Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti

(COM(2020) 667 final)

(2021/C 286/30)

Poročevalka:	Maria NIKOLOPOULOU
Soporočevalec:	John COMER

Zaprosilo	Evropska komisija, 28. 10. 2020
Pravna podlaga	člen 192(1) in člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	15. 4. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	27. 4. 2021
Plenarno zasedanje št.	560
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	242/1/7

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira cilj Komisije, da bi bilo naše okolje brez strupov in da bi proizvajali kemikalije tako, da bi bil njihov prispevek k družbi čim večji in učinek na okolje čim manjši.

1.2

Potrebna je opredelitev, katere uporabe kemikalij so „bistvene“, in jasno izdelana metodologija, kako bi bile kemikalije „varne in trajnostne že v zasnovi“. EESO poudarja, da je treba „problematične snovi“ opredeliti, oceniti in razvrstiti čim bolj razumljivo, nedvoumno in enostavno, da se bo industrija lahko prilagodila.

1.3

EESO pozdravlja stališče Komisije, da bi morala biti EU vodilna v svetovnem merilu pri proizvodnji in uporabi varnih in trajnostnih kemikalij, in poudarja pomembnost enakih konkurenčnih pogojev v mednarodnih trgovinskih sporazumih za podjetja ter ukrepov za pravičen prehod za vse državljane EU.

1.4

Za uspeh strategije je treba vključiti državljane in podjetja in razmišljati inovativno, postopki odločanja pa morajo biti transparentni in vključujoči.

1.5

Cilj strategije je, da se splošni pristop k obvladovanju tveganja razširi na potrošniške izdelke z nevarnimi kemikalijami, kot so rakotvorne in mutagene snovi ter endokrini motilci. Da pa bi se industrija lažje prilagodila novim zahtevam, je treba najti ravnovesje med splošnimi ocenami in ocenami tveganja.

1.6

EESO poziva, naj bo ustrezno in dosledno označevanje obvezno in naj vključuje celotno dobavno verigo, tudi izdelke, ki vsebujejo nanomateriale.

1.7

EESO pozdravlja prizadevanja za krepitev strateške avtonomije EU, zlasti za kemikalije v medicini, in si želi takšna prizadevanja tudi v drugih sektorjih, zato poziva k reviziji industrijske politike EU, da bi se del proizvodnje kemikalij preselil nazaj v države EU.

1.8

EESO poudarja, kako pomembno je izboljšati razpoložljivost podatkov o kemikalijah, da bi spodbudili inovacije in zaupanje potrošnikov ter izvedli ustrezne ocene učinka. Nujno potrebujemo dostopne in zanesljive zbirke podatkov rezultatov raziskav, da bi pregledali pravice industrijske lastnine in patentov, ki omejujejo dostop do podatkov, in okrepili načelo „brez podatkov ni trga“.

1.9

EESO meni, da je obravnava zmesi kemikalij pomemben napredek pri ocenjevanju tveganja kemikalij. Za zapolnitev vrzeli v znanju in pripravo predloga o ocenjevanju zmesi kemikalij in ravnanju z njimi pa so nujno potrebne dodatne raziskave in nadaljnji razvoj.

2.   Predlog Komisije

2.1

Ta strategija je priložnost za uskladitev družbene vrednosti kemikalij z zdravjem ljudi in omejitvami našega planeta in odziv na legitimna pričakovanja državljanov EU glede visoke ravni zaščite pred nevarnimi kemikalijami, hkrati pa tudi promocija industrije EU kot vodilne v svetovnem merilu pri proizvodnji in uporabi varnih in trajnostnih kemikalij.

2.2

V prizadevanjih za okolje brez strupov, se vzpostavlja nova hierarhija ravnanja s kemikalijami, ki vključuje uporabo varnih in trajnostnih kemikalij, čim manjšo uporabo ali nadomeščanje problematičnih snovi s trajnim učinkom na zdravje in okolje ter postopno opuščanje nebistvene uporabe družbeno najnevarnejših snovi, zlasti v potrošniških izdelkih. Slika Hierarhija brez strupov – nova hierarhija pri ravnanju s kemikalijami

2.3   Strategija se osredotoča na pet glavnih ciljev

2.3.1

Inovativnost za varne in trajnostne kemikalije EU. Predlagani ukrepi med drugim vključujejo pripravo meril EU za kemikalije, ki so varne in trajnostne že v zasnovi, uvedbo pravnih zahtev glede vsebnosti problematičnih snovi v izdelkih na podlagi pobude za trajnostne izdelke in spremembe zakonodaje EU o industrijskih emisijah za spodbujanje uporabe varnejših kemikalij v industriji EU.

