EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 20.7.2021
SWD(2021) 704 final
DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE
Poročilo o stanju pravne države za leto 2021
Poglavje o stanju pravne države na Cipru
Spremni dokument
K SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Poročilo o stanju pravne države za leto 2021
Stanje pravne države v Evropski uniji
{COM(2021) 700 final} - {SWD(2021) 701 final} - {SWD(2021) 702 final} - {SWD(2021) 703 final} - {SWD(2021) 705 final} - {SWD(2021) 706 final} - {SWD(2021) 707 final} - {SWD(2021) 708 final} - {SWD(2021) 709 final} - {SWD(2021) 710 final} - {SWD(2021) 711 final} - {SWD(2021) 712 final} - {SWD(2021) 713 final} - {SWD(2021) 714 final} - {SWD(2021) 715 final} - {SWD(2021) 716 final} - {SWD(2021) 717 final} - {SWD(2021) 718 final} - {SWD(2021) 719 final} - {SWD(2021) 720 final} - {SWD(2021) 721 final} - {SWD(2021) 722 final} - {SWD(2021) 723 final} - {SWD(2021) 724 final} - {SWD(2021) 725 final} - {SWD(2021) 726 final} - {SWD(2021) 727 final}
Povzetek
Strukturna reforma ciprskega pravosodnega sistema se nadaljuje, vendar prihaja do zamud. Osnutek zakonodaje o razdelitvi sedanjega vrhovnega sodišča na vrhovno ustavno sodišče in višje sodišče ter o postopkih imenovanja sodnikov in predsednikov teh dveh novih jurisdikcij čaka na obravnavo v parlamentu. O teh imenovanjih bi odločal predsednik republike na podlagi nezavezujočih predlogov svetovalnega sodnega sveta. Pomembno je, da ta reforma zagotavlja neodvisnost sodstva v skladu s pravom EU in ob upoštevanju priporočil Sveta Evrope. V parlamentu poteka tudi razprava o ustanovitvi pritožbenega sodišča. Ustanovitev specializiranih sodišč in prestrukturiranje sodišč sta še v teku. Odobrena so bila nova pravila pravdnega postopka, katerih cilj je pospešiti sodne postopke. Nadaljuje se povečanje zmogljivosti pravobranilstva, vključno z ločevanjem funkcij in postopki zaposlovanja. Cilj nadaljnjih reform je premagati pomembne izzive za učinkovitost in kakovost pravosodnega sistema, zlasti v zvezi z digitalizacijo. Civilni, gospodarski in upravni sodni postopki so še naprej zelo dolgotrajni.
Ciper še naprej izboljšuje svoj zakonodajni okvir za boj proti korupciji, čeprav še vedno niso končane nekatere pomembne reforme, kot so ustanovitev protikorupcijske agencije, zaščita prijaviteljev nepravilnosti, ureditev lobiranja in prijava premoženjskega stanja za izvoljene uradnike. Urad za preglednost in preprečevanje korupcije je zadolžen za nadzor nad izvajanjem novega protikorupcijskega načrta za obdobje 2021–2026. Preiskave primerov korupcije so se nadaljevale, pri čemer je bilo prirejanje rezultatov športnih tekmovanj izpostavljeno kot posebno tvegano področje, vendar je število razsodb v primerih korupcije še vedno nizko. Urad generalnega državnega tožilca je prejel nova sredstva, s spremembo kazenskega zakonika pa so se povečale sankcije za kaznivo dejanje zlorabe položaja, kar je omogočilo uporabo posebnih preiskovalnih tehnik za preiskovanje tega kaznivega dejanja. Vlada je začela preiskavo shem državljanstva za vlagatelje, da bi odgovorila na obtožbe o korupciji, v katero so vpleteni tuji posamezniki in visoki uradniki. Sprejet je bil nov kodeks ravnanja, osredotočen na boj proti korupciji, katerega namen je izboljšati integriteto policije. Med pandemijo COVID-19 so bili poleg ukrepov za zagotovitev finančne pomoči sprejeti tudi ukrepi za zmanjšanje tveganja goljufij in korupcije.
Svoboda izražanja in pravica dostopa do informacij sta pravno in formalno zaščiteni v ustavi. Sekundarna zakonodaja izrecno zagotavlja zaščito novinarskih virov in spodbuja pluralnost medijev v radijskem in televizijskem sektorju. Od decembra 2020 velja sekundarna zakonodaja, ki določa okvir in pogoje za dostop javnosti do informacij ter s katero je ustanovljen urad komisarja za informacije. Osnutki zakonov, ki naj bi bili sprejeti v drugi polovici leta 2021, so namenjeni spodbujanju neodvisnosti ciprskega organa za radio in televizijo, krepitvi jamstev glede svobode govora in preglednosti lastništva.
Sistem zavor in ravnovesij vključuje posvetovalni postopek kot del projekta za boljše pravno urejanje. Vendar je postopek posvetovanja o osnutkih zakonodaje omejen na razprave v predstavniškem domu in obstajajo pomisleki glede dostopa javnosti do osnutkov. Izredno stanje, ki je zapisano v ustavi, med pandemijo ni bilo razglašeno. Vendar so bile za državljane in podjetja uvedene omejitve v skladu z zakonom o karanteni, ki svet ministrov pooblašča, da izdaja odloke v zvezi s pandemijo COVID-19. Nekatere organizacije civilne družbe se še vedno spopadajo z določenimi izzivi v zvezi z okvirom za registracijo, kot je navedeno v Poročilu o stanju pravne države za leto 2020, čeprav so v novi zakonodaji opazne izboljšave, ki olajšujejo registracijo zvez nevladnih organizacij.
