–

za Evropsko komisijo A. Bouchagiar, F. Erlbacher in H. Kranenborg, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 4, točka 7, in člena 15 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1, in popravek v UL 2016, L 127, str. 2) (v nadaljevanju: SUVP).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med MK, fizično osebo s stalnim prebivališčem v Nemčiji, ki je bila postavljena pod skrbništvo, in WB, njenim nekdanjim skrbnikom, v zvezi z dostopom osebe MK do podatkov in informacij o njej, ki jih je zbral WB, ko je bil zadolžen za njeno skrbništvo.

3

V uvodni izjavi 18 SUVP je navedeno:

„Ta uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe v okviru izključno osebne ali domače dejavnosti ter s tem brez povezave s poklicno ali komercialno dejavnostjo. Osebne ali domače dejavnosti bi lahko vključevale korespondenco in seznam naslovov ali dejavnosti na socialnih omrežjih in na spletu v okviru tovrstnih dejavnosti. Ta uredba pa se uporablja za upravljavce ali obdelovalce, ki zagotavljajo sredstva za obdelavo osebnih podatkov za take osebne ali domače dejavnosti.“

4

Člen 2 te uredbe z naslovom „Področje uporabe“ določa:

„1.   Ta uredba se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi.

2.   Ta uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov:

[…]

[…].“

5

Člen 4 navedene uredbe, naslovljen „Opredelitve“, določa:

„V tej uredbi:

[…]

[…].“

6

Člen 15 iste uredbe, naslovljen „Pravica dostopa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki“, določa:

„1.   Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in naslednje informacije:

[…]

3.   Upravljavec zagotovi kopijo osebnih podatkov, ki se obdelujejo. […]

[…]“

7

Člen 1896(1), prvi stavek, Bürgerliches Gesetzbuch (civilni zakonik) v različici, objavljeni 2. januarja 2002 (BGBl. 2002 I, str. 42) (v nadaljevanju: BGB) določa, da če polnoletna oseba zaradi duševne bolezni ali telesne, duševne ali psihične prizadetosti ni sposobna v celoti ali delno sama voditi svojih poslov, ji sodišče, ki odloča o skrbništvu, na njen predlog ali po uradni dolžnosti imenuje skrbnika.

8

V skladu z odstavkom 1 člena 1897 BGB sodišče, ki odloča o skrbništvu, za skrbnika imenuje fizično osebo, ki je sposobna pravno voditi posle osebe, ki je postavljena pod skrbništvo, in ji osebno pomagati. Odstavek 6 tega člena določa, da se oseba, ki opravlja naloge skrbnika v okviru svojih poklicnih dejavnosti, imenuje za skrbnika le, če ni druge primerne osebe, ki bi bila pripravljena prostovoljno opravljati naloge skrbnika.

9

V skladu s členom 1902 BGB skrbnik zastopa osebo pod skrbništvom v sodnih in izvensodnih postopkih.

10

Nemško sodišče je WB, nemškega odvetnika, ki spada med bližnje osebe MK, imenovalo za opravljanje nalog njenega skrbnika v okviru svojih poklicnih dejavnosti za določeno obdobje, dokler ni bil razrešen in je bil imenovan nov skrbnik.

11

Oseba MK želi vložiti prošnjo za pravno pomoč, da bi v skladu s členom 15 SUVP dobila končno poročilo in dostop do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanjo in ki jih je WB zbral pri opravljanju navedenih nalog.

12

V ta namen je oseba MK vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč pri Amtsgericht Hannover (okrajno sodišče v Hannovru, Nemčija), ki je to prošnjo zavrnilo, ker se je nanašala na vložitev zahteve za dostop na podlagi člena 15 SUVP, saj skrbnik, ki opravlja svoje naloge v okviru svojih poklicnih dejavnosti, ni „upravljavec“ v smislu člena 4, točka 7, te uredbe. Poleg tega naj bi bilo z navedeno uredbo urejeno razmerje med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem. V skladu s členom 1902 BGB pa naj bi bil skrbnik zakoniti zastopnik zadevne osebe. Zato naj bi lahko skrbnik osebne podatke, ki se nanašajo na to osebo, obdeloval v imenu navedene osebe, ne da bi obstajala „dihotomija med skrbnikom in posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki“, kot so se izrazila nemška sodišča v svoji sodni praksi.

