preprečevanja in preprečevalnih ukrepov:

(a) sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih za nesreče ter omogočanje izmenjave znanj, dobrih praks in informacij;

(b) podpira in spodbuja države članice pri pripravi ocen tveganj in njihovem kartiranju;

(c) pripravi in redno posodablja pregled naravnih tveganj in tveganj, ki jih povzroči človek, s katerimi se bo morda morala spopasti Unija ob upoštevanju prihodnjega vpliva podnebnih sprememb;

(d) spodbuja in podpira razvoj in izvajanje načrtov držav članic za obvladovanje tveganj, vključno s smernicami o vsebini tovrstnih načrtov, ter po potrebi zagotavlja ustrezne spodbude;

(e) ozavešča o pomenu preprečevanja tveganj in podpira države članice pri javnem obveščanju, izobraževanju in ozaveščanju;

(f) podpira države članice in tretje države iz člena 28 pri preprečevanju večjih nesreč;

(g) izvaja dodatne naloge preprečevanja, potrebne za izpolnitev ciljev iz točke (a) člena 3(1).

Člen 6

Načrti za obvladovanje tveganj

1. Države članice za zagotavljanje učinkovitega sodelovanja v okviru mehanizma Komisiji sporočijo svoje načrte za obvladovanje tveganj.

2. V načrtih za obvladovanje tveganj se upoštevajo nacionalne ocene tveganj in druge relevantne ocene tveganj, uskladijo pa se z drugimi relevantnimi veljavnimi načrti v zadevni državi članici.

3. Države članice najpozneje do konca leta 2016 zagotovijo, da so njihovi načrti za obvladovanje tveganj pripravljeni in da Komisija prejeme njihovo najbolj posodobljeno različico.

POGLAVJE III

Pripravljenost

Člen 7

Ukrepi Komisije na področju splošne pripravljenosti

Komisija v zvezi s splošno pripravljenostjo izvede naslednje ukrepe:

(a) vzpostavi in vodi središče za odzivanje v izrednih razmerah (v nadaljnjem besedilu: središče ERC), ki zagotavlja operativne zmogljivosti neprekinjeno 24 ur na dan, sedem dni na teden, ter služi državam članicam in Komisiji za namene mehanizma;

(b) vodi skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč (v nadaljnjem besedilu: sistem CECIS), da se omogoči komunikacija in izmenjava informacij med središčem ERC in kontaktnimi točkami v državah članicah;

(c) prispeva k vzpostavitvi sistemov za odkrivanje nesreč ter zgodnje opozarjanje nanje in obveščanje o njih, da se omogoči hiter odziv, in spodbuja njihovo medsebojno povezovanje ter povezave s središčem ERC in sistemom CECIS. Ti sistemi upoštevajo in nadgrajujejo obstoječe in prihodnje vire in sisteme informiranja, spremljanja ter odkrivanja;

(d) omogoči in ohranja čim hitrejšo mobilizacijo in pošiljanje ekip strokovnjakov, odgovornih za:

– ocenjevanje potreb v državi, ki zaprosi za pomoč,

– spodbujanje, če je potrebno, koordinacije operacij nujne pomoči na terenu in vzdrževanje zvez s pristojnimi organi države, ki zaprosi za pomoč, če je to potrebno in primerno,

– podpiranje države, ki zaprosi za pomoč, s strokovnim znanjem glede ukrepov preprečevanja, pripravljenosti ali odzivanja;

(e) omogoči in ohranja zmožnost za nudenje logistične podpore in pomoči ekipam strokovnjakov, modulom in drugim zmogljivostim za odziv, uporabljenim v okviru mehanizma, ter drugim akterjem na terenu;

(f) državam članicam pomaga pri vnaprejšnji postavitvi sredstev za odzivanje v izrednih razmerah v logistična vozlišča v Uniji;

(g) sprejme kakršne koli druge podporne in dopolnilne ukrepe, ki so potrebni, da se v okviru mehanizma izpolnijo cilji iz točke (b) člena 3(1).

Člen 8

Moduli

1. Države članice razvijajo module, in sicer zlasti za zadostitev prednostnim intervencijskim ali podpornim potrebam v okviru mehanizma.

2. Module sestavljajo viri ene ali več držav članic.

Z moduli je mogoče izvajati vnaprej določene naloge na področju odzivanja v skladu s priznanimi mednarodnimi smernicami ter jih je mogoče odposlati v zelo kratkem času, v danem času pa lahko delujejo samozadostno in samostojno.

Moduli so interoperabilni z drugimi moduli. Usposabljajo se in vadijo, da izpolnijo zahtevo po interoperabilnosti, vodijo pa jih osebe, pristojne za njihovo delovanje.

Moduli lahko nudijo pomoč drugim organom EU in/ali mednarodnim institucijam, zlasti Organizaciji združenih narodov.

3. Komisija bo podpirala prizadevanja za izboljšanje interoperabilnosti modulov, pri čemer bo upoštevala dobre prakse v državah članicah in na mednarodni ravni.

Člen 9

Ukrepi držav članic na področju splošne pripravljenosti

1. Države članice vnaprej določijo module in druge zmogljivosti v sklopu svojih pristojnih služb in zlasti v sklopu svojih služb za civilno zaščito ali drugih služb nujne pomoči, ki bi lahko bile na voljo za posredovanje ali bi jih bilo mogoče organizirati v zelo kratkem času ter odposlati običajno v 12 urah po prošnji za pomoč. Pri tem upoštevajo, da je lahko sestava modulov ali drugih zmogljivosti odvisna od vrste večje nesreče in od posebnih potreb, ki se ob njej pojavijo.

2. Države članice vnaprej določijo strokovnjake, ki jih je mogoče poslati v okviru ekip strokovnjakov, kot je določeno v točki (d) člena 7.

3. Države članice predvidijo možnost, da po potrebi zagotovijo tudi drugo interventno pomoč, ki bi jo lahko nudile druge pristojne službe, kot so specializirano osebje in oprema za ravnanje v konkretni nesreči, med drugim za namene člena 16(7), ter zaprosijo za pomoč, ki jo lahko zagotovijo nevladne organizacije in drugi ustrezni subjekti.

4. Države članice lahko ob upoštevanju ustreznih varnostnih zahtev zagotovijo informacije o relevantnih vojaških zmogljivostih, ki bi jih bilo kot zadnjo možnost mogoče uporabiti kot del pomoči v okviru mehanizma, kot so prevoz in logistična ali medicinska podpora.

5. Države članice Komisiji sporočijo relevantne informacije o strokovnjakih, modulih in drugi interventni pomoči iz odstavkov 1 do 4 in te informacije po potrebi sproti posodabljajo.

6. Države članice določijo kontaktne točke in o tem obvestijo Komisijo.

7. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo podporo države gostiteljice v zvezi s pomočjo iz drugih držav članic.

8. Države članice, ki jih na njihovo prošnjo podpira Komisija, sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje pravočasnega prevoza ponujene pomoči.

Člen 10

Načrtovanje operacij

1. Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja operacij odzivanja v okviru mehanizma. Za ta namen:

(a) Komisija v sodelovanju z državami članicami pripravi referenčne scenarije za nesreče v Uniji in zunaj nje, pri čemer upošteva načrte za obvladovanje tveganj iz člena 6;

(b) države članice opredelijo in kartirajo ključne obstoječe zmogljivosti, ki bi se lahko dale na voljo za odzivanje v okviru mehanizma po teh scenarijih, ter o tem obvestijo Komisijo;

(c) Komisija v sodelovanju z državami članicami razvije krizne načrte za uporabo teh zmogljivosti, vključno s prevozom, in jih pregleduje na podlagi izkušenj, pridobljenih v izrednih razmerah in med vajami.

2. Komisija in države članice pri načrtovanju operacij odzivanja zunaj Unije opredelijo in zagotovijo sinergije med financiranjem pomoči v naravi in humanitarne pomoči, ki jo zagotovijo Unija in države članice.

Člen 11

Evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah

1. Vzpostavi se evropska zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah v obliki združevanja predhodno prostovoljno odrejenih odzivnih zmogljivosti držav članic.

2. Komisija v sodelovanju z državami članicami na podlagi referenčnih scenarijev vrstno in številčno opredeli zmogljivosti, ki so potrebne za evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah (v nadaljnjem besedilu: ciljna zmogljivost).

3. Komisija opredeli kakovostne zahteve za zmogljivosti, ki se odredijo za evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah. Države članice so odgovorne za zagotavljanje njihove kakovosti.

4. Komisija uveljavi in vodi postopek za certificiranje in registracijo zmogljivosti, ki jih dajo države članice na voljo za evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah.

5. Države članice prostovoljno opredelijo in registrirajo zmogljivosti, ki jih odredijo za evropsko zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah. Večnacionalne module, ki jih zagotovita dve ali več držav članic, skupaj registrirajo vse zadevne države članice.

6. Registrirane zmogljivosti v okviru evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah so na voljo za operacije odzivanja v izrednih razmerah v okviru mehanizma, in sicer na zahtevo Komisije prek središča ERC. Države članice čim je mogoče obvestijo Komisijo o vsakem neovrgljivem razlogu, ki jim preprečuje, da bi dale te zmogljivosti na voljo v posameznih izrednih razmerah.

