1.

Ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, [PEU] v povezavi s členom 47, drugi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da samo po sebi ali pod nekaterimi pogoji pomeni kršitev obveznosti držav članic, da zagotovijo učinkovita pravna sredstva za neodvisen sodni nadzor, če se funkcije organa, ki lahko sodnikom izreče disciplinske sankcije in je pooblaščen za zbiranje podatkov o njihovem premoženju, po izteku mandata tega organa, ki je določen v ustavi, podaljšajo za nedoločen čas? Če je tako podaljšanje teh pooblastil dopustno, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za to?

2.

Ali je treba člen 2(2)(a) Uredbe (EU) 2016/679 (1) […] o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov […] (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju: Uredba št. 2016/679) razlagati tako, da gre pri razkritju bančne tajnosti, katerega namen je preveriti premoženje sodnikov in državnih tožilcev, ki se nato objavi, za dejavnost, ki ne spada na področje uporabe prava Unije? Ali je odgovor drugačen, če ta dejavnost zajema tudi razkritje podatkov družinskih članov sodnikov in državnih tožilcev, ki niso sodniki in državni tožilci?

3.

Ali je treba – če je odgovor na drugo vprašanje, da se pravo Unije uporablja, – člen 4, točka 7, Splošne uredbe o varstvu podatkov razlagati tako, da sodni organ, ki drugemu državnemu organu dovoli dostop do podatkov o stanju na računih sodnikov in državnih tožilcev ter njihovih družinskih članov, določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov in je zato „upravljavec“ za obdelavo osebnih podatkov?

4.

Ali je treba – če je odgovor na drugo vprašanje, da se pravo Unije uporablja, odgovor na tretje vprašanje pa je nikalen, – člen 51 Splošne uredbe o varstvu podatkov razlagati tako, da je sodni organ, ki drugemu državnemu organu dovoli dostop do podatkov o stanju na računih sodnikov in državnih tožilcev ter njihovih družinskih članov, pristojen za spremljanje [uporabe] te uredbe in ga je treba zato opredeliti kot „nadzorni organ“ glede teh podatkov?

5.

Ali je treba – če je odgovor na drugo vprašanje, da se pravo Unije uporablja, odgovor na tretje ali četrto vprašanje pa je pritrdilen, – člen 32(1)(b) Splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma člen 57(1)(a) te uredbe razlagati tako, da je sodni organ, ki drugemu državnemu organu dovoli dostop do podatkov o stanju na računih sodnikov in državnih tožilcev ter njihovih družinskih članov, če je znano, da je organ, ki naj bi se mu odobril ta dostop, v preteklosti kršil varstvo osebnih podatkov, zavezan pridobiti informacije o ukrepih, sprejetih za varstvo osebnih podatkov, pri odločanju o odobritvi dostopa pa upoštevati ustreznost teh ukrepov?

6.

Ali je treba – če je odgovor na drugo vprašanje, da se pravo Unije uporablja, in ne glede na odgovor na tretje in četrto vprašanje – člen 79(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da mora, če nacionalno pravo države članice določa, da se lahko nekatere vrste podatkov razkrijejo le, potem ko je to dovolilo sodišče, sodišče, ki je pristojno za to, osebam, podatki katerih se razkrivajo, po uradni dolžnosti zagotoviti sodno varstvo tako, da organu, ki je zahteval dostop do podatkov in za katerega je znano, da je v preteklosti kršil varstvo osebnih podatkov, naloži, naj predloži informacije o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 33(3)(d) Splošne uredbe o varstvu podatkov, in njihovi učinkoviti uporabi?