I.Pravosodni sistem
V sodnem sistemu je šest okrožnih sodišč, šest kazenskih porotnih sodišč, upravno sodišče, upravno sodišče za odločanje o mednarodni zaščiti in vrhovno sodišče. V teku je vzpostavitev ustavnega sodišča. Poleg tega obstajajo sodišča za družinske zadeve, sodišča za nadzor nad najemninami, sodišča za spore med delodajalci in sindikati ter vojaško sodišče. Na vseh sodiščih prve stopnje deluje 113 sodnikov, na vrhovnem sodišču pa 13 sodnikov. Sodnike vrhovnega sodišča imenuje predsednik republike s položajev v sodstvu in na priporočilo vrhovnega sodišča, ki mu predsednik ni dolžan slediti. Vendar predsednik republike v skladu z ustaljeno prakso sledi priporočilom vrhovnega sodišča, ki na podlagi delovne dobe za vsako prosto delovno mesto predlaga najstarejšega zaposlenega sodnika. Enaka praksa velja za imenovanje predsednika vrhovnega sodišča, pri čemer predsednik republike vedno upošteva priporočilo glede imenovanja najstarejšega sodnika, ki je zaposlen na tem sodišču. Sodnike na prvi stopnji imenuje, premesti in poviša vrhovni sodni svet, ki ga sestavljajo vsi člani vrhovnega sodišča (predsednik in 12 vrhovnih sodnikov). Tožilstvo je neodvisno in organizirano pod vodstvom generalnega državnega tožilca. Generalni državni tožilec vodi pravobranilstvo republike, neodvisen urad, ki mu pomaga in ni podrejen nobenemu ministrstvu. Generalni državni tožilec ima pooblastila za uvedbo, izvedbo, prevzem in nadaljevanje ali prekinitev katerega koli postopka zaradi kaznivega dejanja zoper osebo (pravno ali fizično) v republiki, ki jih izvršuje po lastni presoji in v javnem interesu. Poleg tega je pravni svetovalec republike, predsednika, sveta ministrov in posameznih ministrov. Opravlja tudi vse druge funkcije in naloge, ki se mu podelijo na podlagi ustave ali zakonskega prava. Ciper sodeluje v Evropskem javnem tožilstvu. Neodvisna nacionalna odvetniška zbornica ima regulativno in disciplinsko pristojnost v zvezi s svojimi člani.
Neodvisnost
Stopnja zaznane neodvisnosti sodstva je povprečna. V širši javnosti 48 % anketirancev meni, da je neodvisnost sodstva „dokaj dobra“ ali „zelo dobra“, ta delež pa se je leta 2021 zmanjšal za 7 odstotnih točk v primerjavi z letom 2020. Ustrezen odstotek pri podjetjih je 45 %, od leta 2020 pa se je zmanjšal za 3 odstotne točke. Ta stopnja zaznane neodvisnosti sodstva je povprečna od leta 2016.
Delitev sedanjega vrhovnega sodišča na vrhovno ustavno sodišče in višje sodišče čaka na obravnavo v parlamentu. Osnutek zakonodaje je bil predložen parlamentu konec leta 2020, pri čemer je bil ustanovljen ad hoc odbor za dokončno oblikovanje besedila. Osnutek trenutno določa, da sodnike in predsednike teh sodišč imenuje izključno predsednik republike. Predvideva ustanovitev svetovalnega sodnega sveta, ki se razlikuje od vrhovnega sodnega sveta in bi bil zadolžen za pripravo seznama najprimernejših kandidatov za imenovanje, ki za predsednika ne bi bil zavezujoč. Pomembno je, da ta reforma zagotovi neodvisnost sodstva v skladu s pravom EU in pri tem upošteva priporočila Sveta Evrope. Posvetovanje z Beneško komisijo o osnutku zakonodaje bi v tem smislu vlilo zaupanje v predlagano reformo. V osnutku zakonodaje je predvidena tudi ustanovitev pritožbenega sodišča, čigar sodnike in predsednika bi imenoval vrhovni sodni svet. Po razpustitvi parlamenta 14. aprila 2021 zaradi parlamentarnih volitev, ki so potekale 30. maja, bo o predlogih zakonov, ki še niso bili sprejeti, razpravljal novoizvoljeni parlament.
V zvezi z vrhovnim sodnim svetom potekajo reforme, s katerimi bodo deli pravosodnega sistema enakomerneje zastopani v njem. V predlogu zakona, pripravljenem leta 2020, je bila predlagana širitev vrhovnega sodnega sveta. Sestavljali naj bi ga člani vrhovnega sodišča, predsednik in sodniki višjega sodišča, predsednik pritožbenega sodišča, predsednik okrožnega sodišča z najdaljšim stažem, predsednik združenja sodnikov, generalni državni tožilec in predsednik ciprske odvetniške zbornice. Sodstvo je izrazilo naklonjenost preoblikovanemu vrhovnemu sodnemu svetu, ki bi ga sestavljali izključno sodniki. Ta predlog zakona je trenutno v obravnavi od konca leta 2020 in ni bil sprejet pred razpustitvijo Parlamenta spomladi letos. Pomembno je, da ta reforma upošteva priporočila Sveta Evrope.
