EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 6.4.2022
COM(2022) 168 final
Priporočilo
SKLEP SVETA
o odobritvi začetka pogajanj za sporazum o cestnem prevozu blaga med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Ozadje priporočila
Komisija s tem priporočilom Svetu priporoča, naj odobri začetek pogajanj o časovno omejenem sporazumu o cestnem prevozu blaga med Unijo in Moldavijo (v nadaljnjem besedilu: sporazum), s katerim bi obravnavali posledice neizzvane in neupravičene ruske vojaške agresije proti Ukrajini, ter imenuje Komisijo za pogajalca Unije. Priporočilu so priložene tudi pogajalske smernice.
2.Ozadje
Cestni prevoz blaga med Unijo in Moldavijo trenutno v veliki meri urejajo številni dvostranski prometni sporazumi med državami članicami EU in Moldavijo. Ti sporazumi določajo ureditve kvot za prevoznike iz EU in Moldavije, kar zadeva tranzit in dvostransko trgovino. Po informacijah moldavske nacionalne agencije za cestni promet so Estonija, Litva, Latvija, Poljska, Slovaška, Madžarska in Slovenija Moldaviji dodelile skupno 15 000 kvot. Od tega je 14 320 tranzitnih ali dvostranskih kvot in 680 splošnih kvot. Do 17. marca 2022 je bilo od vseh kvot, ki so jih navedene države dodelile Moldaviji za leto 2022, na voljo le še 8 647 kvot (tj. približno 60 % vseh kvot).
Poleg dovoljenj, ki temeljijo na navedenih dvostranskih sporazumih, Mednarodni prometni forum (ITF) izvaja večstranski sistem kvot, v okviru katerega se izdajajo večstranske licence za mednarodni cestni prevoz blaga s strani prevoznih podjetij s sedežem v državi članici Evropske konference ministrov za promet (ECMT). Licence se uporabljajo za prevoz blaga med državami članicami ECMT ali za tranzit prek ozemlja ene ali več navedenih držav. Vendar je število kvot v okviru sistema ECMT precej nizko v primerjavi s številom kvot, izdanih na podlagi dvostranskih sporazumov (čeprav neposredna primerjava ni mogoča, saj se kvote ECMT nanašajo na letne licence, zadevni dvostranski sporazumi pa na dovoljenja za enkratne vožnje). Leta 2022 je bilo moldavskim prevoznikom dodeljenih 1 430 letnih licenc in 1 752 kratkoročnih licenc.
Moldavija je pogodbenica Evropskega sporazuma o delu posadk na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR), katerega pogodbenice so tudi vse države članice EU. Zato morajo moldavski prevozniki, ki opravljajo prevoz blaga na ozemlju Unije, upoštevati enaka pravila glede časa vožnje, odmorov in časa počitka, kot veljajo v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 561/2006.
Moldavija se zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini sooča z zelo težkimi prometnimi razmerami. Moldavski cestni prevozniki morajo zaradi vojne v Ukrajini iskati alternativne poti, da bi se izognili prečkanju ukrajinskega ozemlja, kar je bil doslej edini način za vstop na trge tretjih držav vzhodno od Ukrajine. Vendar moldavski prevozniki nimajo dovolj dovoljenj za tranzit prek držav članic, skozi katere bi bil tak tranzit potreben. To ogroža izpolnjevanje dolgoročnih pogodb o dobavi blaga (zlasti kmetijskih proizvodov) s trgovinskimi partnerji v navedenih državah. Poleg tega obstaja povečana potreba po dvostranskih prevoznih dejavnostih med Moldavijo in EU, ki je s sedanjim obsegom dovoljenj ni mogoče zadovoljiti. Razširitev prevoznih pravic za moldavske prevoznike in podelitev vzajemnih pravic prevoznikom iz EU bi lahko omogočili povečan obseg izvoza blaga iz EU v Moldavijo, kar je prav tako v interesu EU. Obenem bi Moldavija morda morala dodatno prilagoditi svoje gospodarske in prometne vzorce, da bi se odzvala na učinke vojne na mednarodne trge.
Zato je primerno, da se v pomoč moldavskemu gospodarstvu, ki se sooča z velikimi težavami, medtem ko je ta država že začasno gostila več kot 350 000 beguncev, ki so iz Ukrajine potovali v druge države, takoj sklene sporazum med Unijo in Moldavijo, na podlagi katerega se bodo lahko blokirane tranzitne poti prek Ukrajine v največji možni meri nadomestile z izboljšanimi alternativami cestnega prevoza prek EU ter se bo lahko okrepil dvostranski cestni prevoz med Moldavijo in EU. Tak sporazum bi moral trajati, dokler bo vojna močno vplivala na prevozne dejavnosti in ukrajinsko prometno infrastrukturo.
