30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/1

(1)

Organ za poravnavo sporov (OPS) Svetovne trgovinske organizacije (STO) je 27. januarja 2003 sprejel poročilo Prizivnega organa (1) in poročilo Sosveta (2), ki je bilo potrjeno s poročilom Prizivnega organa, in ugotovil, da je Zakon o trajnem dampingu in izravnavi s subvencijami („Continued Dumping and Subsidy Offset Act – CDSOA“) neskladen z obveznostmi Združenih držav na podlagi sporazumov STO.

(2)

Ker Združene države niso uskladile svoje zakonodaje z ustreznimi sporazumi, je Skupnost od OPS zahtevala pooblastilo za začasni preklic uporabe svojih tarifnih koncesij in povezanih obveznosti na podlagi Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 za Združene države (3). Združene države so ugovarjale stopnji začasnega preklica tarifnih koncesij in zadeva je bila predana v arbitražo.

(3)

Arbiter je 31. avgusta 2004 ugotovil, da je obseg razveljavitev ali omejitev, vsako leto povzročenih Skupnosti, enak 72 % CDSOA izdatkov v zvezi s protidampinškimi ali izravnalnimi dajatvami, plačanimi za uvoz iz Skupnosti za zadnje leto, za katero so bili takrat podatki na voljo, kakor so jih objavile oblasti Združenih držav. Arbiter je sklenil, da bi bil začasen preklic koncesij s strani Skupnosti ali drugih obveznosti v obliki naložitve dodatne uvozne dajatve nad obveznimi carinami za izdelke s seznama s poreklom iz Združenih držav, ki letno zajemajo skupno vrednost trgovine, ki ne presega zneska razveljavitve ali omejitve, skladna s pravili STO. OPS je 26. novembra 2004 odobrila pooblastilo za začasen preklic uporabe tarifnih koncesij za Združene države in drugih obveznosti na podlagi GATT 1994 v skladu s sklepom arbitra.

(4)

Izdatki CDSOA za zadnje leto, za katero so podatki na voljo, se nanašajo na razdelitev protidampinških in izravnalnih dajatev, pobranih v proračunskem letu 2004 (1. oktober 2003 do 30. september 2004). Na podlagi podatkov, ki jih je objavila Carinska in mejna zaščita Združenih držav, je obseg razveljavitev ali omejitev, povzročenih Skupnosti, preračunan na 27,81 milijonov USD. Zato lahko Skupnost začasno prekliče uporabo svojih tarifnih koncesij v razmerju do Združenih držav v enakem znesku. Učinek dodatne 15 % ad valorem uvozne dajatve za letni uvoz izdelkov iz Priloge I s poreklom iz Združenih držav predstavlja vrednost trgovanja, ki ne presega 27,81 milijonov USD. Za te izdelke mora Skupnost začasno preklicati uporabo svojih tarifnih koncesij za Združene države od 1. maja 2005.

(5)

Če se bo neupoštevanje sklepa in priporočil OPS nadaljevalo, bo Komisija morala letno prilagoditi stopnjo začasnega preklica na stopnjo razveljavitve ali omejitve, ki jo je v tistem času Skupnosti povzročil CDSOA. Komisija bo spremenila seznam iz Priloge I ali stopnjo dodatne uvozne dajatve, tako da bo letni učinek dodatne dajatve na uvoz izbranih izdelkov iz Združenih držav predstavljal vrednost trgovanja, ki ne presega zneska razveljavitve ali omejitve.

(6)

Komisija mora upoštevati naslednje kriterije:

(7)

V skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za izvajanje izvedbenih pooblastil, podeljenih Komisiji (4), se morajo sprejeti ukrepi potrebni za izvajanje te uredbe.

(8)

Za preprečitev izogibanja dodatni carini, mora ta uredba začeti veljati na dan objave –

(a)

Stopnja razveljavitve ali omejitve mora biti enaka 72 % zneska izdatkov na podlagi CDSOA v zvezi s protidampinškimi ali izravnalnimi dajatvami, plačanimi za uvoz iz Skupnosti v zadnjem letu, za katerega so na voljo podatki v tem času, kakor jih objavijo organi Združenih držav.

(b)

Sprememba mora biti taka, da učinek dodatne uvozne dajatve za uvoz izbranih izdelkov s poreklom iz Združenih držav predstavlja letno vrednost trgovanja, ki ne presega stopnje razveljavitve ali omejitve.

(c)

Komisija dodaja izdelke na seznam iz Priloge I, ko stopnja začasnega preklica naraste, razen v primerih iz točke (e). Ti izdelki se izberejo izmed izdelkov iz seznama Priloge II, po vrstnem redu iz tega seznama.

(d)

Komisija umakne izdelke iz seznama iz Priloge I, ko stopnja začasnega preklica upade, razen v primerih iz točke (e). Komisija najprej umakne izdelke, ki so trenutno na seznamu v Prilogi II in so bili dodani na seznam v Prilogi I kasneje. Komisija nato po vrstnem redu umakne izdelke, ki so trenutno na seznamu v Prilogi I.

(e)

Komisija bo spremenila stopnjo dodatne dajatve, ko stopnje začasnega preklica ne bo mogoče prilagoditi stopnji razveljavitve ali omejitve z dodajanjem ali umikom izdelkov iz seznama iz Priloge I.

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/6

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/8

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/10

(1)

Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se izvozno nadomestilo za žita, veljavno na dan vložitve prošnje za pridobitev izvoznega dovoljenja, na zahtevo uporablja za izvoz, opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja. V tem primeru se lahko za nadomestilo uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2) dopušča določitev korekcijskega zneska za proizvode, navedene v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92 (3). Korekcijski znesek se določi v skladu z dejavniki postavljenimi v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(4)

Korekcijski znesek mora biti določen istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom; v obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni.

(5)

Iz uporabe navedenih določb sledi, da mora biti korekcijski znesek določen v znesku, navedenem v prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/12

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 se razlika med tečaji ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, določenih v členu 1 navedene Uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Nadomestila je treba določiti ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za slad je treba izračunati ob upoštevanju količine žit, potrebnih za proizvodnjo zadevnih proizvodov. Navedene količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje stanje na trgih žit in zlasti glede kotacij ali cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v višini, navedeni v Prilogi k Uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/14

(1)

V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 je treba izvozno nadomestilo za žita na dan predložitve vloge za dovoljenje na prošnjo uporabiti za izvoz, ki naj se izvede v času veljavnosti dovoljenja. V tem primeru se za nadomestilo lahko uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (2), omogoča določitev korekcijskega zneska za nadomestilo za slad, naveden v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92 (3). Navedeni korekcijski znesek se izračuna na podlagi podatkov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Iz zgoraj navedenih določb sledi, da je treba določiti korekcijski znesek v skladu s prilogo k Uredbi.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/16

(1)

Člen 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2681/74 z dne 21. oktobra 1974 o financiranju izdatkov za dobavo kmetijskih proizvodov v okviru pomoči v hrani s strani Skupnosti (3), določa, da Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Oddelek za jamstva, krije tisti delež izdatkov, ki ustreza izvoznim nadomestilom, določenim v skladu z zadevnimi predpisi Skupnosti.

(2)

Zato, da se olajša pripravo in upravljanje proračuna za ukrepe Skupnosti za pomoč v hrani, ter da se državam članicam omogoča, da so seznanjene z obsegom udeležbe Skupnosti pri financiranju nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani, je treba določiti stopnjo nadomestil, odobrenih za te ukrepe.

(3)

Splošna in izvedbena pravila, predvidena v členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95 za izvozna nadomestila, se uporabljajo s potrebnimi spremembami za zgoraj navedene dejavnosti.

(4)

Posebni kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri izračunu izvoznih nadomestil za riž, so določeni v členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95.

(5)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/18

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1623/2000 z dne 25. julija 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino ob upoštevanju tržnih mehanizmov (2) med drugim določa tudi podrobna pravila za odprodajo zalog alkohola, pridobljenega z destilacijo v skladu s členi 27, 28 in 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999, ki ga imajo intervencijske agencije.

(2)

Potrebno je organizirati razpisne postopke v skladu s členom 80 Uredbe (ES) št. 1623/2000 za prodajo vinskega alkohola za nove industrijske uporabe, katerih namen naj bo zmanjšati zaloge vinskega alkohola v Skupnosti in omogočiti izvedbo manjših industrijskih projektov in predelavo tega alkohola v blago, namenjeno za izvoz za industrijske uporabe. Vinski alkohol s poreklom iz Skupnosti, uskladiščen v državah članicah, je sestavljen iz količin, proizvedenih z destilacijo v skladu s členi 27, 28 in 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999.

(3)

S 1. januarjem 1999 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za euro (3) morajo biti prodajna cena in varščine izražene, plačila pa opravljena, v eurih.

(4)

V okviru zbiranja ponudb je treba določiti najnižje cene, opredeljene glede na končno uporabo.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

Onivins-Libourne, Délégation nationale

17, avenue de la Ballastière, boîte postale 231

F-33505 Libourne Cedex

tel. (33-5) 57 55 20 00

teleks 57 20 25

faks (33-5) 57 55 20 59,

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/21

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1973/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslova IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin (2) med drugim določa pogoje za plačila na površino za lan, gojen za vlakna.

(2)

V skladu s členom 56(1)(b)(i) Uredbe (ES) št. 1973/2004 je uporaba semena sort iz Priloge V k navedeni uredbi pogoj za prejemanje plačil na površino za lan, gojen za vlakna. Vendar ta pogoj za upravičenost v okviru za vezana plačila, vzpostavljenem z Uredbo (ES) št. 1782/2003, ni upravičen, saj je znesek na hektar za vezana plačila za lan enak znesku za druge poljščine. V sistemu nevezanih plačil ni določbe, ki bi se sklicevala na seznam sort za lan. Zaradi poenostavitve je torej primerno odpraviti ta pogoj.

(3)

Uredbo (ES) št. 1973/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ker se Uredba (ES) št. 1973/2004 uporablja za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta z začetkom od 1. januarja 2005, se mora ta uredba uporabljati od navedenega datuma.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila —

1.

V členu 56(1)(b) se črta točka (i).

2.

Priloga V se črta.

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/22

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (2), morajo intervencijske agencije z razpisom prodati maslo iz intervencijskih zalog in dodeliti pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Člen 18 navedene Uredbe predvideva, da je treba glede na ponudbe, prejete na vsak posamični razpis, določiti najnižjo prodajno ceno za maslo in najvišjo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Navedeni člen nadalje določa, da cena in pomoč lahko nihata glede na predvideno uporabo masla, vsebnost maščob v maslu in postopek vdelave, ter da je lahko sprejeta odločitev, da se po razpisu ne dodeli nobena količina. V skladu s tem je treba določiti znesek (zneske) varščine za izvedbo predelave.

(2)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/24

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (2) morajo intervencijske agencije z razpisom prodati določene količine masla iz intervencijskih zalog in dodeliti pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Člen 18 navedene Uredbe predvideva, da je treba glede na ponudbe, prejete na vsak posamični razpis, določiti najnižjo prodajno ceno za maslo in najvišjo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Navedeni člen nadalje določa, da cena in pomoč lahko nihata glede na predvideno uporabo masla, vsebnost maščob v maslu in postopek vdelave, ter da je lahko sprejeta odločitev, da se po razpisu ne dodeli nobena količina. V skladu s tem je treba določiti znesek (zneske) varščine za izvedbo predelave.

(2)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/26

(1)

V skladu s členom 26 Uredbe Komisije (ES) št. 2799/1999 z dne 17. decembra 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede dodeljevanja pomoči za posneto mleko in za posneto mleko v prahu namenjeno za živalsko hrano in prodaje tega posnetega mleka v prahu (2), so intervencijske agencije razpisale stalni razpis za prodajo določenih količin posnetega mleka v prahu, uskladiščenega pri njih.

(2)

V skladu s členom 30 navedene uredbe je treba glede na ponudbe, prejete v okviru posamičnih razpisov, določiti najnižjo prodajno ceno, ali sprejeti odločitev, da se ne ugodi nobeni ponudbi. Poleg tega se določi tudi znesek varščine za izvedbo predelave, upoštevajoč razliko med tržno ceno posnetega mleka v prahu in najnižjo prodajno ceno.

(3)

Glede na prejete ponudbe se najnižja prodajna cena določi v spodaj navedenem znesku, v skladu s tem pa se določi tudi varščina za izvedbo predelave.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/27

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 429/90 z dne 20. februarja 1990 o dodelitvi z razpisom pomoči za zgoščeno maslo, namenjeno neposredni porabi v Skupnosti (2), odpirajo intervencijske agencije razpis za dodelitev pomoči za zgoščeno maslo. Člen 6 navedene uredbe predvideva, da je treba glede na ponudbe, prejete v okviru razpisa, določiti najvišji znesek pomoči za zgoščeno maslo z najnižjo vsebnostjo maščob 96 %, ali sprejeti odločitev, da se ne ugodi nobeni ponudbi. V skladu s tem je treba določiti tudi varščino za končno uporabo.

(2)

Glede na prejete ponudbe se najvišji znesek pomoči določi v spodaj navedenem znesku, v skladu s tem pa se določi tudi varščina za končno uporabo.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/28

(1)

Intervencijske agencije so v skladu s členom 21 Uredbe Komisije (ES) št. 2771/1999 z dne 16. decembra 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu masla in smetane (2) dale z odprtim razpisom za oddajo ponudb v prodajo določene količine mleka, ki so ga imele na zalogi.

(2)

Glede na ponudbe, ki so prispele na posamezen razpis, se v skladu s členom 24a Uredbe (ES) št. 2771/1999 določi najnižja prodajna cena ali pa se odloči, da se ne izbere nobenega ponudnika.

(3)

V luči prejetih ponudb se določi najnižja prodajna cena.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/29

(1)

Agencije za posredovanje so v skladu s členom 21 Uredbe Komisije (ES) št. 214/2001 z dne 12. januarja 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu posnetega mleka (2) dale z odprtim razpisom za oddajo ponudb v prodajo določene količine posnetega mleka v prahu, ki so ga imele na zalogi.

(2)

Glede na ponudbe, ki so prispele na posamezen razpis, se v skladu s členom 24a Uredbe (ES) št. 214/2001 določi najnižja prodajna cena ali pa se odloči, da se ne izbere nobenega ponudnika.

(3)

V luči prejetih ponudb se določi najnižja prodajna cena.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/30

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se pri uvozu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe, zaračuna stopnja dajatve skupne carinske tarife. Vendar pa je za proizvode iz odstavka 2 tega člena uvozna dajatev enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 % in znižani za uvozno ceno cif, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa dajatev ne sme preseči stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 se uvozne cene cif izračunajo na podlagi reprezentančnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu.

(3)

Uredba (ES) št. 1249/96 določa pogoje izvajanja Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede uvoznih dajatev v sektorju žit.

(4)

Uvozne dajatve veljajo do določitve in začetka veljavnosti novih.

(5)

Da se omogoči normalno delovanje sistema uvoznih dajatev, se za izračun dajatev uporabi reprezentančna tržna stopnja, evidentirana v referenčnem obdobju.

(6)

Uporaba Uredbe (ES) št. 1249/96 določa uvozne dajatev v skladu s Prilogo I k tej uredbi –

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/33

(1)

V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 se lahko dodelijo proizvodna nadomestila za proizvode, naštete v členu 1(1)(a) in (f) te Uredbe, za sirupe, naštete v točki (d) tega odstavka, in kemično čiste fruktoze z oznako 1702 50 00 kot vmesni proizvod, ki so v enem od položajev iz člena 23(2) Pogodbe in se uporabljajo za izdelavo nekaterih proizvodov v kemični industriji.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 o dodeljevanju proizvodnih nadomestil za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (2), predvideva, da se ta nadomestila določijo na podlagi nadomestila, določenega za beli sladkor.

(3)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1265/2001 predvideva, da se proizvodno nadomestilo za beli sladkor določa mesečno za obdobja, ki se vsak mesec začnejo s prvim dnem v mesecu.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/34

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2032/2004 (2) je bil izdan razpis za izvozna nadomestila za riž.

(2)

Člen 5 Uredbe Komisije (EGS) št. 584/75 (3) predvideva, da lahko Komisija v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 26(2) Uredbe (ES) št. 1785/2003, ter na podlagi predloženih ponudb določi največje izvozno nadomestilo. Pri tej določitvi je treba upoštevati kriterije, določene v členu 14(4) Uredbe (ES) št. 1785/2003. Na razpisu je izbran vsak ponudnik, katerega ponudba je enaka ali nižja od največjega izvoznega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj omenjenih kriterijev ob sedanjih razmerah na trgu zadevnega riža sledi, da je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo v višini, navedeni v členu 1.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/35

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2031/2004 (2) je bil odprt razpis za izvozna nadomestila za riž.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe Komisije (EGS) št. 584/75 (3) se lahko Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 26(2) Uredbe (ES) št. 1785/2003, in na podlagi predloženih ponudb, odloči, da se pogodba ne dodeli.

(3)

Na podlagi meril, določenih v členu 14(4) Uredbe (ES) št. 1785/2003, se najvišjega izvoznega nadomestila ne sme določiti.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/36

(1)

Direktiva Sveta 84/500/EGS z dne 15. oktobra 1984 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na keramične izdelke, namenjene za stik z živili (2), je poseben ukrep v smislu člena 5 Uredbe (ES) št. 1935/2004. Obravnava možno migracijo svinca in kadmija iz keramičnih izdelkov, ki so kot končni izdelki namenjeni za stik z živili ali so v stiku z živili in so temu namenjeni.

(2)

Člen 16 Uredbe (ES) št. 1935/2004 določa, da morajo posebni ukrepi zahtevati, da se materialom in izdelkom, ki jih ti ukrepi zajemajo, priloži pisna izjava, da so skladni s predpisi, ki se zanje uporabljajo.

(3)

Navedena zahteva še ni opredeljena v Direktivi 84/500/EGS. To obveznost bi bilo treba določiti za vse keramične izdelke, ki še niso prišli v stik z živili, da bi jih jasno razlikovali od dekorativnih izdelkov.

(4)

Pristojni nacionalni organi bi morali imeti dostop do dokumentov, ki dokazujejo, da so keramični izdelki v skladu z mejnimi vrednostmi za migracijo svinca in kadmija. Zato bi jim moral proizvajalec ali uvoznik v Skupnost na njihovo zahtevo predložiti informacije o izvedeni analizi.

(5)

Direktiva 84/500/EGS določa metodo analize svinca in kadmija. Na tem področju je prišlo do tehnološkega napredka in analizna metoda, opredeljena v navedeni direktivi, je samo ena od več možnih metod. Ta direktiva bi morala upoštevati tehnološki napredek in določiti sklop meril učinkovitosti, s katerim mora biti skladna analizna metoda, ob upoštevanju Direktive Komisije 2001/22/ES z dne 8. marca 2001 o določitvi postopkov vzorčenja in analiznih metod za uradni nadzor vsebnosti svinca, kadmija, živega srebra in 3-MCPD v živilih (3).

(6)

V skladu z načelom sorazmernosti je za doseganje temeljnega cilja zagotavljanja prostega pretoka keramičnih izdelkov, namenjenih za stik z živili, potrebno in primerno, da se določijo pravila za pravilno izvajanje Direktive 84/500/EGS. Ta direktiva ne gre preko tega, kar je potrebno za doseganje zasledovanih ciljev, v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe.

(7)

Direktivo 84/500/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

Vstavi se naslednji člen 2a:

„Člen 2a

1.   Keramične izdelke, ki še niso v stiku z živili, v fazah trženja, vključno s prodajo na drobno, spremlja pisna izjava v skladu s členom 16 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 (4).

Navedeno izjavo izda proizvajalec ali prodajalec s sedežem v Skupnosti; izjava vsebuje informacije, določene v Prilogi III k tej direktivi.

2.   Na zahtevo pristojnih nacionalnih organov proizvajalec ali uvoznik v Skupnost predloži ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da so keramični izdelki v skladu z mejnimi vrednostmi za migracijo svinca in kadmija, navedenimi v členu 2. Navedena dokumentacija vsebuje izsledke izvedene analize, preskusne pogoje ter ime in naslov laboratorija, ki je opravil preskus.

2.

Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej direktivi.

3.

Doda se nova Priloga III, katere besedilo je navedeno v Prilogi II k tej direktivi.

(a)

dovoljujejo trgovanje in uporabo keramičnih izdelkov, ki so v skladu s to direktivo, od 20. maja 2006;

(b)

prepovedo izdelovanje in uvažanje keramičnih izdelkov v Skupnost, ki niso v skladu s to direktivo od 20. maja 2007.

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/40

(1)

Dne 16. oktobra 2001 je Svet pooblastil Komisijo za pogajanja s Kneževino Monako o sporazumu, ki bi zagotovil, da bo ta država sprejela ukrepe, ki so enakovredni tistim, ki morajo biti uporabljeni v okviru Skupnosti za zagotovitev dejanskega obdavčevanja dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti.

(2)

Besedilo sporazuma, ki predstavlja rezultat teh pogajanj, je skladno s pogajalskimi direktivami, ki jih je sprejel Svet. Sporazum spremlja Izjava o nameri med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako. Obe besedili sta priloženi Sklepu Sveta 2005/35/ES (2).

(3)

Uporaba določb Direktive 2003/48/ES (3) je odvisna od uporabe ukrepov, enakovrednih tistim, ki jih določa ta direktiva, s strani Kneževine Monako v skladu s sporazumom, ki sta ga sklenili ta država in Evropska skupnost.

(4)

V skladu s Sklepom 2005/35/ES in s pridržkom naknadnega sprejetja sklepa o sklenitvi sporazuma je bil Sporazum v imenu Evropske skupnosti podpisan dne 7. decembra 2004.

(5)

Sporazum in spremno Izjavo o nameri je treba odobriti v imenu Skupnosti.

(6)

Treba je predvideti enostaven in hiter postopek za morebitne prilagoditve prilog I in II Sporazuma –

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/42

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se morajo države članice izogibati čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Temeljni cilj Pakta za stabilnost in rast so zdrave javne finance kot sredstvo za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki pospešuje ustvarjanje delovnih mest. Pakt za stabilnost in rast vključuje Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1) iz člena 104 Pogodbe, z namenom zagotoviti hitro zmanjšanje čezmernega splošnega javnofinančnega primanjkljaja.

(3)

Amsterdamska resolucija Evropskega Sveta o Paktu za stabilnost in rast z dne 17. junija 1997 (2) slovesno poziva vse strani, tj. države članice, Svet in Komisijo, da natančno in pravočasno izvajajo Pogodbo in Pakt za stabilnost in rast.

(4)

Svet je z Odločbo 2004/918/ES (3) v skladu s členom 104(6) Pogodbe ugotovil, da na Madžarskem obstaja čezmerni primanjkljaj.

(5)

Svet je 5. julija 2004 v skladu s členom 104(7) Pogodbe in členom 3(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 sprejel priporočilo madžarskim organom z namenom, da se kar najhitreje odpravi čezmerni primanjkljaj in da v okviru srednjeročnega obdobja ukrepajo z namenom doseči cilj zmanjšanja primanjkljaja pod 3 % BDP do leta 2008 na verodostojen in trajnosten način, v skladu s potjo za zmanjšanje primanjkljaja, določeno v konvergenčnem programu, ki so ga predložili madžarski organi in ki je bil potrjen v Mnenju Sveta z dne 5. julija 2004 (4). V priporočilu je za madžarsko vlado določen rok, da do 5. novembra 2004 sprejme učinkovite ukrepe za dosego ciljnega primanjkljaja 4,1 % BDP za leto 2005. Svet je v tem priporočilu Republiki Madžarski prav tako priporočil, da odločno izvede ukrepe, ki so bili predvideni v konvergenčnem programu iz maja 2004, in zlasti, da je v pripravljenosti, da po potrebi uvede dodatne ukrepe za dosego ciljnega javnofinančnega primanjkljaja 4,6 % BDP za leto 2005. Poleg tega je Svet pozval madžarske organe, da izkoristijo vsako priložnost za pospešitev fiskalnega prilagajanja; da izvedejo predvidene reforme javne uprave ter zdravstvenega in izobraževalnega sistema; in zagotovijo ustrezno financiranje napovedanih znižanj davkov ter da se njihova izvedba pogojuje z doseganjem ciljnih primanjkljajev.

(6)

Svet v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 1467/97 pri presojanju, ali so bili kot odgovor na njegova priporočila v skladu s členom 104(7) Pogodbe sprejeti učinkoviti ukrepi, opre svojo odločitev na javno objavljene odločitve vlade zadevne države članice.

(7)

Ocena javno objavljenih odločitev, ki jih je Republika Madžarska sprejela od izdaje priporočila Sveta v skladu s členom 104(7) Pogodbe do roka, določenega v navedenem priporočilu, vodi do naslednjih ugotovitev:

(8)

Člen 104(8) Pogodbe navaja, da kadar Svet ugotovi, da na podlagi njegovega priporočila v skladu s členom 104(7) Pogodbe niso bili sprejeti učinkoviti ukrepi, lahko to priporočilo objavi. V skladu z Resolucijo Evropskega sveta o Paktu za stabilnost in rast se je Republika Madžarska strinjala, da se Priporočilo objavi julija 2004 –

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/44

(1)

Ta odločba je naslovljena na naslednja podjetja in/ali podjetniška združenja:

(2)

Že od leta 1971 so takrat najpomembnejši proizvajalci organskih peroksidov (Akzo Nobel Chemicals International BV, Akzo Nobel Polymer Chemicals BV in Luperox GmbH (ki je postal del najpomembnejšega nemškega hčerinskega podjetja Atofina SA), v nadaljevanju Akzo in Peroxid Chemie GmbH & Co. KG) sklenili stalni sporazum in tudi sodelovali pri tem stalnem sporazumu, ki je bil v nasprotju s členom 81(1) Pogodbe in s členom 53(1) Sporazuma EGP ter je občasno obsegal celotno ozemlje in občasno večino ozemlja Skupnosti in EGP, in s katerim so se sporazumeli o tržnih deležih, določili cene proizvodov, se sporazumeli in izvedli mehanizem za zviševanje cen, opredelili stranke in vzpostavili naprave za spremljanje in uveljavitev teh sporazumov. Podjetje Peroxidos Organicos SA (1975–1999) je sodelovalo pri posebnem dogovoru v sklopu splošnega sporazuma. Sodelovalo je tudi podjetje AC Treuhand AG (1993–1999).

(3)

Trajanje sodelovanja:

(4)

Organski peroksid je vsaka organska molekula, ki vsebuje „peroksi“ vez ali vez kisik-kisik (–O–O–). Organski peroksidi (v nadaljevanju „OP“) so močno eksplozivni, zato so v industriji velike nesreče pogoste. Obstajajo v trdem stanju (običajno kot droben prah), tekočem stanju ali kot paste. OP in mešanice, ki vsebujejo OP, se uporabljajo kot pospeševalci, aktivatorji, katalizatorji, sredstva za povezovanje, sredstva za dozorevanje, utrjevalci, sprožilci reakcij in promotorji. OP se lahko razlikuje po treh glavnih načinih „uporabe“ in po sedmih „razredih“.

(5)

OP ima izredno pomembno vlogo v plastični in gumarski industriji, v kateri se uporabljajo trije glavni načini uporabe OP:

(6)

Komisija je ugotovila, da obsega geografsko področje tega posla najmanj področje EGP. Leta 1999, zadnje leto kršitve, je kartel pokrival več kot 90 % trga EGP za zadevni proizvod in imel ocenjeno skupno vrednost na 250 milijonov EUR.

(7)

Glavni sporazum je bil sklenjen leta 1971, s prvotno tremi sodelujočimi člani (Akzo, Peroxid Chemie in Atofina (takrat Luperox)). Vseboval je več podsporazumov za dolge polimere in termoreaktivne OP ter je bil razdeljen po regionalnem načelu. Regionalni podsporazumi so vključevali Francijo (do leta 1992), Združeno kraljestvo (do leta 1992), Španijo (od konca leta 1975) in preostalo Evropo, ob upoštevanju glavnih načel in pravil splošnega sporazuma. Za OP kot sredstva za povezovanje je bil leta 1983 sklenjen nov podsporazum, ki je pokrival tudi večino evropskih držav. Ti podsporazumi so precej sovpadali s splošnim sporazumom, npr. zadevno obdobje, mehanizmi za skupni nadzor in nadomestila, sodelujoče strani, proizvodi, stranke ali zadevne dejavne osebe so bili prisotni v vsakem od podsporazumov.

(8)

Glavni sporazum je bil namenjen za ohranjanje tržnega deleža in usklajevanje zviševanja cen, temelji pa na pismeni pogodbi iz leta 1971. Za dosego tega cilja je podrobne podatke o prodaji za sodelujoča podjetja skrbno spremljal neodvisni organ (AC Treuhand od leta 1993), opredeljene so bile stranke in bila so, v primeru odstopanj od načrtovanega tržnega deleža, določena nadomestila ali ponovno določene stranke. Izvajala so se redna srečanja za prilagoditev izvajanja sporazuma. Sporazum je vseboval številne podsporazume o posebnih proizvodih ali podproizvodih ter o zadevnih regijah. Ti podsporazumi so imeli večinoma omejeno obdobje trajanja ali so bili vključeni v druge podsporazume. Podjetje Perorsa je bilo vključeno v španski podsporazum.

(9)

Ugotovljeno je bilo, da je podjetje AC Treuhand kršilo člen 81 Pogodbe in člen 53 Sporazuma EGP z organizacijo sestankov, s posredovanjem v sporih, s predlaganjem tržnih deležev in s prikrivanjem obremenilnih dokazov. Podjetje AC Treuhand je delovalo kot združenje podjetij in/ali kot podjetje.

(10)

V kartelu je prišlo do nesoglasij leta 1992 in je konec leta 1999 razpadel, potem ko so propadli poskusi strank o sporazumu o kvotah. Nekateri podsporazumi so se iztekli že prej.

(11)

Komisija meni, da so zadevna podjetja zagrešila izredno resno kršitev. Narava kršitve in njen geografski obseg opredeljujeta kršitev kot zelo resno, ne glede na to, ali se lahko vpliv kršitve na trg izmeri ali ne.

(12)

Stopnja možnih kazni omogoča znotraj obsega zelo resnih kršitev uporabo različnega obravnavanja podjetij, da se lahko upošteva učinkovito gospodarsko zmožnost kršiteljev, ki so povzročili precejšnjo škodo konkurenci, pa tudi določitev kazni na raven, ki zagotavlja učinkovito opozorilo. Podjetje Akzo je največji proizvajalec, z deležem več kot od 40 % celotnega trga, in je zato uvrščeno v prvo kategorijo. Podjetji Atofina in Peroxid Chemie, z deležema okrog od 20 % do 25 % trga, sta uvrščeni v drugo kategorijo. Podjetje Perorsa, s tržnim deležem pod 5 % v Evropi, je v tretji kategoriji.

(13)

Podjetje Degussa UK Holdings (prej podjetje Laporte plc.) je od 1. septembra 1992 matično podjetje podjetja Peroxid Chemie in je uvrščeno v isto kategorijo kot podjetje Peroxid Chemie, ker sta skupaj odgovorni za nezakonite dejavnosti.

(14)

Delitev odgovornosti podjetij Peroxid Chemie in Degussa UK Holdings v zvezi s kaznijo je naslednja. Podjetje Peroxid Chemie je bilo član sporazuma od 1. januarja 1971 do 31. decembra 1999, podjetje Degussa UK Holdings pa je solidarno odgovorno za obdobje, ko je bilo lastnik podjetja Peroxid Chemie, od 1. septembra 1992 do 31. decembra 1999.

(15)

Podjetje AC Treuhand se obravnava posebej. Komisija priznava, da predstavlja naslavljanje odločbe na podjetje in/ali na združenje podjetij v kartelu do določene mere novost. To je treba upoštevati pri določanju ravni kazni. Komisija zaradi gornjih navedb meni, da je podjetju AC Treuhand primerno naložiti kazen v višini 1 000 EUR.

(16)

Komisija meni, da bi začeten znesek morali prilagoditi podjetjema Akzo in Atofina, ob upoštevanju višine in skupnih sredstev podjetij, ter zagotoviti, da ima kazen ustrezno učinkovito opozorilo.

(17)

Komisija je ugotovila, da so podjetja Akzo, Atofina in Peroxid Chemie kršila člen 81(1) Pogodbe od 1. januarja 1971 do 31. decembra 1999, podjetje Perorsa od najmanj 31. decembra 1975 do 31. decembra 1999 in podjetje Degussa UK Holdings od 1. septembra 1992 do 31. decembra 1999, podjetje AC Treuhand pa je delovalo kot podjetje in/ali kot združenje podjetij od 28. decembra 1993 do 31. decembra 1999.

(18)

Komisija upošteva zaradi izračunavanja kazni vse mesece in zato določi za trajanje kršitve podjetij obdobje 29 let (podjetja Akzo, Atofina in Peroxid Chemie), obdobje 6 let (podjetje AC Treuhand), obdobje 7 let in 4 mesecev (podjetje Degussa UK Holdings) in obdobje 24 let (podjetje Perorsa). Za podjetje Peroxid Chemie je obdobje razdeljeno na dve podobdobji, ko je bilo samo odgovorno (21 let in 8 mesecev) in ko je bilo podjetje odgovorno skupaj z matičnim podjetjem Degussa UK Holdings (7 let in 4 mesece).

(19)

Komisija ugotavlja, da je bila kršitev podjetij AC Treuhand, Akzo, Atofina, Degussa UK Holdings, Peroxid Chemie in Perorsa dolgotrajna (več kot pet let). Zato se v skladu s tem uporabi povišanje za 245 % na osnovni znesek kazni za podjetji Akzo in Atofina. Povišanje za 207,5 % na osnovni znesek kazni se uporabi za podjetje Peroxid Chemie. Povišanje za 70 % na osnovni znesek kazni se uporabi za podjetje Peroxid Chemie/Degussa UK Holdings. Povišanje za 220 % na osnovni znesek kazni se uporabi za podjetje Perorsa. Ti odstotki izhajajo iz povišanja 10 % letno v zadnjih dvajsetih letih kršenja (1980–1999) in iz povišanja 5 % letno za obdobje kršenja izpred 21 do 29 let (1971–1979).

(20)

Podjetje Atofina je že bilo kaznovano zaradi udeležbe v štirih kartelih, podjetji Peroxid Chemie/Degussa UK Holdings pa sta bili kaznovani za udeležbo v enem kartelu. Torej se ponovna kršitev obravnava kot oteževalna okoliščina.

(21)

Komisija v skladu s tem meni, da se osnovni znesek kazni v primeru podjetja Atofina poviša za 50 %, s poudarkom, da je podjetje že bilo naslovnik odločb Komisije v številnih prejšnjih primerih kartelov, in za 50 % v primeru podjetij Degussa UK Holdings in Peroxid Chemie, s poudarkom, da sta podjetji že bili naslovnika ene odločbe Komisije o kartelu, neposredno (Degussa UK Holdings) ali prek matičnega podjetja (Peroxid Chemie).

(22)

Podjetje Atofina je okrepilo argumente Komisije, da dokaže devetindvajsetletni obstoj kartela.

(23)

V skladu z načelom poštenosti se predlaga uporaba posebnih olajševalnih okoliščin za „sodelovanje brez obvestila o prizanesljivosti“ podjetju Atofina. Olajševalne okoliščine bodo podjetju Atofina preprečile, da, potem ko je sodelovalo, plača višjo kazen, kot bi jo sicer plačalo brez sodelovanja.

(24)

Komisija glede na zgoraj omenjeno meni, da je primerno zagotoviti znižanje osnovnega zneska 94,19 milijona EUR za učinkovito sodelovanje brez obvestila o prizanesljivosti za podjetje Atofina.

(25)

10-odstotna meja prometa na svetovnem trgu, omenjena v členu 15(2) Uredbe št. 17, velja za podjetji Perorsa in Peroxid Chemie.

(26)

Podjetje Akzo je oproščeno plačila kazni, ker je bilo prvo podjetje, ki je Komisiji poročalo o kartelu.

(27)

Podjetju Atofina je dodeljeno 50-odstotno znižanje za sodelovanje pri preiskavi Komisije. Med podjetji, ki se potegujejo za znatno znižanje kazni, je bilo podjetje Atofina prvo podjetje, ki je sodelovalo s Komisijo in zagotovilo najbolj uporaben prispevek. Kot tudi druga podjetja, ki so sodelovala s Komisijo, ni bistveno spodbijalo dejstev, na katerih temeljijo trditve Komisije.

(28)

Podjetjema Peroxid Chemie in Degussa UK Holdings je dodeljeno 25-odstotno znižanje za sodelovanje pri preiskavi Komisije. Posredovan dokaz je prišel kasneje, sodelovanje pa je bilo bolj omejeno kot pri podjetjih Akzo in Atofina.

(29)

Podjetju Perorsa, ki je sodelovalo kot zadnje podjetje, je dodeljeno 15-odstotno znižanje.

(30)

Nobeno podjetje ni zahtevalo nezmožnosti za plačilo.

1.

Uvedene so naslednje kazni:

2.

Našteta podjetja in/ali združenja podjetij morajo takoj prenehati s kršitvami, če tega še niso storila. Vzdržijo naj se ponavljanja kakršnega koli dejanja ali postopka kršenja, tako kot v tem primeru, in kakršnih koli dejanj ali postopkov, ki imajo enak ali podoben cilj oziroma učinek.

30.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/48

(1)

V pismu z dne 14. decembra 2001 je Komisija zaprosila španske pristojne organe za poročilo o programu dodeljevanja pomoči industriji olja iz oljčnih tropin.

(2)

V pismu z dne 4. januarja 2002 so španski pristojni organi obvestili Komisijo o programu dodeljevanja pomoči industriji olja iz oljčnih tropin, ki je predstavljen v Odločbi o izvršitvi postopka, določenega v členu 88(2) Pogodbe.

(3)

Ker je bil program pomoči že sprejet, je bil posredovan registru nepriglašenih pomoči (pomoč št. NN 14/02).

(4)

V pismu z dne 12. marca 2002 je Komisija Španijo obvestila o odločbi, da sproži postopek, določen v členu 88(2) Pogodbe, v zvezi s programom pomoči.

(5)

Odločba Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (2). Komisija je zainteresirane stranke povabila k predstavitvi pripomb o zadevnih ukrepih.

(6)

V pismu z dne 15. aprila 2002 je Španija predložila več pripomb. V pismu z dne 2. aprila 2004 je Španija predložila dodatna pojasnila.

(7)

Komisija ni prejela pripomb s strani zainteresiranih strank.

(8)

Naslov, program: program dodeljevanja pomoči industriji olja iz oljčnih tropin.

(9)

Proračun: Najvišji možni proračun se ocenjuje na 1 202 024,21 EUR.

(10)

Trajanje: eno leto.

(11)

Upravičenci: industrija stiskanja, prečiščevanja in stekleničenja olja iz oljčnih tropin.

(12)

Cilj ukrepov: financirati prilagoditev procesov industrijske proizvodnje novim zahtevam, ki so določene v Odredbi Urada predsednika Vlade z dne 25. julija 2001, kjer so za olje iz oljčnih tropin določene mejne vrednosti za določene policiklične aromatične ogljikovodike (3), da bi zagotovili nemoteno delovanje oljarn v tržnem letu 2001/2002.

(13)

Mogoči učinki ukrepov: izkrivljanje konkurence z zagotavljanjem prednosti za določene proizvajalce olja iz oljčnih tropin, in kršitev ustrezne skupne tržne ureditve.

