C_2018440SL.01011601.xml

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja

(COM(2018) 374 final – 2018/0199 (COD))

(2018/C 440/19)

Poročevalec:

Henri MALOSSE

Zaprosilo	Evropska komisija, 11. 6. 2018 Svet Evropske unije, 19. 6. 2018
Pravna podlaga	člena 178 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	7. 9. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	19. 9. 2018
Plenarno zasedanje št.	537
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	196/2/5

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropsko teritorialno sodelovanje je edinstven instrument kohezijske politike ter eden redkih okvirov, v katerem nacionalni, regionalni in lokalni subjekti iz različnih držav članic sistematično izvajajo skupne ukrepe ter si izmenjujejo prakse in strategije delovanja. Lahko bi rekli, da se v tem kaže evropski duh. Kljub številnim primerom dodane vrednosti in naložb za spodbujanje rasti v že izpeljanih projektih rezultati naknadnih ocen dejansko kažejo več pomanjkljivosti. V novem predlogu uredbe jih je treba upoštevati pri več vrstah ukrepov:

1.1.1

Poenostavitev postopkov – EESO poziva k koreniti poenostavitvi, povezani z razsežnostjo projektov. Sodelovanje poteka v glavnem pri lokalnih dejavnostih. Zato so nujno potrebne poenostavitve obrazcev in metod za ocenjevanje projektov ter pavšalna obravnava kot ključni element novega programskega načrtovanja.

1.1.2

Finančni okvir – Kohezijska politika je odločilni element pomoči za strategijo Evropa 2021–2027, ki jo je treba prednostno tehnično in proračunsko podpreti. EESO svari pred zmanjšanjem proračunskih sredstev, ki bi ogrozilo učinkovitost, prepoznavnost in ugled tega akcijskega programa. Zato poziva Evropski parlament, naj predlaga povečanje sredstev za kohezijsko politiko, zlasti za evropsko teritorialno sodelovanje.

1.1.3

Dodatnost – EESO je zaskrbljen zaradi novih pravil, na podlagi katerih bi se lahko 85-odstotna zgornja stopnja financiranja EU znižala na 70 %. Poziva, naj se za male projekte, najranljivejše regije in dejavnosti civilne družbe ohrani 85-odstotna stopnja. EESO podpira tudi razširitev sodelovanja zasebnega sektorja in uporabe evropskega finančnega inženiringa InvestEUfund za ukrepe v korist proizvodnega sektorja.

1.1.4

Vključitev finančnih instrumentov – EESO Komisijo poziva, naj oblikuje pravo strategijo za usklajevanje in vključevanje njenih različnih finančnih instrumentov, ki so na voljo v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, in v ta namen hitro pripravi sporočilo. Evropsko teritorialno sodelovanje mora biti prednostni okvir za to nujno usklajevanje.

1.1.5

Za resnično partnerstvo s civilno družbo – Komisija mora določiti, da se v posvetovalni postopek in izvajanje ukrepov obvezno vključijo socialni partnerji in organizacije civilne družbe, saj se ugotavlja, da so bili najboljši rezultati projektov doseženi v sodelovanju s civilno družbo. EESO se zavzema, da bi vsak operativni organ moral predstaviti partnersko shemo za vključevanje civilne družbe z mehanizmom opozarjanja.

1.1.6

Nadaljevanje in razvijanje tematske osredotočenosti – EESO pozitivno ocenjuje ugotovljen napredek pri tematski osredotočenosti prednostnih ukrepov in naložb, vendar je treba natančneje določiti, kako:

—	upoštevati posebnosti območij iz člena 174 PDEU (otokov, gorskih območij, podeželja, aglomeracij itd.), ne da bi pri tem zanemarili potrebe po osredotočenosti, ki zagotavlja prepoznavnost in učinkovitost, da se prepreči razpršitev sredstev,

—	postaviti trajnostni razvoj in podnebne ukrepe v središče vseh problematik,

—	Evropo res približati državljanom z bolj lokalnim ukrepanjem.

