6.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 161/27

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) se seznanja z dejavnim pristopom delodajalcev in podjetnikov do tega, da bi v vsej Evropi spodbujali razvoj znanja in njegovo prilagajanje potrebam trga dela, da bi tako ponovno spodbudili gospodarsko rast, ustvarjali delovna mesta, zlasti pa izboljšali položaj mladih na trgu dela.

1.2

Izobraževanje in usposabljanje sta dragi dejavnosti, ki prinašata koristi številnim subjektom. V vsej Evropi obstaja veliko modelov, na podlagi katerih je mogoče uresničiti sisteme delitve stroškov. V te sisteme bi bilo treba vključiti delodajalce v skladu s praksami in razmerami v posameznih državah.

1.3

Odbor poziva delodajalce in podjetnike, naj podprejo načelo partnerstva in sodelovanja vseh udeleženih strani pri reformah sistemov izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter pri pripravi strategij za vseživljenjsko učenje. V zvezi s tem Odbor priznava pomen socialnega dialoga in doslej doseženih rezultatov sodelovanja med socialnimi partnerji na vseh ravneh.

1.4

Odbor poziva delodajalce in podjetnike, naj zaradi ohranjanja in krepitve položaja evropske industrije prispevajo k izboljševanju ugleda industrije, tehničnih poklicev in znanj na področju STEM (1), analizirajo, predvidevajo in sporočajo potrebe posameznih panog ter tako dejavno prispevajo k boljšemu usklajevanju znanj s potrebami trga dela.

1.5

Delodajalci in organizacije podjetij bi morali obenem spoštovati posebne potrebe mikropodjetij in malih podjetij z ozirom na njihove velike možnosti za ustvarjanje delovnih mest, da bi jim pomagali razviti lastne preglede, ki omogočajo podrobno predstavitev načina delovanja teh bolj prilagodljivih in dinamičnih podjetij.

1.6

Odbor priporoča podjetjem, naj skupaj z drugimi akterji na trgu dela tesno sodelujejo s šolami in izobraževalnimi ustanovami ter aktivno sodelujejo pri pripravi učnih programov in načrtov v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ki temeljijo na pričakovanih rezultatih. To sodelovanje bi bilo treba uveljavljati tudi pri usposabljanju učiteljev in učiteljev praktičnega pouka v okviru poklicnega izobraževanja.

1.7

Odbor meni, da bo bolj učinkovito sodelovanje podjetij z javnimi in zasebnimi službami za zaposlovanje vodilo k večji skladnosti usposabljanja v podjetjih z načeli aktivne politike zaposlovanja in s tem tudi k večji udeležbi pri vseživljenjskem izobraževanju.

1.8

V okviru predlaganega evropskega zavezništva za vajeništvo bi morali delodajalci in podjetniki sprejeti zavezo za spodbujanje kakovosti in izboljšanje podobe poklicnega izobraževanja in povečanje njegove privlačnosti v Evropi. Morali bi prevzeti odgovornost za ustvarjanje zadostnega števila mest za pripravnike in vajence na podlagi dualnih sistemov, ki povezujejo šolsko izobraževanje z izkušnjami dela v podjetjih, ter za druge oblike pridobivanja praktičnih izkušenj in znanja. Vendar je treba za to na ravni posameznih držav ustvariti ustrezne pogoje za podjetja in instrumente za spodbujanje motivacije.

1.9

Odbor je seznanjen z udeležbo delodajalcev pri socialnem partnerstvu za razvoj in izvajanje evropskih instrumentov, kot so EOK (2), ESCO (3), ECVET (4), Europass in drugi, na ravni posameznih držav, ter znova opozarja na potrebo po prilagoditvi teh instrumentov razmeram v mikropodjetjih ter malih in obrtnih podjetjih.

1.10

Odbor tudi poziva delodajalce in podjetnike, naj bolj izkoriščajo potencial žensk in naj jih podpirajo zlasti pri študiju predmetov STEM, da bi tako povečali njihovo zaposljivost in jim olajšali vstopanje na trg dela.

1.11

Odbor poziva delodajalce in podjetnike, naj bolj učinkovito uporabljajo evropske strukturne sklade, kot so ESRR, EKSRP in predvsem ESS nove generacije (5) ter Erasmus za vse. Obenem poziva, da bi bilo treba povečati sredstva programov Cosme in Obzorje (Horizon).