2.3.2

Okrepitev pravnega okvira EU za reševanje perečih okoljskih in zdravstvenih težav. Predlagani ukrepi so usmerjeni v zaščito potrošnikov in delavcev, da bi preprečili prisotnost najbolj škodljivih kemikalij v vseh potrošniških izdelkih, kot so materiali, ki so v stiku z živili, igrače, izdelki za nego otrok, kozmetika, detergenti, pohištvo in tkanine. Posebna pozornost bo namenjena kemikalijam, ki lahko povzročijo raka in genske mutacije, vplivajo na reproduktivni ali endokrini sistem ali pa so obstojne in se kopičijo v organizmih. Enak pristop se bo v prihodnosti uporabljal tudi za kemikalije, ki vplivajo na imunski, živčni ali dihalni sistem, ter tiste, ki so strupene za določen organ. Dokler ne bo sprejet splošni pristop k obvladovanju tveganja, bodo snovi z vsemi zgoraj navedenimi tveganji na prednostnem seznamu za omejitev vseh vrst uporabe, in sicer kot skupina snovi, ne kot vsaka snov posebej.

2.3.3

Poenostavitev in uskladitev ukrepov za izboljšanje pravnega okvira. Predlog vključuje uvedbo postopka za usklajevanje ocene nevarnosti/tveganja kemikalij v celotni zakonodaji na področju kemikalij po načelu „ena snov, ena ocena“, okrepitev upravljanja Evropske agencije za kemikalije in vzdržnosti njenega modela financiranja. Poleg tega Komisija v strategiji predlaga ciljno usmerjene spremembe uredbe REACH (uredbe o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij) in uredbe CLP (uredbe o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi) v skladu z načeli boljše priprave zakonodaje, za katere se po potrebi opravijo evalvacije in ocene učinka.

2.3.4

Vzpostavitev celovite zbirke znanja o kemikalijah. Pripravljen bo sistem EU za zgodnje opozarjanje in ukrepanje na področju kemikalij, da bi se politike EU lahko odzivale na nova tveganja, povezana s kemikalijami, takoj ko so ugotovljena v okviru spremljanja in med raziskavami, ter okvir kazalnikov za spremljanje gonil in učinkov kemičnega onesnaževanja ter merjenje učinkovitosti zakonodaje na področju kemikalij.

2.3.5

Dajanje zgleda ustreznega ravnanja s kemikalijami na svetovni ravni. Cilj teh ukrepov bo podpreti krepitev zmogljivosti tretjih držav za ocenjevanje kemikalij in upravljanje z njimi ter preprečiti, da bi se nevarne kemikalije, ki so v EU prepovedane, proizvajale za izvoz.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

V zadnjih 50 letih so kemikalije postale pomemben del našega načina življenja in pozitivno prispevale k naši kulturi in napredku celotne družbe, za katero je značilna rast prebivalstva. Hkrati pa imajo lahko kemikalije – tako sintetične kot naravne – nevarne lastnosti, ki ogrožajo zdravje ljudi in okolje. Kljub temu je človeštvo od njih vse bolj odvisno. Po podatkih Združenih narodov naj bi proizvodnja kemikalij med letoma 1990 in 2030 rasla sedemkrat hitreje od svetovnega prebivalstva.

3.2

Vsi bi morali pozdraviti hvalevredni cilj, da se doseže okolje brez strupov, in ne glede na to, kako težko bo to doseči, nimamo izgovora, da si ne bi vsaj prizadevali za napredek. EESO pozdravlja namero Komisije, da v zvezi s tem ciljem z vsemi deležniki organizira okroglo mizo na visoki ravni.

3.3

Velike količine nevarnih kemikalij še naprej uhajajo v okolje iz mnogih virov, kot so prečiščene ali neprečiščene odpadne vode iz gospodinjstev in industrije, deponij, sežigalnic in proizvodnih procesov, ter se širijo po zraku, tleh in vodi, kjer povzročajo veliko škodo (1).