13

Oseba MK je pred predložitvenim sodiščem izpodbijala zavrnitev njene prošnje za brezplačno pravno pomoč.

14

To sodišče dvomi o tem, ali je mogoče osebo, ki je naloge skrbnika opravljala poklicno, opredeliti kot „upravljavca“ v smislu SUVP.

15

Poleg tega se navedeno sodišče sprašuje, ali se glede na člen 2(2)(c) SUVP ta uredba uporablja v postopku v glavni stvari, ker WB spada med bližnje osebe MK, vendar v zvezi s tem ni formalno postavilo vprašanja za predhodno odločanje.

16

V teh okoliščinah je Landgericht Hannover (deželno sodišče v Hannovru, Nemčija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

17

Po mnenju Evropske komisije predlog za sprejetje predhodne odločbe ni v skladu s členom 94(c) Poslovnika Sodišča, ker ne vsebuje zadostnega opisa razlogov, ki so predložitvenemu sodišču vzbudili dvom o razlagi zadevnih določb prava Unije, saj to sodišče le graja odločbo Amtsgericht Hannover (okrajno sodišče v Hannovru), ne da bi navedlo razloge, zaradi katerih je podvomilo o razlagi SUVP, ki jo je podalo to sodišče.

18

V zvezi s tem je treba spomniti, da nujnost razlage prava Unije, ki je koristna za nacionalno sodišče, od tega sodišča zahteva, da opredeli dejanski in pravni okvir, v katerega se umeščajo vprašanja, ki jih postavlja, ali vsaj pojasni dejanske okoliščine, ki so podlaga za ta vprašanja. Zahteve v zvezi z vsebino predloga za sprejetje predhodne odločbe so izrecno navedene v členu 94 Poslovnika Sodišča, ki naj bi ga predložitveno sodišče v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s členom 267 PDEU, poznalo in ga mora natančno upoštevati (sodba z dne 5. julija 2016, Ognyanov, C‑614/14, EU:C:2016:514, točki 18 in 19 ter navedena sodna praksa).

19

V obravnavanem primeru se predložitveno sodišče sprašuje, ali je razlaga določb SUVP, ki jo je podalo Amtsgericht Hannover (okrajno sodišče v Hannovru), v skladu s katero se ta uredba v bistvu ne uporablja za spor o glavni stvari in nekdanjega skrbnika nikakor ni mogoče šteti za „upravljavca“ v smislu navedene uredbe, pravilna. Čeprav je res, da predložitveno sodišče ni navedlo razlogov, zaradi katerih dvomi o tej razlagi, ostaja dejstvo, da natančno navaja razlogovanje Amtsgericht Hannover (okrajno sodišče v Hannovru), zaradi česar je mogoče razumeti obseg postavljenih vprašanj.

20

Poleg tega je razlaga teh določb pomembna za odločitev o sporu o glavni stvari, ker je namen prošnje za brezplačno pravno pomoč, ki jo je vložila oseba MK, vložiti zahtevo na podlagi člena 15 SUVP, katerega uporaba terja razlago pojma „upravljavec“ v smislu člena 4, točka 7, te uredbe.

21

Zato je predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten.

22

S svojima vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 4, točka 7, SUVP razlagati tako, da je treba nekdanjega skrbnika, ki je svoje naloge v zvezi z osebo, ki je bila pod njegovim skrbništvom, opravljal poklicno, opredeliti kot „upravljavca“, v smislu te določbe, osebnih podatkov te osebe, s katerimi razpolaga, in da je treba pri taki obdelavi upoštevati vse določbe te uredbe, zlasti njen člen 15.