Izvaja se akcijski načrt za okrepitev pravobranilstva republike, predvidena pa je tudi zakonodaja, ki bo zagotovila proračunsko neodvisnost pravobranilstva. Reforma med drugim vključuje prestrukturiranje in ustanovitev ločenih, avtonomnih direktoratov znotraj pravobranilstva, da bi bila ločitev obeh glavnih funkcij generalnega državnega tožilca uspešnejša, nova delovna mesta, racionalizacijo postopkov, ločitev funkcij in postopke zaposlovanja. Generalni državni tožilec in ministrstvo za finance še vedno razpravljata o osnutku zakonodaje v zvezi s proračunsko neodvisnostjo pravobranilstva. Da bi se pripravili na predvideno reformo, so konec leta 2020 v pravobranilstvu republike zaposlili znatno število novih odvetnikov, številni od njih pa obravnavajo kazenske zadeve, vključno s primeri korupcije.
Kakovost
Sprejemajo se ukrepi za izboljšanje digitalizacije pravosodja, vendar v zvezi s tem področjem še vedno ostajajo resni pomisleki. Splošni javnosti so prek spleta na voljo zelo omejene informacije o pravosodnem sistemu. Poleg tega je na voljo zelo malo digitalnih rešitev za sprožitev in spremljanje postopkov v civilnih/gospodarskih in upravnih zadevah. Uvedba elektronskega sistema za upravljanje sodišč je eden od glavnih ciljev tekočih reform. Vendar se je od leta 2017 pri izvedbi sistema in zadevnih postopkih oddaje javnih naročil zamujalo. Medtem je bil pripravljen mini elektronski register za vlaganje tožb, ki je leta 2020 začel delovati na vseh matičnih uradih in na vrhovnem sodišču, da bi se omogočila učinkovitejša obdelava tožb, dokler sistem e-pravosodje ne bo v celoti izveden. Vpeljavo registra je pospešila pandemija COVID-19.
Nadalje so se razvijala informativna spletišča o sodni praksi in zakonodaji za javnost. Spletišče, ki ga upravlja ciprska odvetniška zbornica, omogoča odprt, brezplačen javni dostop do številnih naborov podatkov, kot so podatkovne zbirke s sodno prakso in zakonodajo. Zagotavlja namreč dostop do podatkovne zbirke ciprske sodne prakse, sodne prakse ciprskega vrhovnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice ter ciprske zakonodaje. Dostop do nacionalnih in tujih spletnih podatkovnih zbirk ciprskim sodnikom zagotavlja vrhovno sodišče, ki krije stroške.
Učinkovitost
Pravosodni sistem se še naprej spopada z resnimi težavami glede učinkovitosti. Čas, potreben za rešitev civilnih, gospodarskih in upravnih zadev na sodiščih prve stopnje (882 dni leta 2019 v primerjavi s 737 dnevi leta 2018), ostaja med najdaljšimi v EU. V upravnem pravosodju na prvi stopnji so se postopki podaljšali (495 dni leta 2019 v primerjavi s 487 dnevi leta 2018), stopnja rešenih zadev pa se je zmanjšala (približno 170 % leta 2019 v primerjavi s približno 219 % leta 2018). Od septembra 2020 se na okrožnem sodišču v Pafosu izvaja pilotni projekt za zmanjšanje sodnih zaostankov. Po zaposlitvi več dodatnih sodnikov je bila ustanovljena projektna skupina, ki se osredotoča zlasti na obravnavanje sodnih zaostankov.
Izvajanje akcijskega načrta za obravnavanje izzivov na področju učinkovitosti se nadaljuje, čeprav z nekaj zamude. V tem okviru predlog zakona, ki ga je konec leta 2020 pripravilo ministrstvo za pravosodje in javni red, določa povečanje pristojnosti v civilnih zadevah za sodnike okrožnih sodišč in višje sodnike okrožnih sodišč v zvezi s številom sporov, ki jih lahko obravnavajo in o katerih lahko razsojajo, da se omogoči večja prožnost sistema. Odločitev vrhovnega sodišča februarja 2019, da se finančni spori – sodni postopki, povezani s slabimi posojili – dodelijo v obravnavo šestim višjim sodnikom na okrožnih sodiščih, ki že opravljajo svojo funkcijo, se še naprej izvaja.
Odobrena so bila nova pravila pravdnega postopka. Vrhovno sodišče je 19. maja 2021 odobrilo nova pravila pravdnega postopka, ki so nadomestila zastarel pravni okvir, ki je veljal od leta 1958. Cilj teh pravil, ki se še ne izvajajo, je pospešiti sodne postopke in povečati splošno učinkovitost civilnih sodnih postopkov, tudi v zvezi z izvrševanjem sodnih odločb.