1.1.7

Pomorsko sodelovanje in otoška ozemlja – Ker so otoška ozemlja vedno del pomorskih območij, se EESO zavzema, da bi ta ozemlja projekte še naprej lahko predstavljala na podlagi mejnega in teritorialnega sodelovanja. Po potrebi bi bilo treba določiti novo prednostno nalogo za „otoška ozemlja“ z opredeljenim proračunom.

1.1.8

Makroregionalne strategije – EESO meni, da je treba razširiti razvoj makroregionalnih strategij na nova območja (Sredozemlje, Balkan, Karpati itd.) in v njihovo korist zagotoviti večjo povezanost novih evropskih finančnih instrumentov.

1.1.9

Sodelovanje s sosednjimi državami – EESO pozdravlja vzpostavitev enotnega okvira za izvajanje s sosednjimi/tretjimi državami. Poudarja tudi pomen pristopa, v skladu s katerim se hkrati uporabijo sredstva evropskega teritorialnega sodelovanja in zunanjih instrumentov financiranja. EESO poziva Komisijo, naj v tem okviru zagotovi, da se programi za teritorialno sodelovanje odprejo regijam v sosednjih državah, čeprav ne mejijo na EU, da v teh državah ne bi prihajalo do razdorov.

1.1.10

Inovacije – EESO podpira predlog glede prednostne osi za inovacije z lastnim proračunom in postopki, ki bi nedržavnim akterjem omogočali neposreden dostop. EESO poudarja, da je treba inovacije razširiti tudi na družbeno in socialno področje.

1.1.11

Digitalna komponenta evropskega teritorialnega sodelovanja – Povezanost je danes eden od glavnih izzivov za akterje evropskega teritorialnega sodelovanja. Predvideti je treba načine in pobude za zmanjšanje digitalnega razkoraka med ozemlji ter med mestnimi in podeželskimi območji v regijah: razviti izmenjavo izkušenj in zmanjšati digitalni razkorak med regijami na eni strani ter med mestnimi in podeželskimi območji na drugi strani.

1.1.11.1

EESO v ta namen predlaga, naj se v obdobju 2021–2027 v strukturi vseh programov evropskega teritorialnega sodelovanja upoštevajo digitalna preobrazba ter zahteve po povečanju znanj in spretnosti.

1.1.12

Upoštevanje mladih – Bistveno je upoštevanje mladih v Evropi. EESO predlaga uporabo metod programa Erasmus+ za izmenjave mladih, kot so študenti, vajenci, iskalci zaposlitve in osebe, ki so zašle v težave, da se mladi vključijo v teritorialno sodelovanje s posebnimi programi mobilnosti, zlasti za poklicno usposabljanje in učenje jezikov. EESO predlaga, naj se v čezmejne in nadnacionalne programe sodelovanja zapišejo posebne osi za predloge in intervencije, ki so v korist mladih in jih vodijo mladi.

1.1.13

Ukrepi v korist ranljivim skupinam prebivalstva in upoštevanje horizontalnih meril – EESO poudarja, da je pomembno uvesti natančna pravila o ravneh obveznosti, ki jih je treba spoštovati ob upoštevanju horizontalnih načel Skupnosti, in v zvezi s tem določiti minimalni prag (10 % pomoči za ukrep).

1.1.14

Civilna zaščita in boj proti velikim nesrečam – EESO poziva Komisijo, naj predvidi vključitev te komponente kot glavne osi za teritorialno sodelovanje in jo poveže z novim skladom za obrambo in civilno zaščito, ki ga Komisija predlaga za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027.

1.1.15

Oglaševanje – Glede na pomembnost programov, ki se podpirajo v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja, bo EESO podprl vsako pobudo za povečanje prepoznavnosti, da bi se okrepila duh evropskega državljanstva in ozaveščenost o konkretnih ukrepih, ki se izvajajo ob podpori EU. Zlasti se zavzema za vzpostavitev informacijskih točk v regijah, ki so upravičene do programov sodelovanja, ki bi po možnosti delovale v okviru organizacij civilne družbe.