3.4

Podedovali smo številne težave, ki so posledica onesnaženosti s kemikalijami. Polibromirani difenil etri (PBDE) in drugi zaviralci gorenja na primer hitro migrirajo iz izdelkov, ki so jim dodani, npr. iz poliuretanske pene, ter tako onesnažujejo zrak in prah. Čeprav so številni škodljivi PBDE že nekaj časa prepovedani, so zaradi široke uporabe in obstojnosti v okolju še vedno prisotni.

3.5

Pri nadomeščanju takšnih nevarnih kemikalij moramo biti prepričani, da smo z nadomestno kemikalijo dosegli precejšnje izboljšanje. Biodizel iz palmovega olja na primer prispeva h krčenju gozdov, kar je za okolje lahko slabše kot uporaba fosilnih goriv.

3.6

Regulatorji se morajo tudi zavedati poskusov nadomeščanja nevarnih kemikalij s kemikalijami s podobno nevarnimi lastnostmi, in to omejiti. Per- in polifluorirane alkilne snovi (PFAS) bi bilo treba na primer obravnavati kot skupino, ne posamično. Nove raziskave kažejo, da nekatere alternative klasičnim PFAS niso nič varnejše (2).

3.7

EESO izraža bojazen, da ukrepi dekontaminacije za boljše zdravje ljudi in čistejše okolje morda ne bodo zadostovali, zlasti ko gre za bistvene kemikalije, za katere še ni nestrupenih alternativ ali pa je njihov razvoj dolgotrajen, in kemikalije, ki niso več v rabi, vendar so zelo problematične zaradi svoje obstojnosti v okolju. Glede na to, da so prizadevanja za sprejetje strategij za dekontaminacijo še vedno velika, EESO z zanimanjem pričakuje prihodnji akcijski načrt za ničelno onesnaževanje.

3.8

EESO poziva k ustreznemu in doslednemu označevanju, ki bi bilo v celotni dobavni verigi obvezno in bi se preverjalo za izdelke, ki vsebujejo nanomateriale (igrače, biocidi, oblačila, pesticidi, zdravila, barve, izdelki za nego otrok itd.).

3.9

EESO poleg tega dvomi, da bi bil ta časovni načrt, ki vključuje več vzporednih ukrepov, realen in izvedljiv, glede na to, da je treba industriji omogočiti postopno prilagajanje na prehod brez resnih negativnih družbenih in gospodarskih posledic. Okrepiti je treba tudi zmogljivosti pristojnih organov, saj je to ključno za uspešno izvajanje načrtovanih posodobljenih politik.

3.10

V strategiji manjkajo ali pa niso dovolj pojasnjeni nekateri vidiki, kot so ocenjena energetska bilanca predlaganega kemičnega prehoda ter posledice za delavce ter velika in mala podjetja v Evropi. Za uspešno izvajanje strategije bi bila potrebna finančna sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Inovacije za varne in trajnostne kemikalije EU

4.1.1

Obstaja soglasje o tem, da je prehod na kemikalije, ki so varne in trajnostne že v zasnovi, nujen za družbo in gospodarstvo, da se olajša zeleni in digitalni prehod industrije EU. To bo velik izziv in potrebne raziskave bi bile lahko zelo drage, vendar bodo prinesle nekatere konkurenčne prednosti. Pri tem pa lahko pride do izgube nekaj delovnih mest in do gospodarskih izgub, saj se vsa podjetja morda ne bodo mogla prilagoditi, vsi delavci pa se ne bodo mogli prekvalificirati ali dodatno usposobiti. Za pravičen prehod so zato ključnega pomena finančni ukrepi in spodbude, pri čemer je treba poskrbeti tudi, da bodo delavci obdržali svojo zaposlitev ali imeli na voljo vzdržno drugo rešitev, ter podpreti naložbe in inovativne poslovne modele.

4.1.2

Ukrepi za popolno prilagoditev delavcev, kot so spodbude za prekvalifikacijo in specializacijo, da se prepreči izguba delovnih mest, niso konkretno določeni. Skrb vzbuja tudi vprašanje, kako odločilna bo geografska porazdelitev industrijskih sektorjev za učinek strategije. Upoštevati bi bilo treba industrijo na obrobnih območjih in veliko število malih in srednjih podjetij, dejavnih v sektorju.