II.Protikorupcijski okvir
Sprejet je bil nov akcijski načrt za boj proti korupciji za obdobje 2021–2026, za spremljanje njegovega izvajanja pa je zadolžen urad za preglednost in preprečevanje korupcije. Generalni državni tožilec ima splošno pristojnost za pregon kaznivih dejanj, vključno s korupcijo. Tožilstvo pravno svetuje organom kazenskega pregona, ki preiskujejo kazniva dejanja korupcije. Imenovan je bil nov generalni državni tožilec, zaposlili so se novi uslužbenci in reorganiziral urad za preiskovanje finančnih kaznivih dejanj. Nov zakon o dostopu do informacij javnega značaja prinaša izboljšanje zakonodajnega okvira za boj proti korupciji.
Strokovnjaki in vodstveni delavci menijo, da je stopnja korupcije v javnem sektorju še vedno razmeroma visoka. Na indeksu zaznave korupcije, ki ga objavlja organizacija Transparency International, je Ciper za leto 2020 prejel oceno 57/100, s čimer se uvršča na 12. mesto v Evropski uniji in 42. mesto na svetu
. Zaznavanje korupcije se je v zadnjih petih letih
poslabšalo
.
Strateški okvir za boj proti korupciji je bil revidiran. Predsednik republike ter minister za pravosodje in javni red sta januarja 2021 sprejela novo strategijo proti korupciji za obdobje 2021–2026. Predlagani ukrepi se nanašajo na vprašanja preglednosti, odgovornosti in korupcije, njihov cilj pa je okrepiti obstoječe institucije in vzpostaviti nove zaščitne ukrepe
. Strategija vključuje tri stebre
, razdeljene na posebne ukrepe
. Urad za preglednost in preprečevanje korupcije (ki deluje pod okriljem ministrstva za pravosodje in javni red) je imenoval dva uradnika, zadolžena za medinstitucionalno usklajevanje in izvajanje strategije. Vsaka javna institucija ima informacijsko točko o protikorupcijski strategiji, ki poroča o napredku pri izvajanju protikorupcijskih ukrepov, ki spadajo v njeno pristojnost. Urad za preglednost in preprečevanje korupcije zbira in centralizira informacije o izvajanju strategije ter objavlja rezultate na spletni platformi
. Konec leta 2020 je svet ministrov začel izvajati tudi nacionalni program za integriteto, ki temelji na standardu Mednarodne organizacije za standardizacijo o sistemu za boj proti podkupovanju. Za nadzor izvajanja tega programa je odgovorno ministrstvo za pravosodje
.
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja je bil sprejet, parlament pa še vedno razpravlja o drugi protikorupcijski zakonodaji. Zakon o pravici dostopa do informacij v javnem sektorju
, ki fizičnim in pravnim osebam zagotavlja pravico dostopa do informacij, ki jih hranijo javni organi, je začel veljati decembra 2020. Predlog zakona o ustanovitvi neodvisnega protikorupcijskega organa in predlog zakona o lobiranju sta prestala prvo obravnavo pred pristojnim parlamentarnim odborom. Več osnutkov zakonov o prijavi premoženjskega stanja izvoljenih in državnih uradnikov čaka na obravnavo parlamentarnega odbora za institucije, zasluge in komisarja za upravo
. Vendar časovni okvir za njihovo končno sprejetje ni znan.
Sankcija za kaznivo dejanje zlorabe javnega položaja se je povečala. Marca 2021 je bila sankcija za kaznivo dejanje zlorabe položaja javnih uslužbencev (izvoljenih ali imenovanih) podaljšana s treh na sedem let zapora
.
Urad generalnega državnega tožilca še naprej izboljšuje svoje zmogljivosti. Konec junija 2020 je bil imenovan nov generalni državni tožilec. Urad je nedavno zaposlil 24 prvostopenjskih odvetnikov, pooblaščenih za pregon finančnih kaznivih dejanj, vključno s korupcijo, trije uradniki pa so bili premeščeni iz kadrovskega oddelka v urad generalnega državnega tožilca. Med letoma 2013 in 2020 je bilo preiskanih 149 primerov korupcije, od katerih je bilo v 20 zadevah dosežena sodba (vključno s petimi primeri, povezanimi z visokimi uradniki in politično izpostavljenimi osebami)
. Posebno področje tveganja, ki ga ureja zakon o boju proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj
, je privedlo do več preiskav primerov korupcije (12 zadev leta 2020 in treh zadev leta 2021) in nasprotja interesov (dva primera leta 2020 in en primer leta 2021), vendar doslej o nobenem ni bilo razsojeno
. Generalni državni tožilec je leta 2020 usklajeval srečanja z združenjem za stave in policijo v zvezi z izvajanjem zakona o boju proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj.
Vlada je oblikovala preiskovalno komisijo za preiskavo ciprske sheme državljanstva za vlagatelje. Generalni državni tožilec je 7. septembra 2020 v odgovor na obtožbe o korupciji, v katero so vpleteni tuji posamezniki in visoki uradniki (vključno z morebitno vpletenostjo politično izpostavljenih oseb), na zahtevo sveta ministrov imenoval preiskovalno komisijo, zadolženo za preiskavo in preučitev vseh naturalizacij, odobrenih v skladu s ciprsko shemo državljanstva za vlagatelje med letoma 2007 in 2020. Komisija je po poročanjih preučila 6 779 naturalizacij, odobrenih na podlagi naložb. Predhodne ugotovitve komisije, objavljene aprila 2021, kažejo, da je bilo več kot 53 % vseh analiziranih naturalizacij odobrenih v nasprotju z zakonom. Evropska komisija je proti Cipru začela postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi s shemo državljanstva za vlagatelje.