2. Uvod

2.1 Teritorialno in obmejno sodelovanje, bistvo evropskega duha

2.1.1

Evropsko teritorialno sodelovanje (Interreg), ki je z vsemi svojimi čezmejnimi, nadnacionalnimi in medregijskimi komponentami ter odprtostjo sosednjim državam v središču vzpostavljanja skupnega evropskega prostora, je jedro evropskega povezovanja: pomaga preprečevati, da bi meje postale ovire, povezuje Evropejce, prispeva k reševanju skupnih težav, olajšuje izmenjavo zamisli in prednosti ter spodbuja strateške pobude glede skupnih ciljev.

2.1.2

Člen 174 in člen 24 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sta pravni okvir, ki omogoča uresničevanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezijske politike, katere cilja sta zmanjšanje razlik v stopnjah razvitosti med regijami in torej evropsko teritorialno sodelovanje.

2.1.2.1

Člen 174 določa da, se „[m]ed zadevnimi regijami […] posebna pozornost namenja podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam“. EESO meni, da se lahko v skladu s tem členom tem regijam upravičeno nameni posebna pozornost v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja, Komisijo in države članice pa poziva, naj za to poskrbijo.

2.1.3

V okviru evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg), ki je prednostni cilj kohezijske politike, javni in zasebni, nacionalni, regionalni in lokalni subjekti v državah članicah izvajajo skupne pobude, si izmenjujejo dobre prakse in oblikujejo razvojne politike v Evropi in zunaj nje. Kljub številnim primerom dodane vrednosti in naložb za spodbujanje rasti v doslej izvedenih projektih pa se čuti vpliv nekaterih težav, povezanih s pomanjkljivostmi pri različnih programih, ki jih je treba analizirati v novih perspektivah za obdobje 2021–2027.

2.1.4

Rezultati naknadnih ocen dejansko kažejo več elementov:

—	pomanjkljivo funkcionalno opredelitev regij glede na člen 174 PDEU,

—	velike težave pri opredelitvi in izvajanju skladne strategije ukrepanja, saj se za določanje projektov, ki bodo prejeli podporo, uporablja pristop od spodaj navzgor,

—

to, da ni skoraj nobenih sinergij med programi Interreg in drugimi programi EU, s katerimi bi se lahko okrepili njihovi razvojni učinki, zlasti programi Erasmus+, Obzorje 2020, Evropski sklad za strateške naložbe, Connect-Europe, COSME, ter da je učinek teh ukrepov in njihove prepoznavnosti v civilni družbi in med vsemi skupinami državljanov, zlasti ženskami, mladimi, družinami, invalidnimi osebami in starejšimi osebami, prešibak.

2.1.5

Nekateri od teh vidikov se upoštevajo v novem predlogu uredbe, s katerim se krepijo postopki za zmanjšanje števila regionalnih prednostnih nalog v vseh evropskih regijah, tudi v najodročnejših, razvijajo nove makroregionalne strategije in tematske osredotočenosti ter podpirajo spodbude za inovacije in številne druge pobude, ki so posledično predmet posebnih analiz in pripomb. Toda predlog Komisije je treba izboljšati, pri čemer je treba podrobneje obravnavati več pomembnih vprašanj.

3. Prednostne teme za priporočila EESO Komisiji

3.1

Poenostavitev postopkov – korenita poenostavitev – Komisija predlaga pomemben sklop posebnih določb, s katerimi naj bi se poenostavila pravila za razvrščanje in upravljanje programov za vse udeležene ravni: upravičence, države članice, organe upravljanja, sodelujoče tretje države in Komisijo. EESO se strinja s tem pristopom, vendar gre v tem primeru za pobudo, ki se predstavi ob vsakem novem programskem načrtovanju. Komisija pri tem postopku ni bila dovolj temeljita.

3.1.1

Kar zadeva poenostavitev in pavšal, se z uredbo kot ključni element za naslednje programsko obdobje uvaja pavšalna obravnava nekaterih stroškov, dodatno pa obravnava tudi nekatere spremenljivke, kot so stroški osebja (za vsak projekt pod 200 000 EUR – pavšalno in brez potrebe po predložitvi računov). Komisija s tem priznava, da so nujne upravne poenostavitve, in poudarja potrebo po splošnem sporazumu.