7. Zmogljivosti bodo v primeru uporabe ostale pod nadzorom in vodstvom držav članic. Komisija prek središča ERC zagotavlja koordinacijo različnih zmogljivosti. V času, ko se zmogljivosti ne uporabljajo v operacijah v okviru mehanizma, so na voljo za nacionalne namene držav članic.

8. Države članice in Komisija zagotovijo ustrezno prepoznavnost intervencij evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah.

Člen 12

Odpravljanje vrzeli v zmogljivostih

1. Komisija spremlja napredek pri doseganju ciljne zmogljivosti in v sodelovanju z državami članicami opredeli vrzeli v evropski zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah.

2. Komisija podpira države članice pri odpravljanju vrzeli v zmogljivostih ter pri njihovem zapolnjevanju na najprimernejši in stroškovno učinkovit način, med drugim s:

(a)     podpiranjem zainteresiranih držav članic pri razvoju odzivnih zmogljivosti, ki niso ali pa niso v zadostnih količinah na voljo v okviru evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah; ali

(b)     razvijanjem odzivnih zmogljivosti na ravni Unije, če je to bolj stroškovno učinkovito in se te lahko uporabijo kot skupna zaščita pred skupnimi tveganji.

3. Vse zmogljivosti, razvite v skladu s tem členom, nadzirajo in vodijo zainteresirane države članice. Komisija pripravi predloge sporazumov med Komisijo in zadevnimi državami članicami. Države članice, ki upravljajo zmogljivosti, so odgovorne za njihovo registracijo v skladu z nacionalnimi postopki.

4. Te zmogljivosti so del evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah. Na voljo so za operacije odzivanja v izrednih razmerah v okviru mehanizma, in sicer na zahtevo Komisije prek središča ERC. V času, ko se zmogljivosti ne uporabljajo v okviru mehanizma, so na voljo za nacionalne namene držav članic, ki jih upravljajo.

5. Države članice in Komisija zagotovijo ustrezno prepoznavnost zmogljivosti, ki se razvijejo v skladu s tem členom.

6. Komisija vsaki dve leti obvesti Evropski parlament in Svet o napredku pri doseganju ciljne zmogljivosti in o preostalih vrzelih v evropski zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah.

7. Komisija lahko z izvedbenimi akti opredeli naslednje načine razvoja, upravljanja, vzdrževanja in dajanja na voljo teh zmogljivosti vseh državam članicam prek mehanizma:

(a) načine podpiranja držav članic pri razvoju odzivnih zmogljivosti, ki sicer niso ali pa niso v zadostnih količinah na voljo v okviru evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah;

(b) načine razvoja odzivnih zmogljivosti na ravni Unije, da se uporabijo kot skupna zaščita pred skupnimi tveganji;

(c) načine upravljanja in vzdrževanja zmogljivosti iz točk (a) in (b);

(d) načine dajanja na voljo zmogljivosti iz točk (a) in (b) vsem državam članicam prek mehanizma.

8. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).

Člen 13

Usposabljanje, pridobljene izkušnje in razširjanje znanja

1. Komisija izvaja naslednje naloge na področju usposabljanja, pridobljenih izkušenj in razširjanja znanja:

(a) vzpostavitev programa usposabljanja in omrežja za usposabljanje osebja civilne zaščite in drugega osebja kriznega upravljanja glede preprečevanja nesreč, pripravljenosti nanje in odzivanja v njih, da bi se okrepili usklajenost, združljivost in komplementarnost modulov in drugih zmogljivosti iz členov 8, 9 in 11 ter izboljšala usposobljenost strokovnjakov iz točke (d) člena 7. Program vključuje skupne tečaje in vaje ter sistem izmenjav strokovnjakov, pri čemer je mogoče posameznike napotiti v druge države članice;

(b) priprava navodil o usposabljanju na področju civilne zaščite v Uniji in tovrstnem mednarodnem usposabljanju, vključno z usposabljanjem o preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju;

(c) organizacija in podpiranje delavnic, seminarjev in pilotnih projektov o pomembnih vidikih preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja;

(d) vzpostavitev programa v zvezi z izkušnjami, pridobljenimi med intervencijami, vajami in usposabljanji v okviru mehanizma, vključno z relevantnimi vidiki preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja, širjenjem teh izkušenj in njihovim ustreznim uveljavljanjem;

(e) spodbujanje in pospeševanje uvajanja in uporabe novih tehnologij za namen mehanizma.

2. Komisija lahko na zahtevo države članice, tretje države, Organizacije združenih narodov ali njenih agencij podpre svetovanje o ukrepih preprečevanja in pripravljenosti, tako da na teren pošlje ekipo strokovnjakov.

POGLAVJE IV

Odzivanje

Člen 14

Obveščanje o večjih nesrečah v Uniji

1. Če se v Uniji zgodi večja nesreča, ki ima ali bi lahko imela čezmejne posledice, ali ji takšna nesreča preti, država članica, v kateri se je nesreča zgodila ali je verjetno, da se bo zgodila, nemudoma obvesti Komisijo in države članice, ki jih bo nesreča verjetno prizadela.

Prvi pododstavek se ne uporablja, če je ta obveznost obveščanja že bila izpolnjena v skladu z ustrezno zakonodajo Unije ali Evropske skupnosti za atomsko energijo ali z veljavnimi mednarodni sporazumi.

2. Če se v Uniji zgodi večja nesreča, zaradi katere je ali bi lahko ena ali več držav članic zaprosilo za pomoč, ali ji takšna nesreča preti, država članica, v kateri se je zgodila nesreča ali je verjetno, da se bo zgodila, takoj obvesti Komisijo o tem, kdaj je mogoče pričakovati morebitno prošnjo za pomoč prek središča ERC, da lahko Komisija po potrebi obvesti druge države članice in sproži delovanje svojih pristojnih služb.

3. Če je primerno, se obveščanje iz odstavkov 1 in 2 izvede prek sistema CECIS.

Člen 15

Odzivanje na večje nesreče v Uniji

1. Če se v Uniji zgodi večja nesreča ali ji takšna nesreča preti, lahko država članica zaprosi za pomoč prek središča ERC. Prošnja mora vsebovati kar najbolj natančne podatke.

2. V primeru povečanega tveganja lahko država članica zaprosi tudi za pomoč v obliki začasne vnaprejšnje postavitve odzivnih zmogljivosti.

3. Po prejemu prošnje za pomoč Komisija po potrebi in brez odlašanja:

(a) posreduje prošnjo kontaktnim točkam drugih držav članic;

(b) zbere potrjene informacije o nesreči in jih pošlje državam članicam;

(c) predlaga načrt za odziv, ki je zasnovan na dejanskih potrebah na terenu in na vnaprej izdelanih kriznih načrtih, ter države članice pozove, naj uporabijo posebne zmogljivosti iz evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah v skladu s predlaganim načrtom;

(d) omogoči mobilizacijo ekip, strokovnjakov, modulov in druge intervencijske podpore, ki niso del evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah;

(e) izvede dodatne naloge, potrebne za izpolnitev ciljev iz točke (c) člena 3(1).

4. Vsaka država članica, na katero se naslovi prošnja za pomoč, nemudoma odloči, ali je sposobna nuditi zahtevano pomoč, in o tem prek sistema CECIS obvesti državo članico, ki zaprosi za pomoč, ter navede obseg in pogoje pomoči, ki jo lahko nudi. Središče ERC obvešča države članice.

5. Država članica, ki zaprosi za pomoč, je odgovorna za vodenje intervencij pomoči. Organi države članice, ki zaprosi za pomoč, določijo smernice in po potrebi opredelijo obseg nalog, za katere se pooblastijo intervencijski moduli ali druge zmogljivosti. Podrobnosti o izvajanju nalog se prepustijo pristojni osebi, ki jo imenuje država članica, ki nudi pomoč. Država članica, ki zaprosi za pomoč, lahko zaprosi tudi za pomoč ekipe strokovnjakov, da ji pomaga pri oceni, koordinaciji na terenu (med ekipami držav članic), nudi tehnično svetovanje ali po potrebi podpira izvajanje drugih nalog.

6. Država članica, ki zaprosi za pomoč, sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi pomoč države gostiteljice v zvezi s prejeto pomočjo.

Člen 16

Spodbujanje skladnega odziva na večje nesreče zunaj Unije

1. Če se zunaj Unije zgodi večja nesreča ali takšna nesreča državam zunaj Unije preti, prizadeta država, Organizacija združenih narodov ali njene agencije ali relevantna mednarodna organizacija lahko zaprosi za pomoč prek središča ERC.