Urad za preiskovanje finančnih kaznivih dejanj je bil reorganiziran. Urad za preiskovanje finančnih kaznivih dejanj je bil leta 2020 reorganiziran v dva oddelka: oddelek, pristojen za preiskovanje finančnih kaznivih dejanj, in oddelek za podporo (ki je začel delovati februarja 2021) z dvema kriminalistoma in štirimi forenzičnimi računovodji
. Oddelek za podporo podpira druge enote z analizo finančnih obveščevalnih podatkov in skrbnim preverjanjem sumljivih oseb. Vendar je privabljanje in zadržanje usposobljenega osebja za urad še vedno izziv
. Pri nekaterih preiskavah finančnih kaznivih dejanj prihaja do zamud zaradi počasnega odziva finančnih institucij na sodne odredbe za razkritje, v nekaterih mednarodnih primerih, pa zaradi domnevnega dolgega odzivnega časa tujih organov na prošnje za medsebojno pravno pomoč
. Leta 2020 je bila izvedena ena zaplemba, povezana s kaznivim dejanjem korupcije, v katerega so bili vpleteni štirje obtoženci, vključno z enim javnim uslužbencem
.
Uvedeni so bili novi instrumenti za izboljšanje integritete v policiji, vključno s spletno platformo za prijavljanje nepravilnosti. Leta 2020 je policijska služba za notranje zadeve, ki je pristojna za preiskovanje obtožb o korupciji v policiji, vzpostavila spletno platformo za prijavljanje nepravilnosti. Od takrat je prejela 141 pritožb
: 36 pritožb je že bilo preiskanih (od tega jih je bilo 21 pozneje zavrnjenih). O pritožbah s sodnim epilogom ni informacij. V začetku leta 2021 je policijska služba za notranje zadeve sprejela kodeks ravnanja za policijo, osredotočen na boj proti korupciji (ki je zajet v obstoječem kodeksu policijske etike)
, in pojasnila svoje pristojnosti v informativni zloženki za javnost. V primeru suma korupcije policista se lahko policijska služba za notranje zadeve odloči za „preizkus integritete“ osumljenca. Čeprav je generalni državni tožilec obveščen o sumu korupcije, se elementi, ki kažejo na kršitve disciplinskih določb, pošljejo direktorju policije, ki lahko odredi morebitne korektivne ukrepe. Med letoma 2018 in 2020 je bilo uradu generalnega državnega tožilca predloženih 13 zadev, o eni zadevi pa je razsodilo sodišče (z obsodbo). Trenutno je odprtih 11 preiskav, eno pa obravnava urad generalnega državnega tožilca.
Sprejete so bile nove določbe v zvezi z nasprotjem interesov poslancev. Februarja 2021 je predstavniški dom sprejel kodeks ravnanja za svoje poslance, ki vsebuje določbe o nezdružljivosti, prijavi premoženjskega stanja, darilih in lobiranju
. Spoštovanje kodeksa bo spremljal poseben parlamentarni odbor. Za druge uradnike se poleg obstoječega upravnega prava
izvaja tekoči projekt, katerega cilj je oblikovanje skupnega sklopa načel o nasprotju interesov za javne uslužbence iz vseh sektorjev
.
Ni podatkov o izvajanju okvira za prijavo premoženjskega stanja. Čeprav obstajajo pravila o prijavi premoženjskega stanja, so se pojavila vprašanja v zvezi s točnostjo in preverjanjem teh prijav. Poleg tega, čeprav obstajajo pravila in sankcije za neizpolnjevanje obveznosti glede prijave premoženjskega stanja, tudi za visoke uradnike in politično izpostavljene osebe (kot so poslanci in predsednik republike), njihova uspešnost ostaja nejasna, saj ni informacij o izvajanju sistema prijave premoženjskega stanja. Pomisleki, navedeni v poročilu za lansko leto, zato še vedno ostajajo.
Predlog zakona o prijavi dejanj korupcije čaka na sprejetje
zakonodajalca od maja 2017. Ta zakonodaja bi uvedla nove določbe o zaščiti oseb, ki prijavijo dejanja korupcije, tako v javnem kot v zasebnem sektorju
.
Med pandemijo COVID-19 so se začeli izvajati ukrepi za preprečevanje goljufij v okviru shem pomoči. Ministrstvo za delo, socialno varstvo in socialno zavarovanje je uvedlo nadzorni mehanizem, povezan s podatkovno zbirko zavodov socialnega zavarovanja, ki omogoča samodejne preglede upravičencev do subvencij, povezanih s COVID-19 (imenovan tudi „posebna shema“). Ministrstvo za delo, socialno varstvo in socialno zavarovanje je v primeru kršitve meril za upravičenost do „posebne sheme“ zahtevalo vračilo zadevnih prejemkov. V zdravstvenem sektorju je med ukrepi, namenjenimi odpravljanju tveganj korupcije, določitev najvišjih cen osnovnih sredstev za zaščito pred boleznijo (na primer maske ali zdravstveni testi COVID-19).