Tak sporazum je tudi v interesu EU, saj sta EU v interesu tako stabilizacija moldavskega gospodarstva, tudi ob upoštevanju, da se mora država soočati s prihodom beguncev, ki bežijo pred vojno, kot zmanjšanje učinka ruske agresije na varnostne razmere v EU in na njenih mejah. Poleg tega bodo prevozniki iz EU pridobili enake pravice, kot bodo podeljene moldavskim prevoznikom, kar bo pozitivno vplivalo na gospodarstvo EU.
Člen 80(c) pridružitvenega sporazuma poziva k izboljšanju glavnih prometnih povezav med ozemlji EU in Moldavije, člen 82 navedenega sporazuma pa k sodelovanju z namenom izboljšanja pretoka blaga in povečanja pretočnosti prevoznih tokov med Republiko Moldavijo, EU in tretjimi državami v regiji z odstranitvijo upravnih, tehničnih in drugih ovir.
3.Skladnost z drugimi politikami Unije
Ta sporazum je skladen s sedanjo politiko EU na področju zunanjih odnosov z Moldavijo. Moldavska vlada je sporazum zahtevala kot nujen ukrep. Tak sporazum bo tudi dopolnil podporo EU, ki je bila Moldaviji dodeljena marca 2022, da bi se moldavske oblasti podprlo pri zagotavljanju pomoči ljudem, ki bežijo zaradi ruske invazije na Ukrajino. Sklenitev časovno omejenega sporazuma z Moldavijo o cestnem prevozu blaga za čas trajanja ovir za prevoz, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini, bi bila tudi v skladu s pridružitvenim sporazumom, ki sta ga Unija in Moldavija podpisali 27. junija 2014.
4.Pravna podlaga, subsidiarnost in sorazmernost
•Pravna podlaga
Postopkovna pravna podlaga za sklep o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Unijo in tretjo državo ter dajanju smernic pogajalcu je člen 218(3) in (4) PDEU.
•Pristojnost Unije
Člen 216(1) PDEU določa:
„Unija lahko sklene sporazum z eno ali več tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, kadar je tako določeno v Pogodbah ali kadar je v okviru politik Unije sklenitev sporazuma potrebna bodisi za doseganje enega od ciljev iz Pogodb, bodisi kadar je tako določeno v pravno zavezujočem aktu Unije, bodisi kadar sporazum lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe.“
Ta sporazum spada v okvir prometne politike Unije in je potreben za dosego enega od ciljev iz Pogodb, tj. „prispevati k prosti in pravični trgovini“.
Poleg tega je sklenitev mednarodnih sporazumov o cestnem prevozu blaga izrecno določena v zakonodajnem aktu Unije.
Zlasti je v členu 1(2) in (3) Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta št. 1072/2009 z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga določeno:
„2. Pri prevozu iz države članice v tretjo državo in obratno se ta uredba uporablja za del vožnje na ozemlju katere koli prečkane tranzitne države članice. Ne uporablja se za del vožnje na ozemlju države članice nakladanja ali razkladanja, dokler se ne sklene potrebni sporazum med Skupnostjo in zadevno tretjo državo.
3. Do sklenitve sporazumov iz odstavka 2 ta uredba ne vpliva na:
(a) določbe v zvezi s prevozom iz države članice v tretjo državo in obratno, ki so vključene v dvostranske sporazume, ki so jih države članice sklenile s temi tretjimi državami;
(b) določbe v zvezi s prevozom iz države članice v tretjo državo in obratno, ki so vključene v dvostranske sporazume, sklenjene med državami članicami, ki bodisi po dvostranskih dovoljenjih ali po sporazumih o liberalizaciji dovoljujejo cestnim prevoznikom nakladanje in razkladanje v državi članici, v kateri nimajo sedeža.“
Poleg tega člen 82 pridružitvenega sporazuma med Unijo in Moldavijo določa, da je namen sodelovanja med pogodbenicama izboljšati pretok potnikov in blaga ter povečati pretočnost prevoznih tokov med Unijo in Republiko Moldavijo.