3.1.2

Sodelovanje se nanaša zlasti na lokalne dejavnosti. Zato je potreben program, ki bi bil veliko bolj odprt za civilno družbo, pri čemer je treba temeljito poenostaviti postopke ter vzpostaviti majhne enote za informacije in pomoč.

3.1.3

EESO poziva k skladnosti pri razsežnosti projektov, da bi se izvedle potrebne poenostavitve obrazcev in metod za ocenjevanje projektov ter da bi se pavšalno obravnavale vsaj administrativne dejavnosti in dejavnosti upravljanja. Korenita poenostavitev je nujna, da se nosilcem projektov omogoči, da se osredotočijo na rezultate ukrepov in ne na administrativne dejavnosti, ki zahtevajo veliko sredstev in časa.

3.1.4

Kot želi Komisija, je treba v celoti zagotoviti, da se projekti ocenjujejo glede na „rezultate“, subjekte pa je treba razbremeniti obveznosti, da morajo stalno pripravljati poročila o dejavnostih (zdaj se to zahteva vsakih šest mesecev).

3.2

Finančni okvir – Komisija meni, da morata kohezijska politika in njen izraz v evropskem teritorialnem sodelovanju ostati bistveni element finančnega svežnja. EESO podpira to stališče. Z dodelitvijo manjših proračunskih sredstev bi se ogrozili učinkovitost, prepoznavnost in tudi sedanji ugled tega akcijskega programa. Trenutno mnenje je, da je treba ohraniti stabilen proračun v primerjavi z zadnjim obdobjem, in sicer v okviru proračunskega zmanjšanja v višini 10 % proračuna Evropske unije. Ta položaj bi moral sicer omogočiti da se podpora programom Interreg ohrani v enakem obsegu, kar je minimum, vendar EESO poziva Evropski parlament, naj predlaga znatno povečanje podpore, saj je lahko politični vpliv teh ukrepov in njihov vpliv na prebivalstvo zelo velik, če se jim namenijo znatna sredstva.

3.2.1

V novi uredbi o evropskem teritorialnem sodelovanju stopnja sofinanciranja znaša 70 % (v primerjavi s trenutnimi 85 %). Po mnenju Komisije bi morala ta sprememba privesti do okrepitve finančnega prispevka držav in spodbuditi boljše pogoje za lastništvo projektov. EESO je zaskrbljen, da ne bi ta ukrep, znan kot dodatnost, od sodelovanja odvrnil zasebnih akterjev in regij z najbolj omejenimi možnostmi. Zato poziva, naj se za najranljivejše regije v smislu člena 174 PDEU ohrani 85-odstotna stopnja. Poleg tega osredotočenost ukrepov Evrope vedno zagotovi njihovo večjo prepoznavnost.

3.2.2

Nova pravila za „male projekte“ – V novi uredbi je jasna opredelitev z novimi ukrepi in poenostavljenimi pravili: ponovna opredelitev tehnične pomoči, odprava zahteve po letnih poročilih, pavšalni pristop za številne stroškovne elemente in pogoji za hitrejši začetek naslednjega obdobja. EESO te pobude podpira.

3.2.3

Kar zadeva upravno breme za „male projekte“, EESO kot zelo pozitivno ocenjuje tudi možnost vzpostavitve čezmejne institucije, ki bi bila poleg pavšala zadolžena za vodenje vseh upravnih zadev za vse „male projekte“.

3.2.4

EESO ceni prizadevanja Komisija za povečanje sodelovanja zasebnih subjektov v programih teritorialnega sodelovanja. EESO bi to stališče okrepil s predlogom, da se opredeli minimalni prag za udeležbo nedržavnih akterjev (ki niso regionalni organi), kot so zasebna podjetja, socialni partnerji, društva, strukture socialnega in solidarnostnega gospodarstva ter poklicne zbornice.