4.1.3

Bodoči koncept „varno in trajnostno že v zasnovi“ med deležniki povzroča zaskrbljenost. Zato bi pri opredelitvi tega koncepta ter ustreznih znanj in spretnosti za spodbuditev takšne proizvodnje morali upoštevati merila vseh udeleženih akterjev.

4.1.4

Registracija, evalvacija in avtorizacija kemikalij je zapleten postopek in zahteva posebno znanje, kar je včasih izziv za MSP in običajno vključuje visoke stroške za doseganje skladnosti s predpisi in visoke upravne stroške. Da bi olajšali registracijo in obvladovanje tveganja, zahtevano v uredbah REACH in CLP, bi bilo treba postopek poenostaviti ali pa spodbuditi usposabljanje nestrokovnjakov.

4.1.5

Novi in čistejši industrijski procesi in tehnologije bodo pripomogli k manjšemu okoljskemu odtisu proizvodnje kemikalij, večji pripravljenosti trga ter k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in krovnega evropskega zelenega dogovora. Takšen prehod bi lahko omogočili s smernicami za ocenjevanje in z izmenjavo primerov dobre prakse glede zasnove in uvajanja čistejših industrijskih procesov in tehnologij. Upoštevati je treba najboljše tehnologije, ki so na voljo.

4.1.6

Komisija želi z uvedbo zahtev ter informacij v zvezi s kemijsko vsebino in varno rabo v okviru pobude za politiko trajnostnih proizvodov kar najbolj zmanjšati prisotnost problematičnih snovi v recikliranih materialih. Pri recikliranih materialih ne bi smela biti dovoljena uporaba nevarnih kemikalij v višjih koncentracijah (3). „Problematične snovi“ je treba opredeliti, oceniti in razvrstiti čim bolj razumljivo, nedvoumno in enostavno, da se bo industrija lahko prilagodila.

4.1.7

Ti ukrepi bodo okrepili zaupanje potrošnikov in proizvajalcev v reciklirane izdelke. Problematično je pomanjkanje ustreznih informacij o kemijski sestavi izdelkov iz recikliranih materialov, omejitve zaradi varstva podatkov pa bi lahko povzročale težave na tem področju.

4.1.8

V strategiji je napovedano povečanje naložb v inovativne tehnologije. To je velika priložnost za spodbujanje raziskav na področju predelave industrijskih odpadkov, zlasti agroživilskih, kajti pomanjkanje naložb preprečuje izkoriščanje tega velikega potenciala. Vendar so pravne zahteve za predelavo agroživilskih odpadkov tako v strategiji „od vil do vilic“ kot v strategiji na področju kemikalij za trajnostnost v veliki meri zanemarjene. Še posebej skrb vzbujajoči so na primer vsebnost ostankov farmacevtskih izdelkov v obdelanem živalskem gnoju, namenjenem za gnojenje, ponovna uporaba prečiščene odpadne vode za namakanje poljščin ter ostanki farmacevtskih izdelkov, pesticidov, herbicidov in insekticidov v optimiziranih živilskih odpadkih, saj se te bioaktivne snovi lahko širijo v okolju in v ekosistemih povzročajo škodljive posledice. Zato jih je treba identificirati, oceniti in regulirati. Prebivalstvo jim je lahko izpostavljeno neposredno ali z zaužitjem živil, saj se zaradi bioakumulacije in biomagnifikacije te snovi lahko kopičijo vzdolž prehranske verige.

4.1.9

Snovi, ki veljajo za problematične, povzročajo zmedo med deležniki. Za razumevanje učinka tega ukrepa na trenutne cikle materialov bi bila koristna razlaga, katere zahteve je treba uvesti in kakšen je časovni načrt za njihovo izvajanje.

4.1.10

Ocenjena energijska bilanca predlaganega prehoda na področju kemikalij vzbuja zaskrbljenost. Glede na to, da so procesi preoblikovanja, potrebni za zelene cikle materialov, večinoma intenzivno endotermni (npr. ločevanje, recikliranje, dekontaminacija, kemijska pretvorba), se pričakuje, da bo povpraševanje po energiji naraslo. Poleg tega je treba zmanjšati ogljični odtis v proizvodnji kemikalij, saj je to običajno energijsko intenziven proces.

