Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1316/2013 v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije

(COM(2018) 568 final – 2018/0299 (COD))

(2019/C 62/48)

Glavni poročevalec:

Stefan BACK

Zaprosili	Evropski parlament, 10. 9. 2018 Svet, 11. 9. 2018
Pravna podlaga	člena 172 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
Sklep predsedstva	18. 9. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	118/1/0

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO pozdravlja predlog uredbe kot pripravljalni ukrep za zagotavljanje povezanega vseevropskega prometnega omrežja TEN-T, s katerim se koridor jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje pripravi na scenarij, v katerem Združeno kraljestvo ne bi bilo del omrežja TEN-T.

1.2

EESO priporoča, naj Komisija upošteva položaj Irske po izstopu Združenega kraljestva ter resno preuči morebitne negativne posledice za gospodarstvo EU in Irske. V tem okviru se priporoča izjemna previdnost pri snovanju sprememb.

1.3

EESO meni, da je za ohranitev povezanosti koridorja jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje in zagotovitev prometnih povezav med Irsko in celinsko EU brez mejnih kontrol potrebna ena ali več neposrednih povezav med celinsko EU in Irsko.

1.4

EESO meni, da se bodo poti prometnih tokov na Irsko in z nje najverjetneje spremenile, potem ko Združeno kraljestvo ne bo več del TEN-T in se bo promet preko Združenega kraljestva zaradi mejnih kontrol verjetno upočasnil.

1.5

EESO poudarja, da so bili v fazi posvetovanja pred pripravo predloga izraženi pomisleki glede trase koridorja, ki jo predlaga Komisija, in sicer iz več razlogov, med drugim zaradi vprašanja primernosti izbire pristanišč in potrebe po ponovnem premisleku o spremembi trase atlantskega koridorja v jedrnem omrežju.

1.6

EESO opozarja, da je cilj TEN-T zagotoviti povezanost, učinkovitost in trajnost prometa. Jedrno omrežje je strateško najpomembnejši element pri uresničevanju tega cilja.

1.7

EESO ima zato pomisleke glede predlagane nove trase koridorja, saj morda ne bo ustrezala prometnim tokovom v prihodnosti in tako ne bo izpolnila cilja koridorjev jedrnega omrežja TEN-T, da se olajšajo najpomembnejši prometni tokovi na dolge razdalje.

1.8

EESO ugotavlja, da nekatera pristanišča, ki bi v novih razmerah lahko pridobila vodilno vlogo, niso osrednja pristanišča in zato ne izpolnjujejo osnovnih meril za uvrstitev v koridor jedrnega omrežja. Prav tako ugotavlja, da je revizija uredbe o smernicah TEN-T predvidena šele leta 2023.

1.9

EESO vztraja, da verjetno še ni mogoče z gotovostjo napovedati sprememb prometnih tokov, če se bo predlagana uredba uporabljala.

1.10

EESO se zato strinja, da je potek trase v predlogu primeren kot začasna rešitev, dokler se v prometnih tokovih ne pojavijo spremembe.

1.11

EESO obžaluje, da ni bila izvedena ocena učinka, s katero bi se preverila ustreznost predlaganega poteka trase, na primer za pokvarljivo blago, in proučil najučinkovitejši in najbolj trajnostni potek trase, ki bi nadomestil kopenski most Združenega kraljestva kot povezavo TEN-T z Irsko.

1.12

EESO zato priporoča, da se v predlog uredbe vključi posebna klavzula o pregledu, ki določa, da Komisija sprejeto uredbo v dveh letih po začetku veljave pregleda. Pregled bi moral temeljiti na oceni sprememb dejanskih prometnih tokov med Irsko in celinsko EU ter služiti kot podlaga za ustrezne predloge o prilagoditvi ustreznih koridorjev jedrnega omrežja TEN-T.

1.13

EESO ne vidi razloga za spreminjanje materialne vsebine predloga pred tovrstnim pregledom, saj se s spremembo ne bo spremenil položaj nobenega obstoječega osrednjega pristanišča v Rokavskem prelivu, ki je sedaj del koridorja Severno morje–Sredozemlje ali atlantskega koridorja v jedrnem omrežju.