3.3

Partnerstvo s civilno družbo – EESO opozarja, da je partnerstvo bistveni element pri upoštevanju horizontalnih načel. Vzpostaviti ga je treba na vseh področjih, in sicer s civilno družbo, socialnimi partnerji, lokalnimi oblastmi in organizacijami za socialno vključevanje. Uredba v zvezi s tem določa, da je treba civilno družbo vključiti v nadzorne odbore. Predvideno je tudi, da bi se na mestih, kjer se posredujejo informacije o izvajanju in rezultatih programov, dodale informacije o neuspešnih projektih in projektih, ki ne poročajo o izpolnjevanju svojih zavez.

3.3.1

Opozoriti je treba, da lokalne oblasti, ko so enkrat imenovane, pogosto zanemarijo vse drugo.

3.3.2

Sodelovanje akterjev civilne družbe ne sme biti omejeno na posvetovalni postopek. Nujno jih je treba vključiti v izvajanje ukrepov in jim v zvezi s tem zaupati odgovornosti, tudi tako, da so organizacije civilne družbe izbrane za organe upravljanja.

3.3.3

EESO predlaga, naj organ upravljanja za vsak program evropskega teritorialnega sodelovanja predloži partnersko shemo, v kateri je prikazano sodelovanje civilne družbe v posamezni fazi priprave, izvajanja in ocenjevanja ukrepov. Ta shema bo morala vključevati mehanizem za opozarjanje, vzpostavljen, da se akterjem civilne družbe omogoči, da se v primeru nespoštovanja načela partnerstva obrnejo na ustrezen organ.

3.4

Nova porazdelitev pomoči iz teritorialnega sodelovanja – V novi uredbi za evropsko teritorialno sodelovanje/Interreg je opisan prihodnji akcijski program za pet komponent sodelovanja: čezmejno, nadnacionalno, medregionalno in pomorsko sodelovanje ter sodelovanje najbolj oddaljenih regij, pa tudi medregionalne naložbe v inovacije. Ta pristop je skladen, čeprav je izključitev pomorskega sodelovanja iz čezmejnega sodelovanja problematična in vzbuja veliko skrbi med subjekti iz zadevnih regij. Komisija to upravičuje s pojasnilom, da se lahko zlasti v okviru pomorskega sodelovanja prekriva več čezmejnih programov, in se zavezuje, da bo opredelila skupni pristop za programe na pomorskih območjih, vključno z dvostranskim sodelovanjem, ki bo imel večji učinek.

3.5

Vprašanje pomorskega sodelovanja in primer otoških ozemelj – EESO meni, da je usmeritev v pomorsko razsežnost mogoče razumeti, kadar gre za celinska ozemlja, ni pa upravičena, kadar gre za otoška ozemlja, ki imajo po definiciji le morske meje. Poleg tega je EESO Komisijo večkrat pozval, naj posebno pozornost nameni vprašanju otokov z očitnimi strukturnimi pomanjkljivosti, kot jih določa člen 174 PDEU. Predlaga torej, naj se ukrepi evropskega sodelovanja med otoki vključijo v čezmejno sodelovanje in/ali naj tvorijo šesto kategorijo s posebnim proračunom. To naj velja zlasti za otočja v istem morskem bazenu, da se spodbudijo izmenjave izkušenj.

3.6

Posebno odpiranje inovacijam – Za razvoj projektov na celotnem evropskem ozemlju se predlaga nova posebna vrstica, ki bi delovala prek razpisov za zbiranje predlogov, da bi presegli zgolj izmenjavo dobrih praks ter razvili celovite ureditve za raziskave in ukrepanje (11 % proračuna Interreg). EESO podpira ta pristop, če se vključijo tudi družbene in socialne inovacije, pri katerih ima lahko sodelovanje med ozemlji zelo velik vpliv na njihovo prebivalstvo ter omogoča neposredno udeležbo nedržavnih akterjev (raziskovalcev, podjetij, civilne družbe).