4.1.11

Vodik ima kot vir energije in kot kemijski reducent v ciljno izbranih procesih (npr. za nadomestitev ogljika kot reducenta) za to velik potencial. Vendar je za vodikove gorivne celice še vedno potrebna draga in okoljsko obremenjujoča platina. Da bi našli alternative platini, so potrebne temeljne kemijske raziskave.

4.1.12

Komisija načrtuje okrepljeno odpornost dobave in trajnostnost kemikalij za uporabo v aplikacijah, ki so za družbo EU bistvenega pomena, in sicer z zmanjšanjem odvisnosti EU in izboljšanim strateškim predvidevanjem na področju kemikalij. Večja odpornost kemikalij v medicini bo znaten napredek za trg EU in proizvodnjo kemikalij, ki se uporabljajo v zdravstvu, vedeti pa moramo, kako se bodo ti ukrepi uporabljali za druge bistvene kemikalije.

4.1.13

Izdelki iz surovin, uvoženih iz tretjih držav, na primer elementi redke zemlje, pridobljeni z rudarjenjem, ki je tvegano za okolje in zdravje, so postali ključni za več sodobnih tehnologij, od obrambnih sistemov, mobilnih telefonov in televizorjev do sijalk LED in vetrnih turbin. Zato se zastavlja vprašanje, katere strategije bodo pripravljene za zmanjšanje odvisnosti od drugih ključnih snovi, pri katerih so proizvodni procesi odvisni od dobave iz tretjih držav.

4.1.14

EESO se sprašuje tudi, kako se bo pristop „varno in trajnostno že v zasnovi“ uporabljal za dobavitelje iz tretjih držav, ki imajo lastne predpise o kemikalijah. Ker meje teh meril za proizvodnjo kemikalij še niso določene, ni jasno, ali bi se načelo in ukrepi, povezani z ocenjevanjem, uporabljali za vire surovin, ne glede na njihov izvor. Prav tako ni jasno, kako bodo predlagani ukrepi povezani in uravnoteženi z različnimi obstoječimi politikami v tretjih državah, ki so vključene v vrednostne verige EU za kemikalije.

4.1.15

EESO zato predlaga pregled industrijske strategije EU in razmislek o spodbujanju vračanja proizvodnje kemikalij v države EU. S tem ne bi samo okrepili strateške avtonomnosti EU, ampak tudi pripomogli k ustvarjanju novih kakovostnih delovnih mest in k uresničevanju strategije za kemikalije.

4.2   Močnejši pravni okvir EU za odpravo okoljskih in zdravstvenih tveganj

4.2.1

EESO pozdravlja namero Komisije, da razširi splošni pristop k obvladovanju tveganja. Ker pa bo uporaba nekaterih izdelkov omejena, je treba uskladiti splošne in posebne ocene tveganja za vse kemikalije, da se industriji omogoči postopna prilagoditev.

4.2.2

EESO pozdravlja tudi skupinsko obravnavo v odgovor na uredbo o PFAS in se strinja, da bi bilo treba strategije za skupinsko obravnavo sprejemati v večjem obsegu, da bi povečali učinkovitost in uspešnost zakonodaje (4).

4.2.3

V strategiji bodo predlagani novi razredi in merila nevarnosti v uredbi CLP, da bi v celoti obravnavala strupenost za okolje, obstojnost, mobilnost in kopičenje v organizmih. Pomembno je, da sta evalvacija škodljivih učinkov kemikalij na okolje in razvrščanje kemikalij v različne kategorije glede na nevarnost celovita in transparentna. Podrobno je treba opredeliti tudi merila za razvrstitev, da bi lahko predvideli morebitne težave v zvezi z drugimi izdelki, ki so v razvoju.

4.2.4

Da bi dodali endokrine motilce, obstojne, mobilne in strupene snovi ter zelo obstojne in zelo mobilne snovi med snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC), sta potrebni obsežna in transparentna analiza in evalvacija. Poleg tega je potrebna večja skladnost med snovmi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost in so opredeljene v uredbi REACH in drugimi evropskimi zakonodajnimi akti (npr. v okvirni direktivi EU o vodah).