23

Najprej je treba v odgovor na dvome, ki jih je to sodišče izrazilo glede uporabe SUVP za spor, o katerem odloča, pojasniti, da se v skladu s členom 2(2)(c) navedene uredbe, katerega obseg je pojasnjen v uvodni izjavi 18 te uredbe, ista uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe v okviru izključno osebne ali domače dejavnosti ter s tem brez povezave s poklicno ali komercialno dejavnostjo.

24

Te določbe ni mogoče razlagati tako, da je dejavnost skrbnika, ki jo fizična oseba opravlja poklicno, izključena s področja uporabe SUVP.

25

Okoliščina, ki jo navaja predložitveno sodišče, da je bil skrbnik iz postopka v glavni stvari izbran izmed bližnjih osebe, ki je bila postavljena pod njegovo skrbništvo, te ugotovitve ne more omajati.

26

V zvezi z vprašanjem, ali je treba nekdanjega skrbnika, ki je svoje naloge v zvezi z osebo, ki je bila pod njegovim skrbništvom, opravljal poklicno, opredeliti kot „upravljavca“ osebnih podatkov te osebe, je treba opozoriti, da mora skrbnik zaradi nalog, ki so mu dodeljene z nacionalnim pravom, za navedeno osebo izvajati različne dejavnosti, v okviru katerih določi tudi namene in sredstva obdelave osebnih podatkov iste osebe v smislu člena 4, točka 7, SUVP.

27

Dvomi predložitvenega sodišča izhajajo iz okoliščine, da je v skladu s pravili nemškega prava, ki urejajo skrbništvo, skrbnik zakoniti zastopnik osebe pod skrbništvom ter deluje na njen račun in v njenem imenu.

28

Vendar kot pojasnjuje to sodišče, oseba MK v obravnavanem primeru v vsakem primeru zahteva dostop do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanjo in s katerimi ne razpolaga njen sedanji skrbnik, temveč njen nekdanji skrbnik, WB, ki je zdaj razrešen, vendar s temi podatki še vedno razpolaga.

29

Kot ugotavlja Komisija, je torej nekdanji skrbnik v razmerju do osebe, ki je bila v preteklosti postavljena pod njegovo skrbništvo, tretja oseba.

30

Iz tega izhaja, da je treba nekdanjega skrbnika, ki je svoje naloge v zvezi z osebo, ki je bila pod njegovim skrbništvom, opravljal poklicno, opredeliti kot „upravljavca“ osebnih podatkov te osebe, s katerimi razpolaga, in da mora zato te podatke obdelovati v skladu s SUVP in zlasti v skladu z obveznostmi iz člena 15 te uredbe, ki so lahko na podlagi člena 23 te uredbe omejene (glej v tem smislu sodbo z dne 16. januarja 2024, Österreichische Datenschutzbehörde,C‑33/22, EU:C:2024:46, točke od 54 do 56).

31

Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih preudarkov je treba na zastavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba člen 4, točka 7, Uredbe 2016/679 razlagati tako, da je treba nekdanjega skrbnika, ki je svoje naloge v zvezi z osebo, ki je bila pod njegovim skrbništvom, opravljal poklicno, opredeliti kot „upravljavca“, v smislu te določbe, osebnih podatkov te osebe, s katerimi razpolaga, in da je treba pri taki obdelavi upoštevati vse določbe te uredbe, zlasti njen člen 15.

32

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:

Člen 4, točka 7, Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)

je treba razlagati tako, da

je treba nekdanjega skrbnika, ki je svoje naloge v zvezi z osebo, ki je bila pod njegovim skrbništvom, opravljal poklicno, opredeliti kot „upravljavca“, v smislu te določbe, osebnih podatkov te osebe, s katerimi razpolaga, in da je treba pri taki obdelavi upoštevati vse določbe te uredbe, zlasti njen člen 15.