3.7

Odpiranje najbolj oddaljenim regijam – Komisija predlaga sprejetje novih ukrepov, da bi tem regijam ob upoštevanju njihovega posebnega položaja omogočili sodelovanje na podlagi sporočila Komisije z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (1). Nanašali se bodo na komponento sodelovanja za najbolj oddaljene regije, med temi regijami in njihovimi sosedami (3,2 % proračuna Interreg). Ta dobro opredeljena določba je zanimiva, vendar bi bilo treba omogočiti tudi, da se lahko za dopolnitev teh ukrepov preprosto sprostijo sredstva EU za tretje države, ki mejijo na najbolj oddaljene regije (predvsem iz Evropskega razvojnega sklada), kar trenutno ne velja. EESO poziva k usklajeni povezanosti med Interreg in Evropskim razvojnim skladom, ki bi bila potrjena in načrtovana.

3.8

Sodelovanje s tretjimi državami – EESO kot pozitivno ocenjuje, da je odslej, v nemirnih mednarodnih razmerah, vzpostavljen enak okvir za ukrepe, ki se nanašajo na sosednje države zunaj Evropske unije. Kar zadeva sosedske države, bi bilo treba bolje izkoristiti obstoječo možnost, da neobmejne regije teh držav sodelujejo pri ukrepih za nadnacionalno sodelovanje, da se ne bi povečale razlike v teh državah v korist regijam, ki mejijo na EU.

4. Nova izhodišča za razmislek

4.1

Razvoj tematske osredotočenosti – EESO priporoča, naj se programi zares usmerijo na ukrepe, povezane s prednostnimi nalogami Evropske unije, kot so opredeljene v osnutku večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (inovacije, raziskave, bolj zelena Evropa – energija, krožno gospodarstvo itd. – povezana Evropa – promet, kmetijstvo itd. – bolj socialna Evropa – Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, izobraževanje, zdravstvo itd. – bolj lokalna Evropa s strategijami za razvoj na lokalni ravni), pri čemer ne smemo pozabiti posebnih ciljev iz uredbe, ki so povezani s socialo, izobraževanjem in zdravstveno oskrbo. Posebno pozornost bi bilo tako treba nameniti strategijam za lokalni razvoj, s katerimi bi povezali vse akterje civilne družbe.

4.1.1

Pri tematski osredotočenosti je bistveno, da se v središče vseh problematik postavi vprašanje trajnostnega razvoja, podnebnih ukrepov, krožnega gospodarstva in obnovljivih virov energije ter da se jih izrecno upošteva.

4.2

Makroregionalne strategije – Makroregionalne strategije (Baltsko morje, Donava, Alpe, Jadransko in Jonsko morje) se na splošno štejejo za uspešne. Evropsko teritorialno sodelovanje ima posebno vrednost, ker lahko ustvari ugodne pogoje za izvajanje makroregionalnih strategij za razvoj, tako da se opira na:

—	obstoj velike čezmejne povezanosti,

—	usklajenost med financiranjem in strateškimi prednostnimi nalogami ukrepov.

4.2.1

S temi ureditvami bo mogoče okrepiti programe sodelovanja, zlasti nadnacionalnega in pomorskega sodelovanja. Koristno bi bilo izvesti poskus v okviru makroregionalne strategije za (zahodno in vzhodno) Sredozemlje v povezavi s strategijami za morski bazen, ki so bile vzpostavljene v okviru pomorskih ukrepov EU, ter makroregionalne strategije za gorske verige iz jugovzhodne Evrope (Karpati in Balkan), ki se v obeh primerih raztezajo na tretje države.

4.3

Digitalna komponenta evropskega teritorialnega sodelovanja – Povezanost je danes eden od glavnih izzivov za evropsko teritorialno sodelovanje. Predvideti je treba načine in pobude za zmanjšanje digitalnega razkoraka med ozemlji ter med mestnimi in podeželskimi območji v regijah. Digitalni razvoj vključuje več izzivov:

4.3.1

Tehnični in gospodarski izziv za razvoj ozemelj. Digitalne tehnologije prinašajo veliko možnosti za razvoj ozemelj v okviru novega industrijskega razvoja, sodelovalne družbe, pojava novih oblik sodelovanja pri delu in novih ureditev za izkoriščanje lokalnih virov.