4.2.5

Strategija se osredotoča predvsem na endokrine motilce in PFAS, kot nevarne snovi pa obravnava tudi nekatere pesticide, biocide, farmacevtske proizvode, težke kovine, plastifikatorje in zaviralce gorenja. Druge problematične kemikalije, kot so nanomateriali, pa so komaj omenjene. Čeprav so vključene v uredbo REACH, na revizijo opredelitve še čakamo, njihova ureditev pa je še vedno nezadostna (npr. ni predpisov o sproščanju nanomaterialov v okolje, ni omejitev za njihovo dajanje na trg, ni transparentnosti in ni še registra EU, ki bi zagotavljal njihovo sledljivost od proizvodnje do potrošnikov).

4.2.6

Glede na izčrpno dokumentirane dokaze o tveganjih, povezanih z nekaterimi skupinami snovi, bi EU morala uporabo že ugotovljenih endokrinih motilcev, kot so bisfenol in ftalati, pa tudi kemikalij brez hranilne vrednosti v živilih, kot so nanomateriali, ne samo omejiti, temveč tudi prepovedati.

4.2.7

Ukrepe za spodbujanje in olajšanje nadomeščanja snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in drugih nevarnih sestavin bi lahko izvajali s finančnim mehanizmom (bonus/malus).

4.2.8

Zmesem se namenja posebna pozornost, kar je pri ocenjevanju tveganja problematičnih kemikalij pomemben napredek. EESO pozdravlja dejstvo, da bodo obravnavane namerne in nenamerne zmesi. Vendar preostale vrzeli v znanju o strupenosti zmesi in izpostavljenosti zmesem ter veliko število kemikalij v uporabi vodijo do predlogov, kot je sistematična uporaba dejavnika ocene zmesi (MAF) za posamezne kemikalije, da bi se obravnavale nenamerne zmesi. Zanesljivost MAF pri oceni kemijskega tveganja vzbuja zaskrbljenost, saj ne gre za specifične dejavnike. EESO se zato močno strinja s prednostnimi nalogami in priporočili o raziskavah in razvoju, izpostavljenimi v poročilu (SWD(2020) 250 (5)), za učinkovito oceno zmesi kemikalij in ravnanje z njimi.

4.3   Poenostavitev in utrditev pravnega okvira

4.3.1

EESO podpira pristop „ena snov – ena ocena“ kot učinkovit način ocenjevanja varnosti kemikalij.

4.3.2

S tem se bo poenostavil in pospešil postopek odobritve, kar bo koristilo proizvajalcem ter spodbudilo raziskave in razvoj alternativnih nestrupenih snovi. Vendar ne bi smeli zanemariti različnih učinkov iste snovi v različnih okoliščinah in tudi v zmeseh.

4.3.3

Pri približno 30 % opozoril na nevarnih izdelkih na trgu gre za tveganja zaradi kemikalij in samo tretjina registracijske dokumentacije za kemijske snovi, ki jih je industrija registrirala na podlagi uredbe REACH, je docela skladna z zahtevami po informacijah.

4.3.4

EESO pozdravlja pristop ničelne tolerance do neskladnosti in predlagane ukrepe za okrepljeno izvajanje in izvrševanje zakonodaje na področju kemikalij. Močno se priporoča pravilna uporaba načela „brez podatkov ni trga“, namesto da neregulirani izdelki in kemikalije prihajajo na trg.

4.3.5

Podatke o kemijskih snoveh, odobrenih za trg, bi prijavitelji morali tudi redno posodabljati, saj REACH z nekaterih vidikov ne zadostuje. Po podatkih iz poročila o evalvaciji kemikalij (6) za 64 % ocenjevanih snovi (tj. 126 od 196) niso bile na voljo informacije, ki bi dokazovale varnost kemikalij, ki se tržijo v Evropi.

4.3.6

Skoraj 90 % izdelkov, ki veljajo za nevarne, je uvoženih iz tretjih držav. Svetovna proizvodnja kemikalij bo predvidoma še naprej naraščala. Pričakovati je, da se bodo države EU in OECD osredotočile na razvoj in proizvodnjo tehnološko naprednih kemijskih izdelkov, kot so specialne kemikalije in kemikalije na področju bioloških znanosti. Afriške države, države na Bližnjem vzhodu in azijske države bodo verjetno proizvajale velike količine kemikalij za „široko potrošnjo“. To bo EU povzročalo izjemne težave pri nadzoru na mejah in z vidika gospodarske konkurenčnosti. Potrebni bodo ukrepi, da se v prostotrgovinskih sporazumih zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za podjetja v EU.