2.1

To mnenje se neposredno navezuje na mnenje EESO o strategiji Evropa 2020 in ustreznih vodilnih pobudah (6) ter na mnenja o razvoju znanja, vlogi izobraževanja in poklicnega usposabljanja (7).

2.2

V mnenju se pozitivno sprejema poziv Evropske komisije (8), da je treba ukrepati […] skupaj in graditi trdna partnerstva zaupanja z vsemi zainteresiranimi stranmi, in spoštuje vloga civilne družbe in avtonomije socialnih partnerjev (9). Mnenje je dopolnilo mnenj Odbora na tem področju (10).

2.3

S tem mnenjem želi EESO opozoriti na aktiven prispevek delodajalcev in delojemalcev k izvajanju ukrepov, sprejetih na ravni EU na področjih zaposlovanja, izobraževanja in priložnosti za mlade. Gre torej za nekakšno soočenje sprejetih politik in ukrepov s stvarnimi razmerami in zahtevami podjetij. Podjetja v Evropi so ključni akterji za premagovanje krize trga dela (11).

2.4

Evropa mora aktivirati vse vire rasti, med katerimi je tudi kvalificirana delovna sila, ki po svoji sestavi in številu ustreza trenutnim zahtevam na trgu dela. Poudarek mora zato biti tudi na praktičnih delovnih kvalifikacijah (rezultatih), poklicnem usposabljanju, usposabljanju vajencev in tehničnih vedah.

2.5

EESO se je v zadnjih letih močneje zavzemal za bolj učinkovito prilagajanje izobraževalnih sistemov zahtevam dela (12), z namenom, da se poveča zaposljivost delavcev, izboljša dostop podjetij do bolj usposobljene delovne sile in zmanjša težave pri prehodu s šole v poklicno življenje. Delodajalcem in podjetnikom je predložil več priporočil, in sicer:

3.1

V središču programa za nova znanja in spretnosti ter nova delovna mesta so nujnost vlaganja v sisteme izobraževanja in poklicnega usposabljanja, predvidevanje potreb po zahtevanem znanju in izboljšanje vseživljenjskega učenja. Program vključuje tudi predlog za oblikovanje kompleksnih strategij za vseživljenjsko učenje.

3.2

Jedra pobude Mladi in mobilnost  (13) so kakovostno izobraževanje, uspešno vključevanje na trg dela in večja mobilnost. Predlagano je povečanje privlačnosti, raznolikosti ponudbe in kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, izboljšanje dostopa do kakovostnih pripravniških mest in motiviranje podjetij, da dobro skrbijo za pripravnike.

3.3

Sporočilo K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti  (14) se osredotoča na ustvarjanje delovnih mest, zlasti v panogah z velikimi možnostmi za rast, na obnovo dinamičnih trgov dela, razvoj vseživljenjskega učenja ter zagotavljanje varnosti zaposlitve in ustvarjanje možnosti za mlade.

3.4

V času vse večje brezposelnosti in šibke gospodarske rasti je nujno, da se izkoristijo nove priložnosti za učenje, tudi izven formalnega sistema. Zato je predlog za priporočilo Sveta o potrjevanju rezultatov neformalnega in priložnostnega učenja (15) prispevek na ravni EU za pospešitev reform.

3.5

Sporočilo Evropske komisije Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate  (16) vsebuje vrsto konkretnih predlogov in inovativnih pristopov na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, usposabljanja vajencev ter spodbujanja izobraževanja v podjetjih in mobilnosti. Evropske sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja je treba okrepiti tako, da bodo na tem področju vodilni v svetu, in sicer tako glede standardov kot tudi po svoji dejanski uspešnosti (17).

3.6

Sporočilo Evropske komisije Za zaposlovanje mladih  (18) temelji na doslej podanih predlogih, kot sta evropski Kakovosten okvir za pripravništvo  (19) in Jamstvo za mlade, ter vsebuje poziv k vzpostavitvi evropskega zavezništva za vajeništvo  (20).

3.7

Akcijski načrt za podjetništvo 2020 – Oživitev podjetniškega duha v Evropi zajema izobraževanje in usposabljanje podjetnikov ter oblikovanje vseevropske pobude za razvoj podjetniških znanj (21), usmerjene k razvoju podjetniškega znanja, kompetenc in pristopov.