Nadalje sklenitev sporazuma lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe, kot je določeno v sodni praksi Sodišča. Sodišče je zlasti v točki 201 mnenja 2/15 z dne 16. maja 2017 navedlo:
„201. Kot je Sodišče že ugotovilo, je treba za sporazum med Unijo in tretjo državo, kadar določa, da se za mednarodna razmerja, na katera se nanaša, uporabljajo pravila, ki se v veliki meri prepletajo s skupnimi pravili Unije, ki veljajo za položaje znotraj Unije, šteti, da lahko vpliva na ta skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe. Čeprav niso v neskladju z navedenimi skupnimi pravili, lahko namreč pride do vplivanja na smisel, področje uporabe in učinkovanje teh skupnih pravil (glej zlasti mnenje 1/03 (Nova Luganska konvencija) z dne 7. februarja 2006, EU:C:2006:81, točke 143 in od 151 do 153; mnenje 1/13 (Pristop tretjih držav k Haaški konvenciji) z dne 14. oktobra 2014, EU:C:2014:2303, točke od 84 do 90, in sodbo z dne 26. novembra 2014, Green Network, C‑66/13, EU:C:2014:2399, točki 48 in 49).“
Dostop do trga, predviden v tem priporočilu, se nedvomno prekriva z navedenimi določbami o dostopu do trga, ki jih je Unija sprejela v zvezi z mednarodnim cestnim prevozom blaga.
Glede na navedeno ima Unija izključno zunanjo pristojnost v skladu s členom 3(2) PDEU za sklenitev predvidenega sporazuma.
Obstoječi dvostranski sporazumi se lahko še naprej uporabljajo kot vsebina predvidenega sporazuma, če jih predvideni sporazum ne nadomesti. Po prenehanju veljavnosti tega sporazuma se lahko obstoječi dvostranski sporazumi spet uporabljajo samostojno, razen če in dokler Unija z Moldavijo ne sklene drugega sporazuma na področju cestnega prevoza.
•Obveznost Komisije, da se posvetuje
Treba je upoštevati pojasnila iz sodbe Sodišča z dne 16. julija 2015 v zadevi C-425/13, ki določa vlogo različnih institucij za namene uporabe člena 218(2) in (4) PDEU v skladu z načeloma institucionalnega ravnovesja in medsebojnega lojalnega sodelovanja iz člena 13(2) PEU.
Primerno je, da Komisija Svetu in posebnemu odboru, ki ga ta imenuje, zagotovi vse informacije, ki jih potrebujeta za spremljanje napredka pogajanj, kot so zlasti napovedani splošni cilji in stališča drugih strani med pogajanji. Komisija bo o izidu pogajanj pisno poročala Svetu in posebnemu odboru, ki ga ta imenuje, in sicer na način, ki Svetu omogoča izvajanje njegovih institucionalnih pooblastil.
Da bi izpolnila obveznost spoštovanja institucionalnega ravnovesja iz člena 13(2) PEU in obveznost iz člena 218(10) PDEU, bo Komisija v enakem obsegu obveščala tudi Evropski parlament.
•Sorazmernost
Priporočilo je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov:
Predvideni sporazum je najučinkovitejši instrument za okrepitev odnosov med EU in Moldavijo na področju cestnega prevoza, saj odpravlja potrebo po kvotah v dvostranskih sporazumih med državami članicami in Moldavijo, kar zadeva tranzit.
Predlagani sporazum organom držav članic in prometnemu sektorju ne nalaga dodatnega upravnega ali finančnega bremena. Ravno nasprotno, zmanjšati bi moral upravno breme tako za prometni sektor kot za države članice, saj bo podelitev enakih pravic prevoznikom EU, kot se bodo podelile moldavskim prevoznikom (tj. pravic do tranzita in dvostranskega mednarodnega prevoza), odpravila potrebo po dovoljenjih za prevoznike iz EU in s tem zmanjšala upravno breme za prometni sektor EU.
5.Proračunske posledice
Priporočilo ne vpliva na proračun Unije.
6.Drugi elementi
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb priporočila
Sklep Sveta bo odobril začetek pogajanj za sporazum o cestnem prevozu blaga med Unijo in Moldavijo za obravnavo posledic ruske agresije proti Ukrajini ter imenoval Komisijo za pogajalca Unije. Pogajalske smernice, ki so mu priložene, vsebujejo splošen opis področja uporabe predvidenega sporazuma.