1.14

EESO se sprašuje, zakaj se ne predlaga prekinitev obstoječih povezav z Združenim kraljestvom in preko njega. Če zakonodaja o TEN-T za Združeno kraljestvo ne bo veljala, ne bo pravne podlage za uporabo teh povezav in bi bila njihova odprava smiselna.

2.   Predlog

2.1

Evropska komisija je v okviru načrtovanih ukrepov za pripravo na izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije (brexit) predstavila predlog uredbe o spremembi Uredbe (EU) št. 1316/2013 v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije.

2.2

Združeno kraljestvo je 29. marca 2017 sporočilo, da namerava 30. marca 2019 izstopiti iz Unije v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji. Če ne bo v ratificiranem sporazumu o izstopu določeno drugače, se bo tega dne pravo EU za Združeno kraljestvo prenehalo uporabljati, saj bo postalo tretja država, ki ni zajeta v TEN-T in ni del koridorjev jedrnega omrežja TEN-T.

2.3

Komisija je v sporočilu z naslovom Priprave na izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije 30. marca 2019 poudarila pomen pripravljenosti na vse možne izide tekočih pogajanj o izstopu, vključno z nesprejetjem sporazuma.

2.4

Predlog uredbe obravnava položaj, do katerega bi prišlo, če Združeno kraljestvo in EU v sedanjih pogajanjih ne določita prehodne ureditve v sporazumu o izstopu. Namen je zlasti ohraniti neposredno povezavo z Irsko znotraj koridorja jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje po prenehanju obstoja povezave preko Združenega kraljestva, ki je sedaj del tega koridorja.

2.5

S predlogom se spreminja trasa koridorja in dodaja povezava „Baile Átha Cliath/Dublin/Corcaigh/Cork–Zeebrugge/Antwerpen/Rotterdam“. Sprememba bo začela veljati od dne, ki sledi dnevu, na katerega se za Združeno kraljestvo preneha uporabljati Uredba (EU) št. 1316/2013.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja predlog uredbe kot ukrep za zagotavljanje povezanega omrežja TEN-T in ohranitev koridorja jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje tudi v primeru, če v sedanjih pogajanjih o izstopu in prehodni ureditvi med EU in Združenim kraljestvom ne bi bil dosežen sporazum. Predlog tako sodi v okvir priprav Komisije na najslabši izid, namreč da Združeno kraljestvo zapusti EU brez sporazuma.

3.2

Sprejeta uredba bo začela veljati na dan, ko bo Združeno kraljestvo izstopilo iz EU ter se bo zanj prenehalo uporabljati pravo Unije, kar pomeni, da ne bo več del omrežja TEN-T.

3.3

EESO ugotavlja, da je za ohranitev povezanosti koridorja jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje in zagotovitev prometnih povezav med Irsko in celinsko EU brez mejnih kontrol potrebna ena ali več neposrednih povezav med celinsko EU in Irsko.

3.4

EESO močno poudarja resnost položaja za irsko gospodarstvo in blaginjo, zlasti ko gre za spremembe, ki imajo predvidljive in nepredvidljive posledice.

3.5

Zato je izjemno pomembno, da vsaka nova sprememba okrepi povezanost Irske s celinsko EU. Ker sedaj velik delež cestnega tovornega prometa med Irsko in celinsko Evropo poteka preko Združenega kraljestva, so vsekakor potrebne dodatne pomorske povezave med osrednjima irskima pristaniščema Dublin in Cork ter celinskimi pristanišči v koridorju Severno morje–Sredozemlje.

3.6

EESO ugotavlja, da se z načrtovano traso koridorja, predstavljeno v predlogu uredbe, pripravlja za scenarij, v katerem Združeno kraljestvo ne bo del TEN-T in se bo zaradi mejnih kontrol promet preko njegovega ozemlja upočasnil, v teh novih razmerah pa se bodo poti prometnih tokov na Irsko in z nje verjetno spremenile.