4.3.7

EESO pozdravlja ukrepe za okrepitev nadzora na mejah EU in sodelovanje s spletnimi platformami za neposredno prodajo.

4.4   Celovita zbirka znanja o kemikalijah

4.4.1

Ker v EU ni celovite zbirke informacij o vseh snoveh, so dobrodošli predlogi učinkovitih ukrepov za izboljšanje razpoložljivosti podatkov o kemikalijah.

4.4.2

Z vidika industrije dvomljivi sistem patentiranja onemogoča razkritje vseh informacij o patentiranih izdelkih, ki so na trgu.

4.4.3

Z znanstvenega vidika omejen obseg brezplačne in prosto dostopne znanosti ovira prosto izmenjavo znanja ter združevanje prizadevanj in naložb. Pravila o varstvu znanstvenih podatkov in pravice industrijske lastnine, ki niso zadovoljivo utemeljene, omejujejo dostop do vseh pomembnih podatkov o kemikalijah, s tem pa tudi inovacije.

4.4.4

Konflikte v zvezi z dostopnostjo podatkov bi bilo treba obravnavati in rešiti z vključitvijo ukrepov za razširitev obsega razpoložljivih podatkov in izboljšanje njihove kakovosti. Lahko bi na primer oblikovali mehanizem, v katerem bi industrijske panoge, ki uvažajo proizvodne nanomateriale, financirale neodvisne raziskave o tveganjih, ki so povezana s temi materiali in ki jih znanost še ne pozna dovolj.

4.4.5

Komisija namerava še naprej podpirati raziskave in (bio)monitoring, da bi razumeli in preprečili tveganja v zvezi s kemikalijami ter spodbudili inovacije na področju ocenjevanja tveganja kemikalij in regulativne znanosti.

4.4.6

Za spodbujanje inovacij z raziskavami bi bilo treba z udeležbo delavcev in finančno podpreti optimizacijo dobre prakse pri prenosu znanja, tako industrijskega kot znanstvenega, s čimer bi omogočili prost in enostaven dostop do zanesljivih podatkovnih zbirk. Poleg tega bi bilo treba dostop do inovacij omogočiti vsem akterjem, ki jih zadeva kemijska industrija EU.

4.4.7

Ukrepi za spodbujanje inovacij na področju ocenjevanja varnosti in ocenjevanja tveganja kemikalij, ki vodijo v zmanjšanje testiranja na živalih, so dobrodošli, zlasti ob upoštevanju napredka v raziskavah in najnovejših razvitih metod (npr. preizkusi in vitro), ki bodo izboljšale kakovost, učinkovitost in hitrost ocen nevarnosti in tveganja kemikalij.

4.4.8

Ključno je zagotoviti več preglednosti v postopku odločanja. Veliko pomembnih zadev se obravnava za zaprtimi vrati, kar med državljani EU povzroča zmedo glede ukrepov, ki jih EU sprejema za omejevanje njihove izpostavljenosti nevarnim kemikalijam. Poleg tega morajo biti na voljo surovi podatki, na katerih temeljijo evalvacije in odločitve (Evropska agencija za kemikalije in Evropska agencija za varnost hrane) (7). Povečati je treba transparentnost glede odločitev in stališč držav članic v zvezi s kemikalijami na trgu.

4.5   Zgled za ustrezno upravljanje s kemikalijami na svetovni ravni

4.5.1

Glede učinka na svetovni ravni je EESO zadovoljen, da se je Komisija v okviru ukrepov za spodbujanje standardov varnosti in trajnostnosti zunaj EU zavezala ukrepati, da se nevarne kemikalije, ki so v Evropski uniji prepovedane, ne bodo proizvajale za izvoz. Vendar ni jasno, kako se bodo manjkajoči deli zakonodaje, ki jih je še treba razviti in harmonizirati, uporabljali na svetovni ravni. Prepoved proizvodnje izdelkov za izvoz lahko vpliva na industrijo v drugih državah, za katere ne veljajo ambiciozni cilji strategije o kemikalijah. Ni jasno, kako se bodo obravnavali učinki na industrijo zunaj EU, tj. nekdanjih proizvajalcev in izvoznikov določenih izdelkov.