2. Komisija podpira skladnost zagotavljanja pomoči z naslednjimi ukrepi:

(a) vzdrževanjem stalnega dialoga s kontaktnimi točkami držav članic, da se zagotovi učinkovit in skladen evropski prispevek pri odzivanju v izrednih razmerah prek mehanizma k celovitemu zagotavljanju pomoči, zlasti s:

– takojšnjim obveščanjem držav članic o popolnih prošnjah za pomoč,

– podpiranjem skupne ocene položaja in potreb, nudenjem tehničnega svetovanja in/ali omogočanjem koordinacije na terenu s prisotnostjo ekip strokovnjakov,

– izmenjavo ustreznih ocen in analiz z vsemi ustreznimi akterji,

– zagotavljanjem pregleda nad pomočjo, ki jo nudijo države članice in drugi akterji,

– svetovanjem glede potrebne vrste pomoči, da se zagotovi skladnost pomoči z ocenjenimi potrebami,

– pomočjo pri premostitvi vseh praktičnih težav z zagotavljanjem pomoči na področjih, kot sta tranzit in carina;

(b) takojšnjim predlaganjem načrta za odziv, zasnovanega na dejanskih potrebah na terenu in na vnaprej izdelanih kriznih načrtih, ter s pozivanjem držav članic, naj uporabijo posebne zmogljivosti iz evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah v skladu s predlaganim načrtom;

(c) povezovanjem s prizadeto tretjo državo v zvezi s tehničnimi podrobnostmi, kot so natančne potrebe po pomoči, sprejemanje ponudb in praktična ureditev za lokalno sprejemanje in razdeljevanje pomoči;

(d) povezovanjem ali sodelovanjem z Uradom Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (ZN OCHA) in drugimi ustreznimi akterji, ki prispevajo k skupnim prizadevanjem za pomoč, da bi kar najbolj povečali sinergije, se dopolnjevali ter se izognili podvajanju in vrzelim;

(e) povezovanjem z vsemi ustreznimi akterji, zlasti v zaključni fazi intervencije pomoči v okviru mehanizma, da bi omogočili nemoteno predajo.

3. Ne glede na vlogo Komisije, kot je opredeljena v odstavku 2, in ob upoštevanju nujnosti za takojšen operativni odziv prek mehanizma Komisija ob njegovi aktivaciji o tem obvesti Evropsko službo za zunanje delovanje, da se omogoči skladnost med operacijami civilne zaščite in splošnimi odnosi Unije s prizadeto državo.

4. Na terenu se po potrebi zagotovi zveza z delegacijo Unije, da lahko slednja omogoči stike z vlado prizadete države. Delegacija Unije po potrebi nudi logistično podporo ekipam strokovnjakov za civilno zaščito iz druge alinee točke (a) odstavka 2.

5. Vsaka država članica, na katero se naslovi prošnja za pomoč, nemudoma odloči, ali je sposobna nuditi zahtevano pomoč, in o tem prek sistema CECIS obvesti središče ERC, ter navede obseg in pogoje pomoči, ki jo lahko nudi. Središče ERC obvešča države članice.

6. Intervencije na podlagi tega člena se lahko vodijo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Operativna koordinacija je v celoti vključena v celostno koordinacijo, ki jo zagotavlja Urad Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih dejavnosti, če je prisoten, ter spoštuje njegovo vodilno vlogo.

7. Mehanizem lahko podpira tudi konzularno pomoč državljanom Unije v večjih nesrečah v tretjih državah, če zanjo zaprosijo:

(a) konzularni organi države članice za svoje državljane;

(b) vodilna država ali država članica, ki koordinira pomoč, za vse državljane Unije.

Za to podporo se lahko, če je potrebna, zaprosi za državljane Unije brez predstavništva, in sicer na podlagi Direktive Sveta 2012/X/EU[36].

8. Komisija lahko po potrebi in v posameznih primerih prevzame dodatne naloge za zagotovitev skladnosti pri zagotavljanju pomoči.

9. Koordinacija prek mehanizma ne vpliva niti na dvostranske stike med državami članicami in prizadeto državo niti na sodelovanje med državami članicami in Organizacijo združenih narodov. Takšni dvostranski stiki se lahko uporabijo tudi za pomoč pri koordinaciji prek mehanizma.

10. Vloga Komisije iz tega člena ne posega v pristojnosti in odgovornosti držav članic za svoje ekipe, module in drugo pomoč, vključno z vojaškimi zmogljivostmi. Podpora skladnosti, ki jo ponuja Komisija, zlasti ne zajema poveljevanja ali dajanja navodil ekipam, modulom ali drugi podpori držav članic, ki so prostovoljno dani na voljo v skladu s koordinacijo na ravni sedežev in na terenu.

11. Prizadevati si je treba za sinergije z drugimi instrumenti Unije, zlasti z ukrepi, ki se financirajo na podlagi Uredbe (ES) št. 1257/96.

12. Države članice, ki zagotavljajo nujno pomoč, kot je navedeno v odstavku 1, o svojih dejavnostih obveščajo središče ERC.

13. Ekipe in moduli držav članic na terenu, ki sodelujejo v intervenciji prek mehanizma, se tesno povežejo s središčem ERC in ekipami strokovnjakov na terenu, kot je navedeno v drugi alineji točke (a) odstavka 2.

Člen 17

Podpora na terenu

1. V skladu s členom 15(5) ali na prošnjo za pomoč v obliki strokovnega znanja glede ukrepov preprečevanja in pripravljenosti, kot je navedeno v členu 13(2), lahko Komisija izbere, imenuje in pošlje ekipo strokovnjakov, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic, Komisije ter drugih služb in agencij Unije, urada ZN OCHA ali drugih mednarodnih organizacij, odvisno od značilnosti misije v primeru večje nesreče v Uniji.

2. Odstavek 1 se uporabi tudi, kadar Komisija podpre skupno oceno položaja in potreb in/ali omogoči koordinacijo pomoči na terenu, tako da na teren pošlje ekipo strokovnjakov, kot je navedeno v drugi alinei točke (a) člena 16(2).

3. Izbira in imenovanje strokovnjakov potekata na naslednji način:

(a) države članice imenujejo strokovnjake, za katere so odgovorne in ki jih je mogoče poslati v okviru ekip strokovnjakov;

(b) Komisija izbere strokovnjake in vodje teh ekip na podlagi njihovih usposobljenosti in izkušenj, vključno z opravljeno stopnjo usposobljenosti za mehanizem, predhodnimi izkušnjami z misij v okviru mehanizma in drugim sodelovanjem pri mednarodni pomoči; izbor temelji tudi na drugih merilih, vključno z znanjem jezikov, da se zagotovi, da ima ekipa kot celota na voljo potrebne spretnosti in znanja v posamezni situaciji.

4. Če se pošljejo ekipe strokovnjakov, te omogočajo koordinacijo med intervencijskimi ekipami držav članic in se povežejo s pristojnimi organi države članice, ki zaprosi za pomoč. Središče ERC ohranja tesne stike z ekipami in jim zagotavlja navodila ter logistično in drugo podporo.

5. Komisija po potrebi aktivira zmožnosti za logistično podporo in pomoč, da podpre ekipe strokovnjakov, module držav članic in druge odzivne zmogljivosti, uporabljene v okviru mehanizma.

Člen 18

Prevoz

1. Komisija lahko podpira države članice pri dostopu do opreme in prevoznih sredstev, tako da:

(a) zagotavlja in izmenjuje informacije o opremi in prevoznih sredstvih, ki jih lahko dajo na voljo države članice, da bi se tako olajšalo združevanje tovrstne opreme ali prevoznih sredstev;

(b) državam članicam pomaga pri identifikaciji in dostopanju do prevoznih sredstev, ki so lahko na voljo iz drugih virov, vključno s komercialnim trgom;

(c) državam članicam pomaga pri identifikaciji opreme, ki je lahko na voljo iz drugih virov, vključno s komercialnim trgom.

2. Komisija lahko dopolnjuje prevoz, ki ga zagotavljajo države članice, in sicer z zagotavljanjem dodatnih prevoznih sredstev, ki so potrebna za hitro odzivanje v večjih nesrečah.

POGLAVJE V

Finančne določbe

Člen 19

Proračunska sredstva

1. Finančni referenčni znesek za izvajanje tega sklepa v obdobju od 2014 do 2020 znaša 513 000 000 EUR v tekočih cenah.

276 000 000 EUR v tekočih cenah izhaja iz razdelka 3 finančnega okvira „Varnost in državljanstvo“, 237 000 000 EUR v tekočih cenah pa iz razdelka 4 „Evropa v svetu“.

2. Odobritve zaradi povračil, ki jih izvedejo upravičenci, za ukrepe odzivanja v izrednih razmerah pomenijo namenske prejemke v smislu člena 18(2) finančne uredbe.

3. Dodeljena finančna sredstva iz odstavka 1 se lahko uporabijo tudi za kritje izdatkov v zvezi s pripravami, spremljanjem, nadziranjem, revizijo in ocenjevanjem, ki so potrebni v okviru upravljanja programa in za izpolnitev njegovih ciljev.

Takšni izdatki lahko zlasti zajemajo študije, srečanja strokovnjakov, ukrepe obveščanja in komuniciranja, vključno s komunikacijo znotraj institucij v zvezi s političnimi prednostnimi nalogami Evropske unije, kolikor so povezane s splošnimi cilji tega sklepa, izdatke, povezane z informacijskimi omrežji, katerih glavna dejavnost je obdelava in izmenjava informacij (vključno z njihovimi povezavami z obstoječimi ali prihodnjimi sistemi, zasnovanimi za spodbujanje medsektorskih izmenjav podatkov, in povezano opremo), ter vse druge izdatke za tehnično in administrativno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju programa.