4.1

Prizadevanja za okrepitev položaja evropske industrije in z njo povezanih storitev zahtevajo spremembo strukture kvalifikacij in ustreznih znanj na vseh področjih, na podlagi jasno opredeljenih rezultatov.

4.2

Prestrukturiranje cele vrste panog – kar je naravna značilnost dinamičnih gospodarstev – ima za posledico izgubo delovnih mest, a jih tudi ustvarja. Vendar je število novih delovnih mest občutno manjše od števila tistih, ki izginjajo (22). Za delodajalce to pomeni, da morajo biti v sodelovanju z vlado in v okviru socialnega dialoga zmožni predvidevati in obvladovati spremembe, da bi tako omejevali negativne socialne posledice sprememb in krepili pozitivne učinke prestrukturiranja. To tudi pomeni, da morajo dosledno sodelovati pri naložbah v izobraževanje in prešolanje.

4.3

Zato je predvidevanje prihodnjih potreb trga dela bistvenega pomena. Čeprav mednarodne raziskave kažejo, da je verodostojno predvidevanje dolgoročnih potreb trga dela zaradi močne dinamike globalnega razvoja izredno težavno, bi morale organizacije delodajalcev in podjetnikov proučevati položaj v posameznih gospodarskih panogah v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju, ugotavljati regionalne razlike in se ustrezno odzivati na spreminjajoče se potrebe podjetij po kvalificirani delovni sili. Te analize in napovedi zadevajo vse gospodarske subjekte, vključno z zadrugami in obrtnimi podjetji.

4.3.1

To je mogoče najbolje doseči z določitvijo strateških ciljev in pripravo akcijskih načrtov. Sestavni deli takšnih načrtov so okrepljeno trženje v zadevni panogi, priprava izobraževalnih zasnov in opredelitev zahtev, skupna odgovornost in gospodarska udeležba države in drugih udeleženih strani pri izobraževanju in usposabljanju diplomantov, krepitev sodelovanja med podjetji, šolami in drugimi udeleženimi akterji v okviru prizadevanj za tesnejše povezovanje teorije in prakse ter snovanje usposabljanja študentov v podjetjih in ustvarjanje kulture mobilnosti podjetij.

4.3.1.1

Zasnova izobraževanja lahko obsega naslednje točke: oceno usposobljenosti diplomantov v različnih predmetih, ki so pomembni za določeno gospodarsko panogo, določitev poklicev, ki jih je mogoče zagotoviti s prešolanjem, medpanožno sodelovanje z drugimi gospodarskimi panogami, pripravo seznama sodelujočih osnovnih in srednjih šol, vključevanje svetovalcev za poklicno usmerjanje ter anketo z vprašalniki o motivaciji študentov zadnjih letnikov o njihovih pričakovanjih glede poklicne poti.

4.3.1.2

Pomembno je zasnovati usposabljanje študentov v podjetjih. To med drugim pomeni, da je treba oblikovati programe za ta namen, pripraviti okolje, da se študente poveže z dejavnostjo podjetij, in določiti pravila za vrednotenje učinkovitosti usposabljanja študentov. Podjetja bi morala podpirati mobilnost študentov in vajencev ter organizirati izmenjave.

4.3.1.3

Izobraževanje in usposabljanje sta dragi dejavnosti, ki prinašata koristi številnim subjektom (23). Javni organi prevzemajo veliko finančno odgovornost za podporo odraslim pri pridobivanju osnovnih znanj, kot tudi kompetenc in kvalifikacij za vstop ali ponovni vstop na trg dela. Od delodajalcev se pričakuje, da prevzamejo glavno odgovornost za financiranje znanj, specifičnih za posamezna delovna mesta. Tudi posamezniki so odgovorni za pridobivanje in razvijanje zaposljivosti in osebne usposobljenosti.

4.3.1.4

V številnih državah članicah država – tudi finančno – sodeluje pri izvajanju programov za usposabljanja in prešolanje. Takšno odgovorno ravnanje je bistvenega pomena in bi ga bilo mogoče še izboljšati z zagotavljanjem možnosti financiranja s finančnimi sredstvi skladov EU ali z možnostjo uporabe in medsebojnega povezovanja izvedenih projektov. Vendar pa financiranje z javnimi sredstvi nikoli ne more nadomestiti odgovornosti vseh udeleženih strani, vključno z delodajalci.