4.3.2

Glavni socialni izziv, ki prispeva k razvoju znanj in spretnosti prebivalstva in ozemelj. Širjenje naložb v znanja in obvladovanje uporabe, da se digitalna socialna vrzel ne bi še povečala. Z digitalnim razvojem se ustvarjajo nove vrste diskriminacij, ki izhajajo zlasti iz možnosti dostopa revnih skupin prebivalstva do opreme, zaradi življenjskega standarda ter kulturnih vidikov, povezanih s stopnjo izobrazbe in starostjo.

4.3.3

Upoštevati je treba, da lahko „digitalizacija“ olajša dostop do pravic, vendar lahko pomeni tudi dodaten dejavnik za izključitev nekaterih kategorij javnosti. EESO že na podlagi te ugotovitve Komisijo poziva, naj pri ukrepih evropskega teritorialnega sodelovanja upošteva pristop učenja, usklajen z akterji z ozemlja.

4.3.4

Poleg tega predlaga, da bi bilo treba velik del inovativnih ukrepov posvetiti digitalizaciji, in sicer prek posebnih razpisov za zbiranje predlogov, ki bi vključevali izmenjavo izkušenj in sodelovanje na ozemljih na teh področjih, njihova prednostna naloga pa bi bila vključitev najbolj ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva. Ta je bistvena za ozemlja v okviru novega industrijskega razvoja, sodelovalne družbe, pojava novih oblik sodelovanja pri delu in novih ureditev za izkoriščanje lokalnih virov. Komisija je predstavila predlog proračuna za obdobje 2021–2027. Ali je ta digitalni vidik v predlogu dovolj vključen? Če to ni, predlog ni ustrezen.

4.3.5

Digitalizacija in umetna inteligenca – Komisija si mora zagotoviti orodja za digitalizacijo in umetno inteligenco za izvajanje in ocenjevanje prihodnjih programov (velepodatki, nove tehnologije in naložbe skladov).

4.3.6

Komisija meni, da presojanje učinka ukrepov in programov EU izhaja iz stanja duha. Rezultati projekta naj bi bili včasih manj pomembni od načina pridobivanja rezultatov in za presojanje tega je težko najti kazalnike (ne samo kvantitativne, temveč tudi kvalitativne).

4.3.7

EESO močno spodbuja Komisijo pri iskanju najboljših kazalnikov za presojo takojšnjih rezultatov ter učinka programov in projektov.

4.4

Upoštevanje razsežnosti mladih – Bistveno je, da se upoštevajo mladi v Evropi. EESO predlaga uporabo metod programa Erasmus+ za izmenjave mladih, kot so dijaki, študenti, vajenci, iskalci zaposlitve in osebe v težavah, da se mladi vključijo v teritorialno sodelovanje s posebnimi programi mobilnosti, zlasti za poklicno usposabljanje in učenje jezikov. EESO razmišlja o več nenasprotujočih si možnostih, da bi ozemlje v očeh mladih dobilo nek pomen.

4.4.1

Predlaga, naj se odstotek sredstev za evropsko teritorialno sodelovanje nameni ukrepom, ki jih vodijo mladi in so v korist mladim. Poleg tega bi lahko Komisija v okviru prihodnjega programa Erasmus+ po letu 2021 del programov Erasmus+ posvetila pobudam za določena teritorialna območja.

4.4.2

Prav tako bi bilo treba 10 % ene ali več komponent Interreg nameniti mobilnosti vrste Erasmus in enak odstotek sredstvom za projekte, vodene v okviru programa Erasmus+, ki se organizirajo v evropskem prostoru. Prednost bi lahko imele regije, ki šele dejansko začenjajo obstajati, na primer sredozemska makroregija, in/ali poskusne regije, ki se še vzpostavljajo in razvijajo, na primer makroregija vzhodnega Sredozemlja.

4.4.3

Zato je treba v čezmejne in nadnacionalne programe sodelovanja zapisati posebne osi za predloge in ukrepe, ki so v korist mladih in jih vodijo mladi. S temi osmi bi se moral omogočiti in podpreti prehod s preprostih kulturnih izmenjav na izvajanje ukrepov za druge kategorije, ki tradicionalno niso upravičene do programa Erasmus+: gibanja mladih in ustvarjanje združenj za boj proti izključenosti in socialnim razlikam ter za vključevanje najranljivejših oseb (invalidnost), podnebne ukrepe, pobude za pomoč pri sprejemu beguncev migrantov ali za katere koli druge teme s področja izobraževanja in solidarnosti.