Člen 20

Splošni upravičeni ukrepi

Naslednji splošni ukrepi so upravičeni do finančne pomoči:

(a) študije, ankete, pripravljanje modelov in scenarijev za olajšanje izmenjave znanja, dobrih praks in informacij ter za boljše preprečevanje, pripravljenost in učinkovit odziv;

(b) usposabljanja, vaje, delavnice, izmenjave osebja in strokovnjakov, oblikovanje mrež, predstavitveni projekti in prenos tehnologij za boljše preprečevanje, pripravljenost in učinkovit odziv;

(c) spremljanje, ocenjevanje in vrednotenje;

(d) obveščanje javnosti, izobraževanje in ozaveščanje ter s tem povezani ukrepi širjenja informacij, da bi zmanjšali posledice nesreč za državljane Unije in v pomoč državljanom Unije, da se učinkoviteje zaščitijo;

(e) vzpostavitev programa izkušenj, pridobljenih pri intervencijah in vajah v okviru mehanizma, tudi na področjih, povezanih s preprečevanjem in pripravljenostjo;

(f) komunikacijski ukrepi in dejavnosti za povečanje prepoznavnosti ukrepanja evropske civilne zaščite na področjih preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja.

Člen 21

Upravičeni ukrepi za preprečevanje in pripravljenost

Naslednji ukrepi za preprečevanje in pripravljenost so upravičeni do finančne pomoči:

(a) priprava načrtov za obvladovanje tveganj in pregled tveganj po vsej Uniji;

(b) izpolnjevanje nalog, ki jih zagotavlja središče ERC v skladu s točko (a) člena 7 za spodbujanje hitrega odziva ob večjih nesrečah;

(c) razvoj in vzdrževanje zmogljivosti za hiter odziv prek omrežja usposobljenih strokovnjakov iz držav članic, ki so lahko na voljo v kratkem času, da pomagajo s spremljanjem, informiranjem in koordinacijo nalog središča ERC;

(d) vzpostavitev in vzdrževanje varnega sistema CECIS in orodij, da se omogoči učinkovito komuniciranje in izmenjava informacij med središčem ERC in kontaktnimi točkami v državah članicah ter drugimi udeleženci v okviru mehanizma;

(e) prispevanje k razvoju sistemov za odkrivanje nesreč ter zgodnje opozarjanje nanje in obveščanje o njih, da se omogoči hiter odziv in spodbuja njihovo medsebojno povezovanje ter povezave s središčem ERC in sistemom CECIS. Ti sistemi upoštevajo in nadgrajujejo obstoječe in prihodnje vire in sisteme informiranja, spremljanja ali odkrivanja;

(f) načrtovanje operacij odzivanja v okviru mehanizma, vključno s pripravo referenčnih scenarijev, kartiranjem zmogljivosti in kriznim načrtovanjem;

(g) oblikovanje in vzdrževanje evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah, kot je navedeno v členu 11.

Finančni prispevek Unije za ukrepe v okviru te točke je v obliki stroškov na enoto, ki se določijo glede na vrsto zmogljivosti in ne presegajo 25 % skupnih upravičenih stroškov;

(h) identifikacija in zapolnjevanje vrzeli v evropski zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah v skladu s členom 12.

Ukrepanje v skladu s to točko temelji na temeljiti analizi potreb ter stroškov in koristi za posamezno vrsto zmogljivosti, pri čemer se upošteva verjetnost in učinek relevantnih tveganj. Finančni prispevek Unije za ukrepe v okviru te točke ne presegajo 85 % skupnih upravičenih stroškov;

(i) zagotavljanje razpoložljivosti potrebnih logističnih zmogljivosti za nudenje tehnične pomoči in podpore evropski zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah, strokovnih ekip, drugih modulov in odzivnih zmogljivosti, ki se pošljejo v okviru mehanizma, ter drugih akterjev na terenu;

(j) pomoč državam članicam pri vnaprejšnji postavitvi sredstev za odzivanje v izrednih razmerah v logistična vozlišča v Uniji.

Člen 22

Upravičeni ukrepi odzivanja

Naslednji ukrepi odzivanja so upravičeni do finančne pomoči:

(a) pošiljanje ekip strokovnjakov s potrebno opremo v skladu s členom 17;

(b) mobilizacija zmogljivosti iz točk (g), (h) in (i) člena 21 ob večjih nesrečah na zahtevo Komisije prek središča ERC;

(c) podpiranje držav članic pri dostopanju do opreme, prevoznih sredstev in povezanih logističnih rešitev, kot je navedeno v členu 23;

(d) kakršni koli drugi podporni in dopolnilni ukrepi, ki so potrebni, da se v okviru mehanizma izpolnijo cilji iz točke (c) člena 3(1).

Člen 23

Upravičeni ukrepi, povezani z opremo, prevoznimi sredstvi in povezanimi logističnimi rešitvami

1. Do finančne pomoči so upravičeni naslednji ukrepi, da se omogoči dostop do opreme, prevoznih sredstev in povezanih logističnih rešitev v okviru mehanizma:

(a) zagotavljanje in izmenjevanje informacij o opremi in prevoznih sredstvih, ki jih lahko dajo na voljo države članice, da bi se tako olajšalo združevanje tovrstne opreme ali prevoznih sredstev;

(b) pomoč državam članicam pri identifikaciji in dostopanju do prevoznih sredstev, ki so lahko na voljo iz drugih virov, vključno s komercialnim trgom;

(c) pomoč državam članicam pri identifikaciji opreme, ki je lahko na voljo iz drugih virov, vključno s komercialnim trgom;

(d) financiranje prevoznih sredstev in povezanih logističnih rešitev, potrebnih za zagotovitev hitrega odzivanja na večje nesreče. Takšni ukrepi so upravičeni do finančne pomoči samo, če so izpolnjena naslednja merila:

· v okviru mehanizma je bila vložena prošnja za pomoč v skladu s členoma 15 in 16;

· dodatna prevozna sredstva so potrebna za zagotovitev učinkovitosti nujnega odziva v okviru mehanizma;

· pomoč ustrezna potrebam, ki jih je ugotovilo središče ERC, in se zagotovi v skladu s priporočili središča ERC o tehničnih specifikacijah, kakovosti, časovni ustreznosti in načinu njenega zagotavljanja;

· država, ki zaprosi za pomoč, Organizacija združenih narodov ali njene agencije ali relevantna mednarodna organizacija je sprejela pomoč v okviru mehanizma;

· pomoč v primeru nesreč v tretjih državah dopolnjuje celovit humanitarni odziv Unije, če se ta izvaja.

2. Znesek finančne pomoči Unije za prevozna sredstva in povezane logistične rešitve ne presega 85 % skupnih upravičenih stroškov. Finančna pomoč Unije za prevozna sredstva in povezane logistične rešitve lahko zajema največ 100 % skupnih upravičenih stroškov, če je izpolnjeno eno od naslednjih meril:

(a) stroški se nanašajo na logistične operacije v prevoznih vozliščih (med drugim tudi med natovarjanjem in raztovarjanjem ter najemom skladišča);

(b) stroški se nanašajo na lokalni prevoz in so potrebni za omogočanje združevanja zmogljivosti ali za usklajeno zagotavljanje pomoči;

(c) stroški se nanašajo na prevoz zmogljivosti iz točk (g), (h) in (i) člena 21.

3. V primeru prevoznih in povezanih logističnih operacij, v katere je vključenih več držav članic, lahko ena država članica prevzame pobudo in zaprosi za finančno pomoč Unije za celotno operacijo.

4. Če država članica zaprosi za pomoč prek mehanizma, lahko zaprosi tudi za finančno pomoč Unije za prevozne zmogljivosti, ki se nahajajo zunaj njenega ozemlja.

5. Če država članica zaprosi Komisijo, da odda naročilo za prevozne in logistične storitve, lahko Komisija zaprosi za delno povračilo stroškov v skladu s stopnjami financiranja iz predhodnih odstavkov.

Člen 24

Upravičenci

Nepovratna sredstva na podlagi tega sklepa se lahko dodelijo pravnim osebam, za katere velja zasebno ali javno pravo.

Člen 25

Vrste finančnih intervencij in izvedbeni postopki

1. Komisija izvaja finančno pomoč Unije v skladu s finančno uredbo.

2. Finančna pomoč na podlagi tega sklepa se lahko dodeli v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi, zlasti v obliki donacij, povračil stroškov, javnih naročil ali prispevkov v skrbniške sklade.

3. Komisija za izvajanje tega sklepa sprejme letne delovne programe v skladu s postopkom iz člena 31(2), razen za ukrepe, ki spadajo pod odzivanje v izrednih razmerah iz poglavja IV, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti. V programih določi cilje, pričakovane rezultate, način izvajanja in skupni odobreni znesek. Zajemajo tudi opis ukrepov, ki se financirajo, navedbo zneskov, dodeljenih posameznemu ukrepu, in okvirni časovni razpored izvedbe. Kar zadeva donacije, vključujejo prednostne naloge, ključna merila za ocenjevanje in najvišjo dovoljeno stopnjo sofinanciranja.

Člen 26

Komplementarnost in skladnost ukrepov Unije

1. Ukrepi, ki prejmejo finančno pomoč na podlagi tega sklepa, ne prejmejo pomoči v okviru drugih finančnih instrumentov Unije.

Komisija zagotovi, da kandidati za finančno pomoč na podlagi tega sklepa in prejemniki takšne pomoči Komisijo obvestijo o finančni pomoči, ki so jo prejeli iz drugih virov, vključno s splošnim proračunom Unije, ter o vloženih vlogah za prejem takšne pomoči.

2. Treba si je prizadevati za sinergije in komplementarnost z drugimi instrumenti Unije. Komisija v primeru odziva v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in ukrepov, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96.

3. Kadar pomoč v okviru mehanizma prispeva k širšemu humanitarnemu odzivu Unije, so ukrepi, ki prejemajo finančno pomoč na podlagi tega sklepa, skladni s humanitarnimi načeli iz Evropskega soglasja o humanitarni pomoči.

Člen 27

Zaščita finančnih interesov Unije

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi tega sklepa.

Evropski urad za boj proti goljufijam (urad OLAF) lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o donaciji ali pogodbo o financiranju s strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Ne glede na odstavka 1 in 2 se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, sporazumih o donacijah, sklepih o donacijah in pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja tega sklepa, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem.

POGLAVJE VI

Splošne določbe

Člen 28

Sodelovanje tretjih držav in mednarodne organizacije

1.         V okviru mehanizma lahko sodelujejo:

(a) države Evropskega združenja za prosto trgovino (države Efte), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), in sicer v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP, ter druge evropske države, če to določajo sporazumi in postopki;

(b) države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji v zvezi z udeležbo teh držav v programih Unije, določenih v ustreznih okvirnih sporazumih oziroma sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih ureditvah.

2.         Finančna pomoč iz členov 20 in 21(a) do (f) se lahko dodeli tudi državam v okviru Evropske sosedske politike in potencialnim državam kandidatkam, ki ne sodelujejo v okviru mehanizma.

3.         Mednarodne ali regionalne organizacije lahko sodelujejo v dejavnostih v okviru mehanizma, če to omogočajo ustrezni dvo- ali večstranski sporazumi med temi organizacijami in Unijo.

Člen 29

Pristojni organi

Za namene uporabe tega sklepa države članice imenujejo pristojne organe in o tem obvestijo Komisijo.

Člen 30

Izvedbeni akti

1. Komisija sprejme izvedbene akte o naslednjih zadevah:

(a) delovanju središča ERC, kot je določeno v točki (a) člena 7;

(b) delovanju sistema CECIS, kot je določeno v točki (b) člena 7;

(c) pogojih delovanja ekip strokovnjakov, kot je določeno v členu 17, vključno s pogoji za izbor strokovnjakov;

(d) pogojih za določanje modulov, kot je določeno v členu 8;

(e) pogojih za sredstva, ki so na voljo za intervencijo pomoči, kot je določeno v členu 9;

(f) delovanju zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah v obliki prostovoljnega združevanja zmogljivosti, kot je določeno v členu 11;

(g) pogojih za identifikacijo in zapolnjevanje vrzeli v evropski zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah, kot je določeno v členu 12;

(h) pogojih za izvajanje programa usposabljanja, kot je določeno v členu 13;

(i) pogojih za intervencije v Uniji, kot je določeno v členu 15, ter za intervencije zunaj Unije, kot je določeno v členu 16;

(j) pogojih za prevoz, kot je določeno v členih 18 in 23.

2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).

Člen 31

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor. Gre za odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor mnenja ne predloži, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta, uporabi pa se tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 32

Ocenjevanje

1. Izvajanje ukrepov, ki prejemajo finančno pomoč, se redno spremlja.

2. Komisija oceni izvajanje tega sklepa ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži naslednje:

(a) vmesno poročilo o oceni glede doseženih rezultatov ter kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvajanja tega sklepa, in sicer najpozneje do 30. junija 2017;

(b) sporočilo o nadaljevanju izvajanja tega sklepa najpozneje do 31. decembra 2018;

(c) poročilo o naknadni oceni najpozneje do 31. decembra 2021.

Sklepnim ugotovitvam so po potrebi priloženi predlogi za spremembe tega sklepa.

POGLAVJE VII

Končne določbe

Člen 33

Prehodna določba

1. Ukrepi, ki se začnejo izvajati pred 1. januarjem 2014 na podlagi Odločbe 2007/162/ES, Euratom[37], se po potrebi še naprej vodijo v skladu z navedeno odločbo.

2. Države članice na nacionalni ravni zagotovijo nemoten prehod med ukrepi, ki se izvajajo v okviru predhodnega finančnega instrumenta za civilno zaščito, in ukrepi, ki se bodo izvajali na podlagi novih določb iz tega sklepa.

Člen 34

Razveljavitev

Odločbi 2007/162/ES, Euratom in 2007/779/ES, Euratom se razveljavita. Členi 1 do 14 Odločbe 2007/162/ES, Euratom se ne glede na člen 33(1) še naprej uporabljajo do vključno 31. decembra 2013.

Sklicevanja na razveljavljeni odločbi veljajo kot sklicevanja na ta sklep in se berejo skladno s korelacijsko tabelo iz Priloge.

Člen 35

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar se členi 19 do 27 (finančne določbe) uporabljajo šele od 1. januarja 2014.

Člen 36

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice v skladu s Pogodbami.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA 1

Korelacijska tabela

Odločba Sveta 2007/162/ES, Euratom || Odločba Sveta 2007/779/ES, Euratom || Ta sklep

člen 1(1) || || _

člen 1(2) || || člen 1(4)

člen 1(3) || || _

člen 1(4) || || člen 2(3)

|| člen 1(1) || _

|| člen 1(2), prvi pododstavek || člen 1(2)

|| člen 1(2), drugi pododstavek || člen 1(6)

člen 2(1) || || člen 2(1)

člen 2(2) || || člen 2(2)

člen 2(3) || || člen 1(7)

|| člen 2(1) || _

|| člen 2(2) || člen 13(1)(a)

|| člen 2(3) || člen 13(1)(c)

|| člen 2(4) || člen 7(d)

|| člen 2(5) || člen 7(a)

|| člen 2(6) || člen 7(b)

|| člen 2(7) || člen 7(c)

|| člen 2(8) || člen 18(1)

|| člen 2(9) || člen 18(2)

|| člen 2(10) || člen 16(7)

|| člen 2(11) || _

člen 3 || člen 3 || člen 4

člen 4(1) || || člen 20

člen 4(2)(a) || || člen 22(a)

člen 4(2)(b) || || člen 22(c) in člen 23(1)(a), (b), (c)

člen 4(2)(c) || || člen 23(1)(d)

člen 4(3) || || člen 23(2)

člen 4(4) || || člen 30(1)(j)

|| člen 4(1) || člen 9(1)

|| člen 4(2) || člen 9(2)

|| člen 4(3) || člen 8(1) in (2)

|| člen 4(4) || člen 9(3)

|| člen 4(5) || člen 9(4)

|| člen 4(6) || člen 9(5)

|| člen 4(7) || člen 9(8)

|| člen 4(8) || člen 9(6)

člen 5 || || člen 24

|| člen 5(1) || člen 7(a)

|| člen 5(2) || člen 7(b)

|| člen 5(3) || člen 7(c)

|| člen 5(4) || člen 7(d)

|| člen 5(5) || člen 13(1)(a)

|| člen 5(6) || _

|| člen 5(7) || člen 13(1)(d)

|| člen 5(8) || člen 13(1)(e)

|| člen 5(9) || člen 18

|| člen 5(10) || člen 7(e)

|| člen 5(11) || člen 7(g)

člen 6(1) || || člen 25(1)

člen 6(2) || || člen 25(2)

člen 6(3) || || člen 25(3), drugi in tretji stavek

člen 6(4) || || člen 25(3), drugi in tretji stavek

člen 6(5) || || člen 25(3), prvi stavek

člen 6(6) || || _

|| člen 6 || člen 14

člen 7 || || člen 28(1)

|| člen 7(1) || člen 15(1)

|| člen 7(2) || člen 15(3)

|| člen 7(2)(a) || člen 15(3)(a)

|| člen 7(2)(c) || člen 15(3)(b)

|| člen 7(2)(b) || člen 15(3)(d)

|| člen 7(3), prvi in tretji stavek || člen 15(4) in člen 16(5)

|| člen 7(4) || člen 15(5)

|| člen 7(5) || _

|| člen 7(6) || člen 17(4), prvi stavek

člen 8 || || člen 26

|| člen 8(1), prvi pododstavek || člen 16 (1)

|| člen 8(1), drugi pododstavek || člen 16(6), prvi stavek

|| člen 8(1), tretji pododstavek || _

|| člen 8(1), četrti pododstavek || _

|| člen 8(2) || člen 16(3)

|| člen 8(3) || _

|| člen 8(4)(a) || člen 16(2)(a)

|| člen 8(4)(b) || člen 16(2)(c)

|| člen 8(4)(c) || člen 16(2)(d)

|| člen 8(4)(d) || člen 16(2)(e)

|| člen 8(5) || člen 16(8)

|| člen 8(6), prvi pododstavek || člen 17(1) in 3(b)

|| člen 8(6), drugi pododstavek || člen 17(4), drugi stavek

|| člen 8(7), prvi pododstavek || _

|| člen 8(7), drugi pododstavek || člen 16(6), drugi stavek

|| člen 8(7), tretji pododstavek || člen 16(9)

|| člen 8(7), četrti pododstavek || člen 16(11)

|| člen 8(7), peti pododstavek || _

|| člen 8(8) || člen 16(10)

|| člen 8(9)(a) || člen 16(12)

|| člen 8(9)(b) || člen 16(13)

člen 9 || || člen 16(6)

|| člen 9 || člen 18

člen 10 || || člen 19(3)

|| člen 10 || člen 28

člen 11 || || _

|| člen 11 || člen 29

člen 12(1) || || člen 27(1)

člen 12(2) || || _

člen 12(3) || || _

člen 12(4) || || _

člen 12(5) || || _

|| člen 12(1) || člen 30(1)(e)

|| člen 12(2) || člen 30(1)(a)

|| člen 12(3) || člen 30(1)(b)

|| člen 12(4) || člen 30(1)(c)

|| člen 12(5) || člen 30(1)(h)

|| člen 12(6) || člen 30(1)(d)

|| člen 12(7) || _

|| člen 12(8) || _

|| člen 12(9) || člen 30(1)(i)

člen 13 || člen 13 || člen 31

člen 14 || || člen 19

člen 15 || člen 14 || člen 32

|| člen 15 || člen 34

člen 16 || || člen 35(2)

člen 17 || člen 16 || člen 36

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

1.2. Zadevna področja ABM/ABB[38]

Zadevna področja in povezane dejavnosti:

23 03 – Finančni instrument za civilno zaščito

1.3. Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[39].