4.4

V okviru socialnega dialoga bi bilo treba podjetnike učinkoviteje vključevati v oblikovanje in izvajanje nacionalnih politik, s katerimi naj bi izboljšali dostop do predšolske vzgoje ter posodobili in rehabilitirali srednješolsko in visokošolsko poklicno izobraževanje in usposabljanje.

4.4.1

Kakovostno in dostopno varstvo za predšolske otroke je sestavni del začetnega izobraževanja. Delodajalci lahko sodelujejo s predšolskimi ustanovami in spodbujajo razvoj talentov – na primer tako, da dajo na voljo tehnične igrače – na najrazličnejših področjih v sodelovanju s strokovnimi institucijami in starši.

4.4.2

Del pouka bi moral že od osnovne šole naprej vsebovati seznanjanje s temeljnimi praktičnimi znanji najrazličnejših poklicev, tudi tehničnih, s perspektivami posameznih industrijskih in storitvenih panog ter s trenutnimi zahtevami glede znanj in usposobljenosti. Brez napredka v smeri predmetov s področja STEM in praktičnih znanj bo težko izboljšati poklicno izobraževanje in usposabljanje. To bi bil lahko eden od načinov za olajševanje vključevanja mladih v današnji trg dela.

4.4.3

Najnovejša študija CEDEFOP (24) je pokazala, da je cela vrsta evropskih držav že sprejela ukrepe za povečanje privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Kljub temu raziskava kaže na slabosti teh prizadevanj na nekaterih pomembnih področjih. Gre za izboljšanje prehodov med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter visokošolskim izobraževanjem, revizijo in posodobitev učnih načrtov, izboljšanje infrastrukture v ustanovah za poklicno izobraževanje in usposabljanje, dostop do posebnih skupin, izvedbo strukturnih sprememb in izboljšanje sodelovanja med različnimi ravnmi, izboljšanje sistema vajeništva in še zlasti za močnejše vključevanje delodajalcev in socialnih partnerjev.

4.4.4

Možnosti evropskih visokošolskih ustanov, da izpolnijo svojo nalogo v družbi in prispevajo k blaginji Evrope, doslej niso dovolj izkoriščene (25). Gospodarstvo, ki temelji na znanju, potrebuje ljudi s pravo kombinacijo znanj, med drugim tudi večdisciplinarnih, e-znanjem za digitalno dobo, ustvarjalnostjo in prilagodljivostjo ter dobrim razumevanjem izbranega področja. Zato morajo ustrezno izbrane šole in podjetja sodelovati tudi na ravni visokošolskega izobraževanja. Delodajalci ne morejo čakati, da jim bodo šole zagotavljale diplomante po meri. V skladu s svojimi znanji bi morali sodelovati pri pripravi učnih načrtov in izboljševati raven opremljenosti šol. Hkrati pa je treba spoštovati avtonomijo šol, ki morajo izpolnjevati tudi druge naloge, pomembne za celotno družbo.

4.5

Pomanjkanje znanja na področju tako imenovanih predmetov STEM se bo nekoč izkazalo za največjo oviro za gospodarsko rast. Delovna sila se stara in v celi vrsti poklicev, za katere so pomembni predmeti STEM, bo kmalu prišlo do menjav generacij, ko se bodo izkušeni delavci podjetij upokojevali. Šolski sistemi pa v prihodnjih letih še ne bodo tako prilagojeni, da bi bilo mogoče na trg dela poslati delavce s prepotrebnim tehničnim znanjem.

4.5.1

Zato se morajo delodajalci boriti proti zgrešenemu prepričanju, da znanje s področja predmetov STEM nima prihodnosti. Nasprotno, dokazati morajo, da širitev poučevanja teh predmetov na šolah vseh stopenj pomeni, da bodo imeli diplomanti na svojih poklicnih poteh boljše možnosti in se bodo lahko bolje prilagajali. Delodajalci morajo bolje obveščati o tem, katera znanja bodo v prihodnosti potrebna v podjetjih, poleg tega pa morajo prispevati k vseživljenjskemu izobraževanju učiteljev (26).

4.5.2

Vendar slabosti ne smemo iskati zgolj v samih izobraževalnih sistemih. Delodajalci morajo pravočasno predvidevati prihodnja dogajanja, se odzivati na globalne in tehnološke izzive, posodabljati svoje obrate in ustvarjati zaposlitvene možnosti za diplomante, pri katerih je mogoče pridobivati znanja na svetovni ravni.