4.6   Čezmerna uporaba kemikalij v zdravstvu

Potrebnih je veliko več raziskav za razvoj politik preprečevanja bolezni s posebnim poudarkom na imunskem sistemu. Cilj mora biti pozitiven odnos do zdravega življenjskega sloga, kar bi ljudem omogočilo, da bi se, kadar je to ustrezno, manj zdravili s kemikalijami. Zdravljenje s kemikalijami bi moralo biti namenjeno le tistim, ki ga nujno potrebujejo, da bi preprečili čezmerno uporabo.

4.7   Kemikalije v kmetijstvu

4.7.1

Zmanjšati je treba negativne okoljske učinke pesticidov, ki se uporabljajo v kmetijstvu, ne da bi se zaradi tega zmanjšala kakovost proizvodnje hrane ali ogrozila prehranska varnost v EU.

4.7.2

Treba je ustrezno financirati obstoječo evropsko zvezo za raziskovanje, ki ima nalogo odkrivati in preizkušati organske alternative sintetičnim kemikalijam v kmetijstvu. Naložbe bi morale biti osredotočene na biološke organske pesticide. Povečati bi bilo treba tudi finančno podporo raziskavam in inovacijam na področju naravnih pospeševalcev rasti in naravnih fitofarmacevtskih sredstev. Rizobakterije na primer izločajo nekatere naravne spojine, ki so bioaktivne same po sebi in se lahko uporabijo za zaščito rastlin pred zunanjimi patogeni.

4.7.3

Zaželena je mnogo bolj ciljno usmerjena uporaba kemičnih gnojil, kar bi se moralo odraziti v njihovi manjši porabi. Potrebne so dodatne raziskave za razvoj alternativ, da bi se nadaljevala zadostna proizvodnja hrane in da bi kmetje prejemali ustrezne dohodke.

4.7.4

Potrebne so dodatne ocene tveganja za okolje in zdravje, da se ugotovi, ali bi se z biotehnologijo in genskim inženirstvom lahko razvile alternative kemičnim gnojilom in pesticidom.

4.7.5

Če ne bo izvedljivih alternativ, bi lahko znatno manjša uporaba pesticidov privedla do zvišanja proizvodnih stroškov in zmanjšanega donosa. Zato je treba obravnavati vprašanja ekonomske obremenitve proizvajalcev in potrošnikov ter uvoza hrane iz tretjih držav.

4.7.6

Nova strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je zelo ambiciozna, saj za vsaj 30 % evropskih površin predvideva pretvorbo v mrežo aktivno upravljanih in zaščitenih območij. Veliko bi morala prispevati k biotski raznovrstnosti in obnovi narave ter podpreti trajnostno strategijo za kemikalije v kmetijskem sektorju.

4.7.7

V tem smislu so potrebna posebna prizadevanja za boljšo zaščito biotske raznovrstnosti in predvsem boljšo zaščito opraševalcev pred pesticidi. V smernicah Evropske agencije za varnost hrane za ocenjevanje tveganja fitofarmacevtskih sredstev za čebele je, na primer, veliko vrzeli. Vključevati bi morale podatke o kronični toksičnosti, učinkih pesticidov na ličinke in akutni toksičnosti za čebele in druge opraševalce.

4.7.8

Za uspeh strategije za kemikalije je potrebna široka podpora splošne javnosti in dejanska sprememba v našem pristopu do rabe kemikalij, podnebnih sprememb in onesnaževanja okolja.

---

(1)  Joyce Msuya, namestnica direktorice Programa ZN za okolje.

(2)  EU news alert, št. 517, 22. november 2018.

(3)  Mnenje EESO o izvajanju okoljske zakonodaje EU na področjih kakovosti zraka, vode in odpadkov (UL C 110, 22.3.2019, str. 33).

(4)  Študija Evropske komisije o strategiji za nestrupeno okolje iz sedmega okoljskega akcijskega programa.

(5)  Commission Progress report on the assessment and management of combined exposures to multiple chemicals (chemical mixtures) and associated risks (Poročilo Komisije o napredku pri ocenjevanju in upravljanju hkratne izpostavljenosti več kemikalijam (zmesem kemikalij) in s tem povezanih tveganj).

(6)  Evropski urad za okolje, https://eeb.org/chemical-evaluation-report-achievements-challenges-and-recommendations-after-a-decade-of-reach/.

(7)  Evropska agencija za kemikalije (ECHA) in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA).