(a)

Ali se lahko nacionalno sodišče pri obdelavi podatkov – zlasti osebnih podatkov – sklicuje na dejstvo, da je ta obdelava dovoljena v skladu s členom 17(3)(e) GDPR, ali pa sta izključna podlaga za dejavnost sodne obdelave člena 6 in 9 GDPR?

(b)

Če je člen 17(3)(e) GDPR načeloma lahko pravna podlaga za dejavnost sodne obdelave:

(aa)

Ali to velja tudi, če stranka v postopku ali tretja oseba takih podatkov prvotno ni zbirala na zakonit način?

(bb)

Ali obdelava prvotno nezakonito zbranih podatkov na podlagi splošno veljavnega načela pravičnosti (člen 5(1)(a) GDPR) vodi do omejitve sodne obdelave na podlagi sekundarnega prava tako, da se člen 17(3)(e) GDPR uporablja le pod določenimi pogoji ali v skladu z določenimi omejitvami?

(cc)

Ali je treba določbo člena 17(3)(e) GDPR razlagati tako, da je prepoved sodne uporabe prvotno nezakonito pridobljenih podatkov vedno izključena – to je sodišče mora te podatke vedno uporabiti – če prvotno zbiranje podatkov ni bilo prikrito in se je uporabilo za dokazovanje namerne kršitve obveznosti?

(a)

Ali je treba iz načel nujnosti in najmanjšega obsega podatkov iz člena 52(1), drugi stavek, Listine in člena 5(1)(a) GDPR, zlasti v zvezi z obdelavo prvotno nezakonito zbranih ali shranjenih podatkov, sklepati, da morajo sodišča izvesti celovit preizkus sorazmernosti in tehtanje?

(b)

Kakšen je vpliv člena 5(1)(e) GDPR, ki določa, da se lahko osebni podatki hranijo le toliko časa, kolikor je to potrebno za njihov namen, na poznejšo dejavnost sodne obdelave podatkov, zlasti če:

(c)

Ali iz prava Unije, zlasti iz člena 8 Listine ter člena 6(1), točka (c) oziroma (e), in (3) ter člena 9 GDPR, izhaja, da lahko nacionalno sodišče dokaze, pridobljene s kršitvijo osebnostnih pravic, uporabi le, če obstaja veljaven interes stranke, ki nosi dokazno breme, ki presega zgolj interes za dokazovanje, ali pa iz prava Unije v zvezi s tem ne izhajajo nobene določbe, tako da je treba pravila v zvezi s tem sprejeti v nacionalnem pravnem redu?

(d)

Ali iz člena 47(2) Listine, ki zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega varstva in zlasti do poštenega sojenja, v skladu s katerim morajo biti stranke v civilnem postopku načeloma sposobne v zadostni meri utemeljiti svoj cilj pravnega varstva in ga dokazati, izhaja, da se lahko sodna obdelava osebnih podatkov tožečega delavca, ki jih je delodajalec nezakonito zbral, izkaže za neustrezno in nesorazmerno v ožjem smislu le, če bi se zbiranje podatkov v skladu s pravom Unije izkazalo za hudo kršitev členov 7 in 8 Listine in bi bile druge možne sankcije za delodajalca (npr. odškodnina v skladu s členom 82 GDPR in naložitev globe v skladu s členom 83 GDPR) popolnoma nezadostne, ali pa lahko neustreznost in nesorazmernost povzročijo že druge, manj resne kršitve varstva podatkov pri prvotnem zbiranju podatkov?

(e)

Ali mora sodišče pri odločanju o uporabi podatkov, ki jih je prvotno zbrala stranka ali tretja oseba, v okviru svoje dejavnosti sodne obdelave podatkov upoštevati, ali oseba, ki je zbrala podatke, izpolnjuje obveznosti obveščanja iz člena 13 GDPR? Če je odgovor pritrdilen: pod katerimi pogoji in na podlagi katerih meril mora sodišče to upoštevati?

(f)

Ali dejstvo, da sodišče pri obdelavi osebnih podatkov zavezujeta GDPR in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključuje tudi osebne podatke tretjih oseb? Na kakšen način morebitna kršitev zakonodaje o varstvu podatkov zoper tretje osebe pri prvotnem zbiranju podatkov vpliva na poznejšo sodno obdelavo podatkov v sporu med dvema strankama? Ali se lahko stranka sklicuje na kršitev, ki ni bila storjena zoper njo, temveč zoper tretje osebe, ali to ne velja?