Priporočilo
SKLEP SVETA
o odobritvi začetka pogajanj za sporazum o cestnem prevozu blaga med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 218(3) in (4) Pogodbe,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Treba bi bilo začeti pogajanja za sklenitev sporazuma med Unijo in Republiko Moldavijo o cestnem prevozu blaga. Primerno je, da se sporazum uporablja, dokler bo ruska agresija proti Ukrajini močno vplivala na prevozne dejavnosti in ukrajinsko prometno infrastrukturo.
(2)Za pogajalca bi bilo treba imenovati Komisijo.
(3)Pogajanja bi morala voditi Komisija v posvetovanju [s/z] [ime posebnega odbora vstavi Svet] –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Komisija je pooblaščena, da se v imenu Unije pogaja o sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o cestnem prevozu blaga.
Člen 2
Pogajalske smernice so določene v Prilogi.
Člen 3
Pogajanja se vodijo v posvetovanju [s/z] [ime posebnega odbora vstavi Svet].
Člen 4
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 6.4.2022
COM(2022) 168 final
PRILOGA
k
Priporočilu za SKLEP SVETA
o odobritvi začetka pogajanj za sporazum o cestnem prevozu blaga med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo
PRILOGA
Pogajalske smernice za sporazum med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o cestnem prevozu blaga
1.Pogajalski cilji
Omogočiti liberalizacijo cestnega prevoza blaga v smislu pravic do tranzita in dvostranskega mednarodnega prevoza med Moldavijo in Unijo za čas trajanja neizzvane in neupravičene ruske vojaške agresije proti Ukrajini.
2.Področje uporabe sporazuma
(1)Sporazum bi moral liberalizirati cestni prevoz blaga z dodelitvijo dostopnih pravic moldavskim prevoznikom in prevoznikom iz Evropske unije za tranzit in dvostranski mednarodni prevoz med Evropsko unijo in Moldavijo. Sporazum bi moral ohraniti ali povečati raven dostopa do trga ali druge poslovne priložnosti, ki so na voljo v okviru obstoječih dvostranskih sporazumov o cestnem prevozu med državami članicami EU in Moldavijo.
(2)Sporazum, ki bi moral biti enako verodostojen v vseh uradnih jezikih EU, bi moral v ta namen vključevati jezikovno klavzulo.
(3)Sporazum bi moral biti časovno omejen in se uporabljati, dokler bo ruska agresija proti Ukrajini močno vplivala na prevozne dejavnosti in ukrajinsko prometno infrastrukturo.
3.Splošne določbe
Sporazum, ki sledi obstoječim dvostranskim sporazumom o cestnem prevozu med državami članicami in Moldavijo, bo prevladal nad njihovimi določbami.
Po prenehanju njegove veljavnosti bi se obstoječi dvostranski sporazumi med državami članicami in Moldavijo spet uporabljali, razen če in dokler Unija z Moldavijo ne sklene drugega sporazuma na področju cestnega prevoza.
4.Upravljanje sporazuma
Vzpostaviti bi bilo treba skupni odbor, sestavljen iz predstavnikov pogodbenic, ki bi moral biti odgovoren za upravljanje sporazuma ter njegovo pravilno izvajanje, zlasti kar zadeva prilagoditev pravil EU, ki jih mora Moldavija upoštevati in se vključijo v prilogo k sporazumu, po njihovi spremembi ter nova pravila na področju cestnega prevoza, sprejeta na ravni Unije.
Moldavskim strokovnjakom se lahko dovoli, da kot opazovalci sodelujejo v strokovnih skupinah, ki jih ustanovi Unija in se ukvarjajo z zakonodajo Unije, ki jo mora Moldavija upoštevati in bo navedena v prilogi k sporazumu.
Sporazum bi moral vključevati hiter, učinkovit in zavezujoč mehanizem reševanja sporov, ki bo zagotovil pravilno uporabo sporazuma.
Kljub mehanizmu reševanja sporov bi moral sporazum vključevati določbe, ki se uporabijo v primeru neizpolnjevanja njegovih obveznosti, na primer možnost sprejetja ustreznih zaščitnih ukrepov ali popolnega ali delnega začasnega odvzema pravic ali privilegijev, podeljenih v skladu s pogoji sporazuma.
5.Vodenje pogajanj
Komisija bo pogajanja vodila v skladu s temi smernicami, poleg tega pa bo zagotovila ustrezno usklajevanje s tekočimi in prihodnjimi pogajanji na drugih ustreznih področjih.