III.Pluralnost in svoboda medijev
Svoboda izražanja in pravica dostopa do informacij sta pravno in formalno zaščiteni v členu 19 ustave Republike Ciper. Sekundarna zakonodaja izrecno zagotavlja zaščito novinarskih virov in spodbuja pluralnost medijev v radijskem in televizijskem sektorju. Zakon o pravici dostopa do informacij v javnem sektorju (2017) je po več zamudah začel veljati decembra 2020, njegov cilj pa je to pravico vključiti v sekundarno zakonodajo. Zakon določa okvir in pogoje za dostop javnosti do informacij, ki jih hranijo javni organi, ter ustanavlja urad komisarja za informacije. Pričakuje se, da bosta dva ločena predloga zakonov, ki naj bi bila sprejeta v drugi polovici leta 2021, ciprsko zakonodajo prilagodila direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah in okrepila svobodo tiska
. Ciper je razdelil državna nepovratna sredstva, ki so jih sestavljali predvsem prihodki iz oglaševanja, izplačani medijskim hišam za obveščanje javnosti o pandemiji COVID-19.
Predloženi so bili predlogi sprememb za okrepitev neodvisnosti regulativnega organa za avdiovizualne medijske storitve, tj. ciprskega organa za radiotelevizijo. Parlamentu so bile predložene spremembe zakona o izdajateljih radijskih in televizijskih programov 7(I)/1998, da bi se izrecno določila funkcionalna in dejanska neodvisnost organa, kar bi zakon prilagodilo direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah. Poleg tega so merila za izbor članov upravnega odbora ciprskega organa za radiotelevizijo usklajena s ciprskim kodeksom javnega upravljanja, kot je določeno s sklepom sveta ministrov 87/869, kar zagotavlja visoko stopnjo strokovne usposobljenosti članov odbora.
Neodvisni ciprski svet za tisk, komisijo za pritožbe glede medijev, sestavlja 13 članov in je odgovoren za samourejanje tiskanih in elektronskih novičarskih medijev. Če bo predlog zakona o varstvu svobode tiska in delovanju medijev sprejet, bo uzakonil ustanovitev komisije za pritožbe. Komisija za pritožbe popolnoma je neodvisna od poseganja vlade in sodnega nadzora, vendar pa orodje za spremljanje pluralnosti medijev poudarja, da so pandemija COVID-19 in s tem povezana odpuščanja zaostrila dolgotrajne probleme, pri čemer je komisija s svojim delom v veliki meri osredotočena na ohranjanje delovnih mest in plač ter manj na uredniško neodvisnost.
Regulativni okvir na Cipru, ki že omogoča določeno stopnjo preglednosti lastništva medijev v sektorju avdiovizualnih medijev, se bo po pričakovanju še okrepil. Orodje za spremljanje pluralnosti medijev za leto 2021 opozarja na pomisleke in potrjuje stopnje tveganja, izpostavljene v orodju za spremljanje pluralnosti medijev za leto 2020, v zvezi z uspešnim izvajanjem sedanjih določb in odsotnostjo okvira, ki bi zagotavljal preglednost lastništva v sektorju tiskanih in digitalnih medijev, kar otežuje ugotavljanje in preverjanje dejanskih lastnikov ali navzkrižnega lastništva v teh sektorjih. Namen osnutka zakonodaje, o katerem trenutno poteka posvetovanje, je odpraviti te vrzeli tako, da vse medijske hiše obvezuje k objavi revidiranih računovodskih izkazov, ki vsebujejo informacije o dejanskih lastnikih.
Še naprej se uporabljajo mehanizmi za varovanje politične neodvisnosti medijev in preprečevanje nasprotja interesov. Čeprav še vedno ni okvira, ki bi urejal državno oglaševanje, so bila zagotovljena državna nepovratna sredstva v višini 700 000 EUR, ki so jih sestavljali predvsem prihodki iz oglaševanja, izplačani medijskim hišam za obveščanje javnosti o pandemiji COVID-19. Glede na izsledke orodja za spremljanje pluralnosti medijev za leto 2021 so zagotovljene subvencije bolj raznolike kot pretekle sheme in so močno zmanjšale dejavnik tveganja v zvezi s kazalnikom državnega reguliranja virov
. V orodju za spremljanje pluralnosti medijev za leto 2021 je bilo ugotovljeno, da se je tveganje na področju politične neodvisnosti na splošno zmanjšalo (z 59 % na 55 %), čeprav je uredniška neodvisnost še vedno ogrožena in izpostavljena velikemu tveganju zaradi zasledovanja političnih agend lastnikov medijev, kar vodi v določeno stopnjo samocenzure v uredništvih. Pripravlja se podroben mehanizem, ki ureja izplačevanje sredstev za oglaševanje za državne oglaševalske kampanje po pandemiji COVID-19.
Neposredne grožnje so še vedno redke, vendar je bil prijavljen primer spletnega nadlegovanja in tajnega nadzora nad novinarjem. Vzpostavljeni so regulativni zaščitni ukrepi za zaščito novinarskih virov. Ko bo sprejet, naj bi predlog zakona o varstvu svobode tiska in delovanju medijev okrepil svobodo govora na spletu in drugje. Deležniki so izrazili zaskrbljenost v zvezi z zalezovanjem, kibernetskim napadom in resnim digitalnim nadlegovanjem preiskovalnega novinarja, zlasti prek družbenih medijev. Platforma Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev od Poročila o stanju pravne države za leto 2020 ni objavila nobenih opozoril glede Republike Ciper.