3.7

EESO poudarja, da so bili glede trase koridorja, ki jo sedaj predlaga Komisija, izraženi pomisleki tako v zvezi s podrobnostmi kot na splošno. Med posvetovanjem pri pripravi predloga so številna pristanišča na južni obali Rokavskega preliva, združenja francoskih pristanišč in francoske regionalne oblasti izrazili pomisleke glede trase, ki ji predlog v glavnem sledi. Pozvali so k vključitvi pristanišč Dunquerque, Calais, Le Havre, Roscoff in Brest v predlagano povezavo koridorja Severno morje–Sredozemlje in prilagoditev trase atlantskega koridorja jedrnega omrežja. Podobno so tudi mnogi irski deležniki izrazili pomisleke glede učinkovitosti dolge pomorske povezave, ki naj bi nadomestila „kopenski most“ preko Združenega kraljestva, saj so mogoče krajše pomorske poti, na primer z Irske do pristanišč v Bretaniji. Poudarjeno je bilo, da bi bile krajše pomorske poti primernejše, na primer za pokvarljivo blago.

3.8

Cilj TEN-T je zagotoviti povezanost, učinkovitost in trajnost prometa. Jedrno omrežje je strateško najpomembnejši element za dosego teh ciljev, njegovi koridorji pa naj bi olajšali najpomembnejše prometne tokove na dolge razdalje v njegovem okviru (1).

3.9

EESO ima zato pomisleke glede nove trase koridorja in meni, da sprememba poteka koridorja morda ne bo ustrezala prometnim tokovom v prihodnosti in tako ne bo izpolnila cilja TEN-T, da se olajšajo najpomembnejši prometni tokovi na dolge razdalje (2).

3.10

EESO ugotavlja, da nekatera pristanišča, ki bi v novih razmerah lahko pridobila vodilno vlogo, kot sta Brest in Roscof, niso osrednja pristanišča in zato ne izpolnjujejo osnovnih meril za uvrstitev v koridor jedrnega omrežja. Prav tako ugotavlja, da revizija uredbe o smernicah TEN-T ni predvidena do leta 2023.

3.11

EESO tudi meni, da verjetno še ni mogoče z gotovostjo napovedati spremembe prometnih tokov, če se bo predlagana uredba uporabljala.

3.12

EESO se zato strinja, da je predlagan potek trase primeren kot začasna rešitev, dokler se v prometnih tokovih ne pojavijo spremembe.

3.13

EESO kljub temu obžaluje, da ni bila izvedena ocena učinka, s katero bi se preverila ustreznost predlaganega poteka trase, na primer za pokvarljivo blago, in preučil najučinkovitejši in najbolj trajnostni potek trase, ki bi nadomestil kopenski most preko Združenega kraljestva kot glavno povezavo TEN-T med Irsko in celinsko EU, zlasti ker je težko predvideti spremembe prometnih tokov po izstopu Združenega kraljestva iz EU ob nesprejetju sporazuma o izstopu.

3.14

EESO meni, da so morebitne gospodarske, družbene in okoljske posledice predlaganega ukrepa dovolj pomembne, da bi bila upravičena priprava ocene učinka v skladu z medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje (3).

3.15

EESO zato priporoča, da se v predlog uredbe vključi posebna klavzula o pregledu, ki določa, da Komisija sprejeto uredbo v dveh letih po začetku veljave pregleda. Pregled bi moral temeljiti na oceni sprememb dejanskih prometnih tokov med Irsko in celinsko EU ter služiti kot podlaga za ustrezne predloge o prilagoditvi ustreznih koridorjev jedrnega omrežja TEN-T.

3.16

EESO ne vidi razloga za spreminjanje predloga pred tovrstnim pregledom, saj se s spremembo ne bo spremenil položaj nobenega osrednjega pristanišča v Rokavskem prelivu, ki so sedaj del koridorja.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

EESO se sprašuje, zakaj se ne predlaga prekinitve povezav z Združenim kraljestvom in preko njegovega ozemlja. Če zakonodaja o TEN-T za Združeno kraljestvo ne bo veljala, ne bo pravne podlage za uporabo teh povezav v skladu z zakonodajo EU in bi bila njihova odprava smiselna.

---

(1)  Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 38 (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

(2)  Uredba (EU) št. 1315/2013, člen 43(1).

(3)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1. Glej tudi Sporočilo Komisije o boljšem pravnem urejanju (COM(2016) 615 final) in Sporočilo Komisije o dokončanju agende za boljše pravno urejanje (COM(2017) 651 final), točka 2.3.