ü Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo.

1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

S tem sklepom se vzpostavlja mehanizem Unije na področju civilne zaščite za podporo, koordinacijo in dopolnjevanje ukrepanja držav članic na področju civilne zaščite, da bi se izboljšala učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, za pripravljanje nanje in odzivanje v njih.

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Specifični cilj št.1

doseči visoko raven zaščite pred nesrečami s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih posledic in spodbujanjem kulture preprečevanja;

Specifični cilj št.2

okrepiti stanje pripravljenosti Unije za odzivanje v nesrečah;

Specifični cilj št.3

omogočiti hitro in učinkovito posredovanje za odzivanje v izrednih razmerah v primeru večjih nesreč ali ob njihovem skorajšnjem pojavu.

Zadevne dejavnosti AMB/ABB

23 03 – Finančni instrument za civilno zaščito

1.4.3. Pričakovani izid in učinki

Navedite, kakšne posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence / ciljne skupine.

Predlog bo:    

– Uniji omogočil, da bo podpirala, koordinirala in dopolnjevala ukrepanje držav članic na področju civilne zaščite prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem) v času veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, zlasti z:

a) ukrepi za preprečevanje ali zmanjšanje posledic nesreč; ter

b) ukrepi za okrepitev stanja pripravljenosti EU za odzivanje v nesrečah, vključno z ukrepi za ozaveščanje državljanov EU;

c) ukrepi na področju intervencij pomoči v nesrečah v okviru mehanizma.

Ta sklep bo omogočil nadaljnje izvajanje dejavnosti na področju preprečevanja nesreč, pripravljenosti nanje in odzivanja v njih, ki jih je zajemala Odločba Sveta 2007/779/ES, Euratom ter so se financirale v okviru finančnega instrumenta za civilno zaščito (Odločba Sveta 2007/162/ES, Euratom). To vključuje vzpostavitev evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah na podlagi vnaprej odrejenih sredstev držav članic, razvoj evropskega središča za odzivanje v izrednih razmerah, okrepitev in racionalizacijo ureditev glede prevoza ter podpiranje držav članic pri razvoju nacionalnih načrtov za obvladovanje tveganj.

1.4.4. Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Specifični cilj: doseči visoko raven zaščite pred nesrečami s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih posledic in spodbujanjem kulture preprečevanja

1. Število držav članic z nacionalnimi ocenami tveganj in načrti za obvladovanje tveganja nesreč.

2. Število in vrsta študij in projektov za izboljšanje temeljnega znanja.

3. Uvedba novih tehnologij.

Specifični cilj: okrepiti stanje pripravljenosti Unije za odzivanje v nesrečah

1. Število strokovnjakov, usposobljenih na zahtevani ravni.

2. Število usposabljanj in vaj ter vrste tečajev, vključenih v programe usposabljanja.

3. Število izmenjav v okviru omrežja EU za usposabljanje.

4. Število in vrsta prostovoljno odrejenih sredstev za združevanje zmogljivosti (zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah).

5. Število držav članic, ki odredijo sredstva za prostovoljno združevanje zmogljivosti.

6. Zneski sofinanciranja EU za sredstva v prostovoljno združenih zmogljivostih.

7. Število in vrsta ugotovljenih kritičnih vrzeli v zmogljivosti.

8. Število in vrsta vrzeli, zapolnjenih s pomočjo sofinanciranja EU in brez nje.

9. Priprava scenarijev za odzivanje v izrednih razmerah v EU in zunaj nje, ki jo izvaja Komisija ob pomoči držav članic in ki vključuje izčrpen seznam potencialnih večjih nesreč.

10. Priprava izčrpnega inventarja sredstev, ki so na razpolago v državah članicah, ki jo izvaja Komisija ob pomoči držav članic, ter analiza vrzeli.

Specifični cilj: omogočiti hitro in učinkovito posredovanje za odzivanje v izrednih razmerah v primeru večjih nesreč ali ob njihovem skorajšnjem pojavu

1. Hitrost operacij: čas, ki preteče med prošnjo za pomoč in začetkom izvajanja pomoči na terenu ter popolna operabilnost ekip odgovornih za oceno/koordinacijo.

2. Razmerje med sredstvi iz združenih zmogljivosti in dodatnimi ad hoc ponujenimi sredstvi držav članic.

3. Stopnja izpolnjevanja najnujnejših prednostnih potreb.

4. Število in velikost donacij za prevoz in prevoznih storitev.

5. Čas za obdelavo posamezne prošnje za donacijo/storitev in skupni čas za obdelavo finančnih operacij.

6. Zneski sofinanciranja EU za prevozne operacije (vključno s povprečno stopnjo na operacijo).

7. Razmerje med sofinanciranjem prevoza s strani EU in celotnim zneskom prevoznih stroškov.

8. Število donacij/storitev in skupni znesek sofinanciranja prevoza s strani EU, dodeljenih prizadetim državam članicam.

1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Zahteve, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno izpolniti

Politika EU na področju civilne zaščite temelji na Odločbi Sveta 2007/779/ES, Euratom z neomejenim trajanjem in Odločbi Sveta 2007/162/ES, Euratom. Slednja ureja financiranje ukrepov v okviru mehanizma in bo prenehala veljati konec leta 2013.

Zaradi poenostavitve sta bila oba navedena zakonodajna predloga združena v enoten zakonodajni predlog, katerega namen je izboljšati in nadalje okrepiti mehanizem Unije na področju civilne zaščite v času veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.

Ta predlog temelji na obeh obstoječih zakonodajnih aktih, ki urejata civilno zaščito, ter na sporočilu iz leta 2010 z naslovom „Za učinkovitejše evropsko odzivanje na nesreče: vloga civilne zaščite in humanitarne pomoči“. V njem so upoštevane pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med celovito oceno zakonodaje na področju civilne zaščite v obdobju 2007–2009.

Poudarek tega predloga je na podpornih ukrepih, da bi se zapolnile vrzeli, ugotovljene med oceno. Glavni ukrepi so:

(1) razvoj središča za odzivanje v izrednih razmerah (v nadaljnjem besedilu: središče ERC), ki zagotavlja operativne zmogljivosti neprekinjeno 24 ur na dan, sedem dni na teden, ter služi državam članicam in Komisiji za namene mehanizma;

(2) prehod iz reaktivne in ad hoc koordinacije na vnaprej načrtovan in urejen ter predvidljiv sistem EU na področju civilne zaščite;

(3) identifikacija in zapolnjevanje kritičnih vrzeli v odzivnih zmogljivostih;

(4) izboljšanje finančne in logistično-prevozne podpore ter izvajanje bolj stroškovno učinkovitih prevoznih operacij ter (5) razvoj nacionalnih načrtov za obvladovanje tveganj in priprava pregleda tveganj po vsej EU.

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije

Evropska dodana vrednost se kaže v:

– zmanjšanju števila človeških žrtev ter okoljske, gospodarske in materialne škode,

– boljši koordinaciji dejavnosti civilne zaščite, saj se vsa ponujena pomoč razvrsti v centru MIC, da jo lahko organi prizadete države sprejmejo,

– stroškovni učinkovitosti, saj je mogoče pomoč, ki jo sprejme prizadeta država, združiti s pomočjo drugih držav prek postopka prevoza,

– izboljšani učinkovitosti prek povečane stopnje pripravljenosti in skladnejše politike obvladovanja tveganja nesreč,

– usklajenega in učinkovitega odziva prek vzpostavitve zmogljivosti za hitro odzivanje, ki je na razpolago za pomoč povsod po EU in v tretjih državah, ko je potrebno,

– boljši prepoznavnosti odziva EU v nesrečah,

– smotrnejši uporabi pičlih sredstev s skupno uporabo sredstev, ki jih financira EU.

1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Ti predlogi temeljijo na:

– izkušnjah iz nesreč, ki se obvladujejo prek mehanizma že od njegove vzpostavitve leta 2001,

– izkušnjah na podlagi projektov, ki so se financirali v okviru razpisov za zbiranje predlogov od leta 2007 na področju pripravljenosti in preprečevanja,

– izkušnjah na podlagi pilotnih projektov, ki so se financirali v okviru razpisa za zbiranje predlogov iz leta 2008 „Razpis za zbiranje predlogov za pilotni projekt za okrepitev sodelovanja držav članic pri boju proti gozdnim požarom“,

– izkušnjah na podlagi 17 projektov in 3 pogodb, ki so se financirali v okviru pripravljalnega ukrepa za zmogljivost EU za hitro odzivanje,

– Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2007 o naravnih katastrofah tega poletja,

– sporočilu o okrepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče (COM(2008) 130),

– Deklaraciji Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2008 o zgodnjem obveščanju državljanov ob velikih nevarnostih,

– Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2008 o krepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče,

– sporočilu z naslovom „Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek“ (COM(2009) 82),

– sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Za učinkovitejše evropsko odzivanje na nesreče: vloga civilne zaščite in humanitarne pomoči“ (COM(2011) 600 konč.) z dne 26. oktobra 2010 ter na sporočilu o okrepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče (COM(2008) 130 konč.),

– ovrednotenju uporabe mehanizma civilne zaščite in finančnega instrumenta za civilno zaščito v obdobju 2007–2009 (poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (SEC(2011) 1311 konč.)), v katerem je zajet tudi pripravljalni ukrep za zmogljivost EU za hitro odzivanje, sprejet 10. novembra 2011 (COM(2011) 696).          