IV.Druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij
Republika Ciper je predsedniška predstavniška republika. Ciprski predsednik je hkrati voditelj države in predsednik vlade. Predstavniški dom je parlament, ki ima zakonodajna pooblastila. Pravico do zakonodajne pobude imajo poslanci in ministri. Vrhovno sodišče je pristojno za presojo ustavnosti zakonov v okviru posebnih zadev, ki so mu predložene
. Obstajajo številni nacionalni neodvisni organi, organizacije in institucije, katerih cilj sta varstvo in zaščita človekovih pravic.
Kljub ukrepom, sprejetim za izboljšanje sodelovanja deležnikov, se javno posvetovanje ne odvija vedno v zgodnji fazi oblikovanja in priprave politik. Odprto javno posvetovanje o zakonodajnih aktih poteka redko, kljub zavezam, sprejetim v okviru projekta za boljše pravno urejanje, ter zadevnim okrožnicam ministrstva za finance in pravobranilstva republike. Nasprotno, postopek posvetovanja o osnutkih zakonodaje ni zlahka dostopen javnosti in je omejen na razprave v predstavniškem domu. Na tej stopnji se osnutki zakonodajnih aktov izmenjujejo prek standardnega seznama za pošiljanje ministrstva za pravosodje vnaprej določenim deležnikom, da lahko ti predložijo svoja stališča in/ali sodelujejo v razpravah ustreznih stalnih parlamentarnih odborov. Generalni državni tožilec opravi predhodni pregled osnutkov zakonodaje v zvezi s spoštovanjem načel zakonitosti in sorazmernosti.
Vlada je bila pooblaščena za sprejetje ukrepov za spopadanje s pandemijo COVID-19. V Cipru izredno stanje, ki je zapisano v ustavi, ni bilo razglašeno. Vendar so bile uvedene omejitve v skladu z zakonom o karanteni, ki pooblašča svet ministrov za izdajanje odlokov zaradi pandemije COVID-19, ki veljajo tako za državljane kot za javne organe in podjetja. Ciprski parlament redno spremlja izvajanje vseh ukrepov, povezanih s COVID-19. Glede na informacije, ki jih je predložila vlada, so bili omejevalni ukrepi do zdaj izpodbijani le enkrat, s tožbo, ki je bila vložena leta 2020 in je še vedno v obravnavi pred upravnim sodiščem, in sicer v zvezi z najvišjim številom zaposlenih na delovnem mestu, pri katerem je še dovoljeno obratovanje pisarn in drugih krajev dela
.
Med pandemijo COVID-19 je varuh človekovih pravic dejavno pomagal državljanom. Varuh človekovih pravic od marca 2020 izvaja kampanjo ozaveščanja o pandemiji COVID-19 in varstvu človekovih pravic. Mednarodni usklajevalni odbor nacionalnih institucij za človekove pravice (GANHRI) je varuha človekovih pravic leta 2015 akreditiral s statusom „B“
, njegova akreditacija pa bo pregledana junija 2021
.
Ostaja zaskrbljenost glede registracije organizacij civilne družbe. Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice je to zaskrbljenost ponovno izrazila
, in sicer v zvezi z zmožnostjo nevladnih organizacij, da delujejo na Cipru, in izvajanjem zakonodaje o združenjih, ki je nedavno privedlo do izbrisa več nevladnih organizacij iz registra. Vlada je v odgovor na te pomisleke
poudarila, da zakonodaja iz leta 2017
uvaja elemente preglednosti in odgovornosti za delovanje nevladnih organizacij v skladu s smernicami Projektne skupine za finančno ukrepanje
za zaščito nevladnih organizacij pred financiranjem terorizma in zlorabami in s peto direktivo EU o preprečevanju in nadzoru pranja denarja. Registracija zvez organizacij je zdaj mogoča neposredno, ne da bi morali biti posamično registrirani tudi njihovi člani
.
Priloga I: Seznam virov po abecednem redu*
* Seznam prispevkov, prejetih v okviru posvetovanja za Poročilo o stanju pravne države za leto 2021, je na voljo na spletišču
https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/upholding-rule-law/rule-law/rule-law-mechanism/2021-rule-law-report-targeted-stakeholder-consultation
.
Agencija za temeljne pravice (2021), Prispevek Agencije za temeljne pravice k Poročilu o stanju pravne države za leto 2021.
Centre for Media Pluralism and Media Freedom (2021), Media pluralism monitor 2021 – Report on Cyprus (povezava bo dodana, ko bo na voljo).
CEPEJ (2020), Study on the functioning of the judicial systems in the EU Member States.
Ciprska odvetniška zbornica (2021), Prispevek ciprske odvetniške zbornice za Poročilo o stanju pravne države za leto 2021.
Ciprska preiskovalna komisija (2021), Vmesno poročilo o postopku podelitve državljanstva tujim vlagateljem in podjetnikom (
https://www.pio.gov.cy/assets/pdf/newsroom/2021/04/Interim Report 27 04 2021(pdf).pdf
).
Ciprska vlada (2021), Prispevek Cipra za Poročilo o stanju pravne države za leto 2021.