4.5

Ukrepi za ranljive skupine prebivalstva in upoštevanje horizontalnih meril – Kar zadeva upoštevanje ranljivih skupin prebivalstva na vseh ravneh oblikovanja in izvajanja programov sodelovanja, zlasti pri izbiri projektov, je stališče Komisije o nujni obveznosti spoštovanja horizontalnih načel Skupnosti jasno.

4.5.1

Toda postavlja se vprašanje zakonodaje glede te teme v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja, ki ne določa kvot. EESO predlaga določitev minimalnega praga za mejno sodelovanje (10 %).

4.6

Civilna zaščita in boj proti velikim nesrečam – Ta komponenta, ki je del novega evropskega sklada za obrambo in civilno zaščito, ki ga Komisija predlaga za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, je pomembna os, ki vpliva na teritorialno sodelovanje. Tukaj imamo na primer v mislih preprečevanje gozdnih požarov in boj proti njim v Sredozemlju ali poplave v severnejših regijah. Gre za vprašanje, v okviru katerega je sodelovanje prek nacionalnih meja samoumevno in ki neposredno vpliva na življenje državljanov.

4.6.1

EESO torej predlaga, naj se v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja temu nameni posebna pozornost z možnostjo usklajevanja med različnimi skladi ter naj se organom, odgovornim za programe, pošljejo natančna priporočila, da se jih opozori na izzive in priložnosti, ki jih to vprašanje prinaša njihovim ozemljem. V zvezi s tem bi bilo mogoče objaviti razpise za zbiranje predlogov za predstavitve, da se ustvari tekmovalnost med regijami.

4.7

Vključitev različnih evropskih instrumentov: EESO meni, da v ta predlog niso dovolj vključene možnosti sinergij med evropskim teritorialnim sodelovanjem ter drugimi trenutnimi ali prihodnjimi finančnimi instrumenti EU, zlasti glede izmenjave mladih, digitalnih omrežij in agend, raziskav in razvoja, naložb, civilne zaščite in boja proti velikim tveganjem. Poziva Komisijo, naj to popravi.

4.7.1

Evropsko teritorialno sodelovanje je ustrezen okvir za zagotovitev dopolnjevanja različnih evropskih instrumentov na podlagi potreb na terenu:

—	naložbe malih in srednjih podjetij, če uspemo učinkovito združiti ukrepe Interreg in novega sklada InvestEU, ki ga Komisija predlaga za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027,

—	omrežja (infrastruktura, digitalizacija, energija) z instrumentom za povezovanje Evrope;

—	zunanji ukrepi (Evropski razvojni sklad, sosedska politika),

—	skladi za civilno zaščito,

—	program Erasmus+,

—	Obzorje Evropa (trenutno Obzorje 2020),

—	LIFE (Okolje in podnebni ukrepi),

—	Evropski socialni sklad,

…

4.7.2

Predlogi Komisije v zvezi s tem so nejasni. EESO poziva Komisijo, naj v okviru predlogov o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 predstavi sporočilo o vključitvi njenih finančnih instrumentov.

4.8

Oglaševanje – Interreg je eden od glavnih načinov za krepitev duha evropskega državljanstva. Zdaj je treba povečati prepoznavnost, da bi ljudje spoznali ukrepe EU. Komisija mora pripraviti preprosto publikacijo in oglaševalsko kampanjo o uporabi in uresničevanju programov Interreg, da bi se državljani seznanili s konkretnimi ukrepi, ki se izvajajo s podporo EU. Ob upoštevanju pomena te tematike EESO predlaga vzpostavitev informacijskih točk in mejnega ali teritorialnega sodelovanja za izpolnjevanje te naloge, po možnosti v okviru organizacij civilne družbe.

V Bruslju, 19. septembra 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1) COM(2017) 623 final.