1.5.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti

Skladnost z:

– Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči,     

– Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost,

– Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije,

– Uredbo (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost.

1.6. Trajanje ukrepa in finančnih posledic

ü Časovno neomejen predlog/pobuda

Časovno omejene finančne posledice:

– ü dodelitve proračunskih sredstev zajemajo obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020,

– ü  finančne posledice med 1. 1. 2014 in 31. 12. 2020 (plačila do 31. 12. 2022).

1.7. Načrtovani načini upravljanja[40]

ü Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovita Skupnosti[41],

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v relevantnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

X Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami organi ZN

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Se ne uporablja 

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Ukrepi, ki prejemajo finančno pomoč v okviru tega sklepa, se bodo redno spremljali.

Komisija pripravi ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži naslednje:

– vmesno poročilo o oceni najpozneje do 30. junija 2017,

– sporočilo o nadaljevanju izvajanja tega sklepa najpozneje do 31. decembra 2018,

– poročilo o naknadni oceni najpozneje do 31. decembra 2021.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

Če ne bodo ustvarjena nobena dodatna delovna mesta, lahko zaradi pomanjkanja osebja nastane tveganje, da bo onemogočeno:

– odzivanje na vse probleme zaradi povečanja števila operacij civilne zaščite, zlasti ob upoštevanju nove širše vloge središča za odzivanje v izrednih razmerah in političnih potreb,

– razvoj/dodajanje dejavnosti,

– koriščenje/razvoj novih tehnoloških sistemov za zagotavljanje neprekinjene razpoložljivosti,

– ustrezno odzivanje na preteče izredne razmere na področju civilne zaščite.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Informacije o ustroju sistema notranjih kontrol Za zakonodajni predlog je predviden obstoječ sistem notranjih kontrol, ki se uporabi, da se zagotovi ustrezna poraba sredstev, ki so na razpolago v okviru novega instrumenta, ter je ta poraba skladna z relevantno zakonodajo. Sedanji sistem sestavljajo: 1. sistem notranjih kontrol v generalnem direktoratu ECHO (3 osebe), ki je osredotočen na izpolnjevanje veljavnih administrativnih postopkov in veljavne zakonodaje na področju civilne zaščite. V ta namen se uporabljajo standardi notranjih kontrol; 2. revizija donacij in naročil, oddanih v okviru instrumenta, ki jo izvajajo revizorji GD ECHO (6 revizorjev); 3. ocena dejavnosti, ki jo opravijo zunanji partnerji. Revizijo ukrepov lahko opravljajo tudi zunanji subjekti: 1. urad OLAF (primeri goljufij); 2. Računsko sodišče. Sedanji sistem kontrol naj bi se po načrtih ohranil. Glede na povečana razpoložljiva finančna sredstva iz instrumenta bi bilo mogoče bolj poudariti civilno zaščito, da bi se poraba sredstev iz instrumenta ustrezno preverjala. Ocena stroškov in koristi Na področju notranje revizije znašajo ocenjeni stroški dejavnosti, povezani z zakonodajnim predlogom ocenjenih 19 000 EUR (127 000 EUR*3*0,05), če je 5 % razpoložljivega delovnega časa namenjenega civilni zaščiti. Trenutno v okviru GD ECHO deluje 6 zunanjih revizorjev. Če namenjajo 5 % svojega delovnega časa transakcijam, ki se sofinancirajo/financirajo iz finančnega instrumenta za civilno zaščito, bi to pomenilo, da stroški zunanje revizije znašajo približno 38 000 EUR. Glede na pretekle izkušnje bi morale koristi nadzora prevladati nad stroški in zagotoviti boljšo skladnost z uveljavljenimi predpisi. Revizije, ki so bile opravljene v preteklosti, so povzročile zmanjšanje skupnega prispevka EU, in sicer z odbitkom stroškov, ki niso bili upravičeni do sofinanciranja. Ocena pričakovane stopnje tveganja neskladnosti Kot se je pokazalo pri preteklih revizijah projektov, ki se sofinancirajo iz veljavnega instrumenta, obstaja tveganje za neustrezno porabo sredstev. Zato je smiselno predlagati, da se obstoječi sistem uporabi za prihodnje ukrepe. Ob upoštevanju velikega zneska razpoložljivih sredstev bi bilo treba predvideti povečanje števila zunanjih revizorjev. Ocenjena stopnja skladnosti bi morala doseči 98 % (stopnja napake pod 2 %).

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

GD ECHO bo še naprej oblikoval svojo strategijo boja proti goljufijam v skladu z novo strategijo Komisije na tem področju (strategija Komisije), sprejeto 24. junija 2011, da bo med drugim zagotovil:

popolno skladnost notranjih kontrol GD ECHO na področju boja proti goljufijam s strategijo Komisije;

usmeritev pristopa GD ECHO k obvladovanju tveganj goljufij, k odkrivanju področij tveganj za goljufije in pripravi ustreznega odziva;

da sistemi, ki se uporabljalo za porabo sredstev EU v tretjih državah, omogočajo pridobivanje relevantnih podatkov za vnašanje teh podatkov v sistem obvladovanja tveganj goljufij (npr. dvojno financiranje);

da bodo po potrebi vzpostavljene skupine za mrežno povezovanje in ustrezna informacijska orodja, namenjena analizi primerov goljufij, povezanih z zadevnim sektorjem.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka in poimenovanje || dif./nedif.[42] || držav Efte[43] || držav kandidatk[44] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

3 || 23 03 01 Civilna zaščita v Uniji || dif. || DA || DA* || DA* || NO

3 || 23 01 04 02 Civilna zaščita – Odhodki za upravno poslovodenje || nedif. || DA || NO || NO || NO

4 || 23 03 06 Intervencije civilne zaščite v tretjih državah || dif. || DA || DA* || DA* || NO

*

Sodelovanje v instrumentu bo odprto za države kandidatke, države EGP (Islandija, Lihtenštajn in Norveška).

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

število [poimenovanje…………………...……….] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

|| || || || || ||

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || število || Razdelek 3: Varnost in državljanstvo

GD: ECHO – humanitarna pomoč in civilna zaščita || || || 2014[45] || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || 2021 in nadaljnja leta || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || ||

23 03 01 Civilna zaščita v Uniji || prevzete obveznosti || 36,4 || 37,4 || 38,4 || 38,4 || 39,4 || 40,4 || 41,4 || NA || 271,8

plačila || 30 || 34 || 34 || 34 || 35 || 35 || 35 || 34,8 || 271.8

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov[46] || || || || || || || || ||

23 01 04 02 – Odhodki za upravno poslovodenje || || 0,6 || 0,6 || 0,6 || 0,6 || 0,6 || 0,6 || 0,6 || NA || 4,2

Odobritve za RAZDELEK 3 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || 37 || 38 || 39 || 39 || 40 || 41 || 42 || NA || 276

plačila || 30,6 || 34,6 || 34,6 || 34,6 || 35,6 || 35,6 || 35,6 || 34,8 || 276

Razdelek večletnega finančnega okvira: || število || Razdelek 4: Evropa v svetu

GD: ECHO – humanitarna pomoč in civilna zaščita || || || 2014[47] || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || 2021 in nadaljnja leta || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || ||

23 03 06 Intervencije civilne zaščite v tretjih državah || prevzete obveznosti || 32 || 33 || 33 || 34 || 34 || 35 || 36 || NA || 237

plačila || 25 || 30 || 30 || 31 || 31 || 32 || 33 || 25 || 237

Odobritve za RAZDELEK 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || 32 || 33 || 33 || 34 || 34 || 35 || 36 || || 237

plačila || 25 || 30 || 30 || 31 || 31 || 32 || 33 || 25 || 237

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || 69 || 71 || 72 || 73 || 74 || 76 || 78 || NA || 513

plačila || 55 || 64 || 64 || 65 || 66 || 67 || 68 || 64 || 513

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || || || || || || || || ||

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || prevzete obveznosti || 69 || 71 || 72 || 73 || 74 || 76 || 78 || NA || 513

plačila || 55 || 64 || 64 || 65 || 66 || 67 || 68 || 64 || 513

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || TOTAL

GD: ECHO – humanitarna pomoč in civilna zaščita ||

Ÿ Človeški viri || 6,902 || 6,902 || 6,902 || 6,902 || 6,902 || 6,902 || 6,902 || 48,314

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,6 || 0,6 || 0,6 || 0,6 || 0,6 || 0,6 || 0,6 || 4,2