Ciprsko vrhovno sodišče (2021), Prispevek ciprskega vrhovnega sodišča za Poročilo o stanju pravne države za leto 2021.
Council of Europe: Committee of Ministers (2010), Recommendation CM/Rec(2010)12 of the Committee of Ministers to member states on judges: independence, efficiency and responsibilities.
Directorate-General for Communication (2019), Flash Eurobarometer 482: businesses’ attitudes towards corruption in the EU.
Directorate-General for Communication (2020), Special Eurobarometer 502: corruption.
European Commission (2020), Investor citizenship schemes: European Commission opens infringements against Cyprus and Malta for “selling” EU citizenship, INFR(2020)2300 (
https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_20_1925
).
Evropska komisija (2020), Poročilo o stanju pravne države za leto 2020 – stanje pravne države v Evropski uniji.
Evropska komisija (2021), Pregled stanja na področju pravosodja v EU.
Financial Action Task Force (2015), Combating the abuse of non-profit organisations (Recommendation 8) (
http://www.fatf-gafi.org/media/fatf/documents/reports/BPP-combating-abuse-non-profit-organisations.pdf
).
GRECO (2020), Fourth Evaluation Round – Second Compliance Report on Cyprus on corruption prevention in respect of members of parliament, judges and prosecutors (
https://rm.coe.int/fourth-evaluation-round-corruption-prevention-in-respect-of-members-of/1680a06389
).
Kathimerini (2021), Interim report on golden passports delivered (
https://knews.kathimerini.com.cy/en/news/interim-report-on-golden-passports-delivered
).
Odgovor ministra za notranje zadeve Republike Ciper Nikosa Nurisa komisarki za človekove pravice Dunji Mijatović (2021), (
https://rm.coe.int/reply-of-mr-nicos-nouris-minister-of-the-interiorof-cyprus-to-the-lett/1680a1cb15
).
OECD (2019), Indicators of Regulatory Policy and Governance – Cyprus.
Organized Crime and Corruption Reporting Project, „Cypriot Journalist Says He is Being Spied on and Fears for His Life“ (
https://www.occrp.org/en/daily/12631-cypriot-journalist-says-he-is-being-spied-on-and-fears-for-his-life
).
Pismo komisarke za človekove pravice Dunje Mijatović ministru za notranje zadeve Republike Ciper Nikosu Nurisu (2021), (
https://rm.coe.int/letter-to-mr-nicos-nouris-minister-of-interior-of-cyprus-by-ms-dunja-m/1680a1c09b
).
Predsednik Republike Ciper, Komunikacijsko in informacijsko spletišče Exandas (
https://exandas.presidency.gov.cy/
)
Reporters Without Borders (2021), 2021 World Press Freedom Index – Cyprus (
https://rsf.org/en/cyprus
).
Reporters without Borders (2021), Prispevek organizacije Reporters without Borders za Poročilo o stanju pravne države za leto 2021.
Sigma Live (2021), Poročilo o državljanstvu (
https://www.sigmalive.com/news/politics/795517/ekthesi-politografiseonto-53-ektos-nomikou-plaisioupeitharxikes-efthynes
).
Tiskovni kotiček Evropske komisije (2021), Junijski sveženj kršitev: ključne odločitve (
https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/inf_21_2743
).
Transparency International (2021), Corruption Perceptions Index 2020.
Priloga II: Obisk Cipra
Deležniki, s katerimi so se službe Komisije virtualno sestale aprila 2021:
·Ministrstvo za pravosodje
·Vrhovno sodišče
·Ciprska odvetniška zbornica
·Urad za preglednost in preprečevanje korupcije
·Služba policije za notranje zadeve
·Urad policije za preiskovanje finančnih kaznivih dejanj,
·Organ za radio in televizijo
·Urad za tisk in obveščanje
·Predstavniki generalnega državnega tožilca
·Ministrstvo za notranje zadeve – mediji
·Ciprski forum za integriteto
* Komisija se je na več horizontalnih srečanjih sestala tudi z naslednjimi organizacijami:
·Amnesty International
·Center for Reproductive Rights
·CIVICUS
·Civil Liberties Union for Europe (Zveza za državljanske svoboščine v Evropi)
·Civil Society Europe
·Conference of European Churches (Konferenca evropskih cerkva)
·EuroCommerce
·European Center for Not-for-Profit Law
·European Centre for Press and Media Freedom (Evropsko središče za svobodo tiska in medijev)
·European Civic Forum (Evropski forum civilne družbe)
·European Federation of Journalists (Evropska zveza novinarjev)
·European Partnership for Democracy
·European Youth Forum (Evropski mladinski forum)
·Front Line Defenders
·Human Rights House Foundation
·Human Rights Watch
·ILGA-Europe
·International Commission of Jurists (Mednarodna komisija pravnikov)
·International Federation for Human Rights (Mednarodna federacija za človekove pravice)
·International Planned Parenthood Federation European Network (IPPF EN)
·International Press Institute (Mednarodni inštitut za tisk)
·Netherlands Helsinki Committee (Nizozemski helsinški odbor)
·Open Society European Policy Institute (Inštitut za evropsko politiko Odprte družbe)
·Philanthropy Advocacy
·Protection International
·Reporters without Borders (Novinarji brez meja)
·Transparency International EU