4.5.3

Delodajalci bi se morali boriti tudi proti zgrešenemu prepričanju, da ženske niso primerne za nekatera področja, in morali bi bolje izkoriščati možnosti, ki jih ponujajo ženske, na primer s spodbujanjem poklicnega razvoja posebnih talentov, z zagotavljanjem mentorstva, sponzorskimi pogodbami, ukrepi na področju poklicnega usposabljanja in uspešnimi primeri iz prakse. Med načini izobraževanja moških in žensk še vedno obstajajo velike razlike. Ženske na področju predmetov STEM še vedno niso dovolj zastopane.

4.5.4

Skupaj s tehničnimi šolami izginjajo tudi ustrezno izobraženi učitelji. Zato je treba poskrbeti za zadostno število dobrih učiteljev in mentorjev. Ti bi morali biti seznanjeni s spreminjajočimi se potrebami trga dela in biti zmožni učencem posredovati tehnično znanje. Podpirati bi bilo treba vseživljenjsko učenje in pripravništvo za učitelje in mentorje v podjetjih. Zato bi morali delodajalci tistim zaposlenim, ki kažejo zanimanje in so za to sposobni, omogočiti, da v njihovem podjetju postanejo mentorji za vajence in pripravnike, ter jih zagotoviti ustrezno pedagoško in psihološko usposabljanje.

4.6

V okviru socialnega partnerstva je treba delodajalce predvsem vključevati v pripravo nacionalnih strategij za vseživljenjsko učenje in ustvarjanje pogojev za priznavanje rezultatov neformalnega in priložnostnega učenja. Treba bi bilo spodbujati in priznavati usposobljenosti in znanja, pridobljena z neformalnim in priložnostnim izobraževanjem, da bi povečali zmogljivosti mladih in krepili njihovo vlogo na trgu dela (27)  (28). Te strategije vseživljenjskega učenja bi morale v povezavi s strategijami razvoja podeželja obravnavati tudi dostop do nadaljnjega izobraževanja in prešolanja za tiste na podeželju, ki jih to zanima.

4.6.1

Delodajalci od izobraževalnega sistema upravičeno pričakujejo, da diplomanti s seboj prinašajo pripravljenost na nadaljnje izobraževanje in da imajo dovolj široko uporabnih znanj, da njihovo usposabljanje na delovnem mestu ne bo niti dolgotrajno niti drago ter da ga bo mogoče obenem tudi stalno dopolnjevati z nadaljnjim izobraževanjem.

4.6.2

Delodajalci morajo prevzeti svoj del odgovornosti za tisti del poklicnega usposabljanja, ki je specifičen za posamezno podjetje ali povezan s časovno omejenim povpraševanjem po strokovnem znanju za ožje opredeljene poklicne profile.

4.6.3

Mikropodjetja ter mala in obrtna podjetja poleg tega potrebujejo bolj dinamičen in prilagodljiv izobraževalni sistem, ki se lahko v odvisnosti od dejanskih razmer odziva tako na potrebe novih kot tudi starejših delavcev, ki se želijo ali morajo udeleževati nadaljnjega izobraževanja ali usposabljanja (vseživljenjsko učenje).

4.6.4

Majhen odziv na vseživljenjsko učenje je tudi posledica pomanjkanja usklajenosti med usposabljanjem v podjetjih in načeli aktivne politike zaposlovanja na eni strani ter sedanjih metod prešolanja in potreb delodajalcev na drugi strani. Pomanjkljivosti na področju izpopolnjevanja omejujejo možnost prilagajanja vse hitrejšim tehnološkim spremembam, ki vodijo do sprememb v tehnični opremi podjetja in vplivajo tudi na ustrezne gospodarske prednosti podjetja v primerjavi s tekmeci.

4.6.5

Stalno sodelovanje delodajalcev s službami za zaposlovanje je bistvenega pomena. Zmogljivosti, infrastruktura in metode teh služb so pomemben element za podporo povpraševanja po nadaljnjem usposabljanju, imajo pa tudi posledice za ponudbo nadaljnjega usposabljanja.

4.7

V skladu z možnostmi in prakso v posameznih državah lahko obstaja več poti za krepitev vpliva delodajalcev na učinkovitost izobraževalnega sistema z vidika povečevanja rasti in zaposlovanja ter njegovega prilagajanja potrebam trga dela.

4.7.1

V okviru socialnega partnerstva delodajalci sodelujejo z javnimi ali zasebnimi šolami v regiji ali kraju v obliki skupnih forumov šol in podjetij ali v okviru regionalnih ali panožnih svetov ali pogodb za podporo zaposlovanju in usposabljanju, ali pa se združujejo za vzpostavitev in upravljanje šolskih in učnih ustanov ali ustanavljajo lastne šole ali učna središča za usposabljanje v podjetjih.

4.7.2

To velja za vse vrste gospodarskih subjektov, vključno z mikropodjetji, malimi podjetji, zadrugami in obrtnimi podjetji. Te pobude bi bilo zato treba razvijati na najbolj učinkoviti ravni, da bi okrepili njihove učinke in jih organizirali v sodelovanju z institucijami države in ozemeljskih skupnosti, saj je treba upoštevati tudi javni interes in sodelovanje pri aktivni politiki zaposlovanja ter ohranjati kakovostna in trajnostna delovna mesta.

4.8

Pripravništva v podjetjih so pomemben del izobraževalnega procesa.

4.8.1

Za delodajalce je pripravništvo proces, katerega cilj je, da mladim omogoči izkušnje z delovnim okoljem in potek dela v praksi. V interesu podjetij je olajšati prehod mladih iz izobraževalnega sistema na trg dela, ne zlorabljati položaja pripravnikov, jim ponuditi zaposlitev, ki ustreza cilju praktičnega pouka, in jim zagotavljati primerne delovne pogoje.

4.8.2

EESO zato pozdravlja pripravo akcijskega načrta za zaposlovanje mladih v okviru skupnega programa evropskih socialnih partnerjev (29), v katerem bodo med njegovimi skupno opredeljenimi prednostnimi nalogami obravnavani tudi pripravništvo, izkušnje na delovnem mestu in vajeništvo.

4.9

Znanja in izkušnje, pridobljene z neformalnim in priložnostnim izobraževanjem v okviru prostovoljstva, lahko povečajo ustvarjalnost in inovativne sposobnosti delavcev ter prispevajo k povečanju njihove zaposljivosti in olajševanju njihovega vstopanja na trg dela. Podjetja v okviru svojih strategij za družbeno odgovornost podjetij podpirajo prostovoljne dejavnosti svojih zaposlenih. Vendar pa sistematično podporo prostovoljstva delodajalcem preprečuje odsotnost pravnega okvira ter instrumentov za ocenjevanje in priznavanje tako pridobljenih kvalifikacij, predvsem pa finančne in davčne ovire (30).

5.1

V okviru socialnega partnerstva delodajalci sodelujejo pri opredeljevanju in uresničevanju skupnih evropskih načel (pri svetovanju, ugotavljanju in potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja) ter v okviru ustreznih instrumentov (31) (EOK, ECVET, EQAVET, Europass). S temi načeli in instrumenti naj bi prispevali k povečanju mobilnosti delavcev, učencev in učiteljev med različnimi izobraževalnimi ustanovami in sistemi poklicnega usposabljanja ter med različnimi državami.

5.2

Države članice EU so sprejele Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK)  (32), ki določa 8 ravni kvalifikacij na podlagi splošnega znanja, spretnosti in kompetenc. Vsaka država članica mora vse svoje kvalifikacije razvrstiti v posamezne od teh osmih ravni.

5.3

Eden od ukrepov, predvidenih v programu za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta, je bil, da se do konca leta 2012 pripravi evropska klasifikacija spretnosti/kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO) kot skupna platforma za področja zaposlovanja, izobraževanja in poklicnega usposabljanja. S projektom ESCO naj bi nadomestili ali dopolnili obstoječe nacionalne in mednarodne klasifikacije panog ter zatem vzpostavili orodje za lažje oblikovanje dinamičnega trga dela, ki naj bi omogočal gladko prehajanje, predvsem z enega na drugo delovno mesto, ali pa z usposabljanja v prvo zaposlitev.

5.3.1

Vendar ESCO ne zadeva mikropodjetij in malih podjetij, saj njegovi standardi temeljijo na izhodišču, da vse osebe, ki opravljajo določen poklic in imajo enake kvalifikacije, opravljajo enake naloge, ne glede na to, v katerem podjetju delajo. V današnjem času, v katerem se zahteve za posamezna delovna mesta hitro spreminjajo, spremembe tehnologije, zahtev kupcev, delovnih procesov in razpoložljivosti kvalificiranih delavcev pomenijo, da se pri porazdeljevanju nalog zaposlenim od slednjih zahteva določeno prilagodljivost pri izvajanju nalog in tudi pripravljenost, da svoj način dela prilagajajo nenehnim spremembam sveta tehnike in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, v katerem podjetja poslujejo.