GD ECHO – humanitarna pomoč in civilna zaščita SKUPAJ || odobritve || 7,502 || 7,502 || 7,502 || 7,502 || 7,502 || 7,502 || 7,502 || 52,514

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || 7,502 || 7,502 || 7,502 || 7,502 || 7,502 || 7,502 || 7,502 || 52,514

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || 2021 in nadaljnja leta || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || 76,502 || 78,502 || 79,502 || 80,502 || 81,502 || 83,502 || 85,502 || NA || 565,514

plačila || 62,502 || 71,502 || 71,502 || 72,502 || 73,502 || 74,502 || 75,502 || 64,000 || 565,514

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– ü  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta realizacije[48] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ Št. 1 – Preprečevanje[49] || || || || || || || || || || || || || || || ||

Število financiranih projektov za preprečevanje || Sporazumi o donaciji || 0,3 || 10 || 3 || 10 || 3 || 10 || 3 || 10 || 3 || 10 || 3 || 10 || 3 || 10 || 3 || 70 || 21

Študije || Število naročil || 0,1 || 5 || 0,5 || 5 || 0,5 || 5 || 0,5 || 5 || 0,5 || 5 || 0,5 || 5 || 0,5 || 5 || 0,5 || 35 || 3,5

Seštevek za specifični cilj št. 1 || 15 || 3.5 || 15 || 3.5 || 15 || 3.5 || 15 || 3.5 || 15 || 3.5 || 15 || 3.5 || 15 || 3.5 || 105 || 24.5

|| || || || || || || || || || || || || || || ||

SPECIFIČNI CILJ Št. 2 – Pripravljenost || || || || || || || || || || || || || || || ||

Število financiranih projektov za pripravljenost (vključno z usposabljanjem in vajami) || Sporazumi o donaciji in naročila || 0,5 || 50 || 25 || 54 || 27 || 56 || 28 || 58 || 29 || 60 || 30 || 64 || 32 || 62 || 31 || 404 || 202

Sistemi zgodnjega opozarjanja || Število admin. ureditev || 0,4 || 5 || 2 || 5 || 2 || 5 || 2 || 5 || 2 || 5 || 2 || 5 || 2 || 5 || 2 || 35 || 14

Zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah || Število sporazumov o donaciji in naročil || 1 || 16 || 16 || 16 || 16 || 16 || 16 || 16 || 16 || 16 || 16 || 16 || 16 || 19 || 19 || 115 || 115

Seštevek za specifični cilj št. 2 || 71 || 43 || 75 || 45 || 77 || 46 || 79 || 47 || 81 || 48 || 85 || 50 || 86 || 52 || 554 || 331

|| || || || || || || || || || || || || || || ||

SPECIFIČNI CILJ št. 3[50] – Odzivanje || || || || || || || || || || || || || || || ||

Pošiljanje strokovnjakov || Število naročil || 0,005 || 200[51] || 1 || 200 || 1 || 200 || 1 || 200 || 1 || 200 || 1 || 200 || 1 || 200 || 1 || 1400 || 7

 Število prevoznih operacij v EU || Sporazum o donaciji / pogodba o opravljanju storitev‑{}‑ || 0,250 || 2 || 0,5 || 2 || 0,5 || 2 || 0,5 || 2 || 0,5 || 2 || 0,5 || 2 || 0,5 || 2 || 0,5 || 14 || 3,5

Število prevoznih operacij zunaj EU || Sporazum o donaciji / pogodba o opravljanju storitev || 0,3 || 70[52] || 21 || 70 || 21 || 70 || 21 || 70 || 21 || 70 || 21 || 70 || 21 || 70 || 21 || 490 || 147

Seštevek za specifični cilj št. 3 || 272 || 22.5 || 272 || 22.5 || 272 || 22.5 || 272 || 22.5 || 272 || 22.5 || 272 || 22.5 || 272 || 22.5 || 1904 || 157.5

STROŠKI SKUPAJ || 358 || 69 || 362 || 71 || 364 || 72 || 366 || 73 || 368 || 74 || 372 || 76 || 373 || 78 || 2563 || 513

||

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.

– ü  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2014 [53] || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 6,902 || 6,902 || 6,902 || 6,902 || 6,902 || 6,902 || 6,902 || 48,314

Drugi upravni odhodki || 0,550 || 0,550 || 0,550 || 0,550 || 0,550 || 0,550 || 0,550 || 3.85

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 7,452 || 7,452 || 7,452 || 7,452 || 7,452 || 7,452 || 7,452 || 52,164

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[54] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi odhodki upravne narave || 0,6 || 0,6 || 0,6 || 0,6 || 0,6 || 0,6 || 0,6 || 4,2

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || 8,052 || 8,052 || 8,052 || 8,052 || 8,052 || 8,052 || 8,052 || 56,364

3.2.3.2. Ocenjene potrebe po človeških virih 3.2.3.3. ¨      Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– ü  Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

Ÿ Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence)

23 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 35 || 35 || 35 || 35 || 35 || 35 || 35

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[55]

23 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 36 || 36 || 36 || 36 || 36 || 36 || 36

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

XX 01 04 yy[56] || – na sedežu[57] || || || || || || ||

– na delegacijah || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

SKUPAJ || 71 || 71 || 71 || 71 || 71 || 71 || 71

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Upravljanje sporazumov o donaciji in naročil; izvajanje in nadaljnje ukrepanje glede politike; upravna podpora.

Zunanje osebje || Zagotavljanje delovanja središča za odzivanje v izrednih razmerah neprekinjeno 24 ur na dan, sedem dni na teden; opravljanje potrebnih terenskih del; upravna podpora.

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– ü  Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

Novi večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, kot je opredeljen v sporočilu z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011) 500 konč.)

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[58].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj

Prispevki držav Efte v proračunsko vrstico 230301 + 230306[59] || 0,650 || 0,650 || 0,650 || 0,650 || 0,650 || 0,650 || 0,650 || 4,550

Plačila pristojbin tretjih držav za sodelovanje v mehanizmu na področju civilne zaščite[60] || 0,126 || 0,126 || 0,126 || 0,126 || 0,126 || 0,126 || 0,126 || 0,882

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || 0,776 || 0,776 || 0,776 || 0,776 || 0,776 || 0,776 || 0,776 || 5,432

3.3. Ocenjeni učinek na prihodke

– ü  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨         na lastna sredstva,

¨         na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[61]

leto N || leto N+1 || leto N+2 || leto N+3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice.

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[1]               UL L 314, 1.12.2007, str. 9.

[2]               UL L 71, 10.3.2007, str. 9.

[3]               COM(2011) 696 konč.

[4]               COM(2011) 500 konč.

[5]               COM(2010) 600 konč.

[6]               COM(2009) 82 konč.

[7]               UL C 115, 4.5.2010, str. 1.

[8]               COM(2010) 673 konč.

[9]               UL L 314, 1.12.2007, str. 9.

[10]             UL L 71, 10.3.2007, str. 9.

[11]             UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

[12]             Splošna srečanja z zainteresiranimi stranmi so bila organizirana 6. aprila in 17. junija 2011, na katera je bilo povabljenih 600 zainteresiranih strani, vsakega pa se jih je udeležilo okoli 120. Srečanje generalnih direktorjev nacionalnih organov za civilno zaščito je potekalo od 23. do 25. maja 2011 v Budimpešti.

[13]             COM(2010) 600 konč.

[14]             COM(2010) 673 konč.

[15]             15520/08.

[16]             15874/10.

[17]             Sistem CECIS omogoča komunikacijo med centrom MIC in nacionalnimi organi, kar povečuje hitrost in učinkovitost odzivanja v nesrečah.

[18]             COM(2011) 500 konč.

[19]             UL L 297, 15.11.2001, str. 7.

[20]             UL L 314, 1.12.2007, str. 9.

[21]             UL L 71, 10.3.2007, str. 9.

[22]             UL L 327, 21.12.1999, str. 53.

[23]             COM(2009) 82 konč.

[24]             UL L 163, 2.7.1996, str. 1.

[25]             UL C 25, 30.1.2008, str. 1.

[26]             UL C 317, 12.12.2008, str. 6.

[27]             UL L 55, 16.2.2003, str. 13.

[28]             UL L 327, 24.11.2006, str. 1.

[29]             UL L 404, 30.12.2006, str. 39.

[30]             UL L 58, 24.2.2007, str. 1.

[31]             UL L 163, 2.7.1996, str. 1.

[32]             UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[33]             UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[34]             UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[35]             UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[36]             UL L

[37]             UL L 71, 10.3.2007, str. 9–17.

[38]             ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[39]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[40]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[41]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[42]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[43]             EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[44]             Države kandidatke in, če je primerno, potencialne države kandidatke Zahodnega Balkana.

[45]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[46]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[47]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[48]             Realizacije so proizvodi in storitve, ki bodo dobavljeni (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[49]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Specifični cilji …“.

[50]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Specifični cilji …“.

[51]             Na podlagi ocenjenega števila 20 nesreč na leto in ocenjenega povprečnega števila 10 strokovnjakov na nesrečo.

[52]             Na podlagi ocenjenega števila 7 letov na nesrečo zunaj EU in ocenjenega povprečnega števila 10 nesreč na leto.

[53]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[54]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[55]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[56]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[57]             Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[58]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[59]             Na podlagi plačanih pristojbin v letu 2011.

[60]             Na podlagi plačanih pristojbin v letu 2011 (samo Hrvaška v tem obdobju).

[61]             Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.