5.3.2

Delodajalci in organizacije podjetij morajo upoštevati posebne potrebe mikropodjetij in malih podjetij ter jim pomagati pri pripravi pregledov, ki omogočajo podrobno predstavitev načina poslovanja teh bolj prilagodljivih in dinamičnih podjetij. Ti pregledi morajo zagotavljati, da se rezultati prikazujejo kot naloge in ne kot splošne funkcije. Na podlagi teh seznamov je nato mogoče graditi razvoj usposabljanja in kvalifikacij ter tako zagotoviti jasno preverljivo sled od delovnega mesta do končnih kvalifikacij.

5.4

Delodajalci, podjetja in drugi gospodarski akterji bi morali uporabljati vse projekte, ki se financirajo iz nacionalnih proračunov in strukturnih skladov EU, zlasti projekte, ki se financirajo iz ESS in programa Erasmus za vse. V okviru aktivne politike zaposlovanja države članice zdaj uvajajo vrsto projektov za ohranjanje delovnih mest, posodabljanje in izboljševanje znanja delavcev ter olajševanje vstopanja mladih na trg dela (33). Tudi sprejetje novega večletnega finančnega okvira omogoča začetek izvajanja več novih programov za podporo izobraževanja, mobilnosti in inovativnosti, kot so Erasmus za vse, Cosme in Horizon 2020.

6.1

Evropa danes povsem upravičeno polaga vse svoje upe v spodbujanje in razvoj dualnega sistema izobraževanja. Zato je na dlani, da imajo države članice, ki se dolgoročno usmerjajo v ta sistem, dobre rezultate in se lahko pohvalijo s stopnjo brezposelnosti med mladimi, ki je precej pod povprečjem EU (34).

6.2

V svojem mnenju o svežnju o zaposlovanju EESO jasno kaže, da je eden od načinov za premoščanje vrzeli med potrebami trga dela, izobraževanjem in pričakovanji mladih podpiranje razvoja teh zelo kakovostnih šolskih sistemov za poklicno usposabljanje.

6.3

Raziskava Evropske komisije o stanju poklicnega usposabljanja v EU (35) opozarja zlasti na nekatere izzive, s katerimi se morajo soočiti ti sistemi usposabljanja. Hiter prehod s šole v poklic na primer prinaša samo začasno korist, medtem ko so dolgoročne možnosti zaposlovanja manj jasne. Drugo vprašanje je "prenosljivost" pridobljenih znanj in kvalifikacij v drugo podjetje (iz iste ali druge panoge).

6.4

Ta študija opozarja tudi na dejstvo, da se je v letu 2008 – kar je posledica svetovne gospodarske krize – število učencev na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja povečalo, da pa se je število razpoložljivih mest za vajence in pripravnike v več državah članicah zaradi negotovega poslovnega ozračja zmanjšalo. Takšno stanje je zato spodbuda za mobilizacijo vseh akterjev in za njihovo skupno odgovornost za ustvarjanje novih učnih mest v podjetjih ali iskanje drugih rešitev, ki jih podpira država.

6.5

Raziskava BusinessEurope (36) o konkretnih izkušnjah na tem področju na ravni posameznih držav članic je opozorila na različne pristope pri pripravi sistemov, ki povezujejo šolsko izobraževanje s stvarnostjo podjetij. Raziskava je privedla do vrste priporočil, med njimi tudi za delodajalce same:

6.6

Zato delodajalci pozitivno sprejemajo poziv Komisije, ki se zavzema za zavezništvo za podporo razvoju kakovosti, izboljšanje podobe poklicnega izobraževanja in povečanje njegove privlačnosti v Evropi. Pripravljeni so tudi prevzeti svoj del odgovornosti za ustvarjanje vajeniških mest na podlagi dualnih sistemov, ki povezujejo šolsko izobraževanje s stvarnostjo podjetij (37).

6.7

Podpora poklicnemu izobraževanju delodajalcem ne ponuja le koristnega sredstva za ocenjevanje možnih kandidatov za nove zaposlitve, ampak dolgoročno tudi širše gospodarske koristi, obenem pa je izraz družbene odgovornosti.