(14)

Intenzivnost pomoči, upravičeni stroški, prekrivanje z drugimi programi: subvencionirana obrestna mera za posojila in subvencija za garancije za ta posojila. Znesek posojil se spreminja glede na upravičenca.

(15)

V nadaljevanju so podani razlogi, ki so privedli do sprožitve postopka.

(16)

Odredba Ministrstva za kmetijstvo, ribištvo in prehrano z dne 14. novembra 2001, na podlagi katere je bila odobrena kreditna linija industriji stiskanja, prečiščevanja in stekleničenja olja iz oljčnih tropin (4), določa posojilo v najvišjem skupnem znesku 5 000 milijonov ESP (30 050 000 EUR) s subvencioniranjem obrestne mere s strani Ministrstva za kmetijstvo, ribištvo in prehrano (v nadaljevanju „MAPA“), ki obenem tudi zagotavlja subvencijo za jamstva za omenjena posojila.

(17)

Posojila so namenjena financiranju prilagoditve industrijskih proizvodnih procesov novim zahtevam, določenim v Odredbi Urada predsednika Vlade z dne 25. julija 2001, in za zagotavljanje nemotenega delovanja oljarn v tržnem letu 2001/2002.

(18)

Najvišji skupni zneski posojil na upravičenca ustrezajo priznanim pravicam, ki jih za MAPA določa njena Agencija za olivno olje. Pri določanju pravic se upošteva količina razpoložljivih zalog olja v vseh fazah industrijske proizvodnje vseh industrijskih panog na dan 3. julija 2001, količina olja, dostavljenega polnilnicam za trgovinsko distribucijo od omenjenega datuma do začetka veljave Odredbe MAPA z dne 14. novembra 2001, in najvišja standardna cena, t.j. 125 ESP (0,761266 EUR) na kilogram zalog.

(19)

Upravičenci pomoči so morali prilagoditi ali začeti s prilagajanjem proizvodnih procesov novim zahtevam pred prvo zapadlostjo obresti in obseg proizvodnje za tržno leto 2001/2002 mora biti podoben trem predhodnim tržnim letom.

(20)

Najvišji zneski posojil za različne sektorje so sledeči:

(21)

Instituto de Crédito Oficial (ICO) (Inštitut za posojila), skupaj s finančnimi ustanovami ponuja celo vrsto posojil pod naslednjimi pogoji:

(22)

MAPA lahko obenem tudi omogoči subvencije za jamstva, ki jih zagotavlja la Sociedad Estatal de Caución Agraria (Državni institut za kmetijska jamstva), če je to potrebno za dodelitev posojila. Znesek subvencije za jamstvo je namenjen plačilu administrativnih stroškov za znesek, ki ne presega 1 % salda zajamčenega posojila.

(23)

Na začetku postopka je Komisija upoštevala pomisleke, ki so podani v nadaljevanju.

(24)

Subvencionirana obrestna mera pri posojilih je pomoč, ki jo država dodeljuje industriji stiskanja prečiščevanja in stekleničenja olja iz oljčnih tropin. Poleg tega se lahko posamezna industrijska podjetja subvencionirajo tudi z drugo obliko državne pomoči, ki zagotavlja subvencijo kritja dela administrativnih stroškov za jamstvo subvencioniranih posojil.

(25)

Del posojila je namenjen financiranju prilagoditve proizvodnih procesov industrijskih podjetij novim normam in zahtevam, ki so določene v Odredbi Urada predsednika Vlade z dne 25. julija 2001. Kljub temu znesek subvencioniranega posojila in znesek pomoči nista vezana na stroške prilagoditve proizvodnih procesov. Dejansko najvišji skupni znesek posojila na upravičenca ustreza že znanim pravicam, ki jih za MAPA določa Agencija za olivno olje in temelji na količini razpoložljivih zalog olja v vseh fazah industrijske proizvodnje vseh industrijskih panog na dan 3. julija 2001 in na količini olja, dostavljenega polnilnicam za trgovinsko distribucijo. V tej fazi Komisija ni razpolagala z informacijami, ki bi kazale na to, da se je pomoč nanašala na naložbe, vezane na upravičene izdatke, ki so našteti v smernicah Skupnosti za državne pomoči v kmetijskem sektorju (5).

(26)

Tako je Komisija na podlagi razpoložljivih podatkov ugotovila, da je bila pomoč, določena v obliki subvencionirane obrestne mere posojila in subvencioniranje dela stroškov za jamstva državna pomoč, namenjena izboljšanju finančnega stanja proizvajalcev, vendar ni v nobenem pogledu prispevala k razvoju sektorja (točka 3.5 v smernicah Skupnosti za državne pomoči v kmetijskem sektorju). Tako bi se na tej stopnji vsaka pomoč, ki bi jo prejeli, izkazala za pomoč za tekoče poslovanje, ki ni v skladu z določili skupnega trga. Ta pomoč nima nobenega dolgoročnega učinka na razvoj sektorja in njen neposredni učinek izgine z ukrepom samim (glej sodbo prvostopenjskega sodišča Evropske skupnosti z dne 8. junija 1995, primer T-459/93, Siemens S.A. proti Komisiji  (6). Neposredna posledica te pomoči je izboljšanje proizvodnih zmogljivosti in boljše trženje produktov s strani upravičencev v odnosu do drugih proizvajalcev (tako v omenjeni državi članici, kot tudi v drugih državah članicah), ki niso deležni podobne pomoči.

(27)

Poleg tega se pomoč industriji stiskanja, prečiščevanja in stekleničenja olja iz oljčnih tropin nanaša na proizvod, olivno olje, ki je odvisen od določil skupne tržne ureditve, v skladu z Uredbo Sveta št. 136/66/CEE z dne 22. septembra 1966, o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in masti (7), ki zajema omejitve za poseganje držav članic v delovanje tega združenja, za kar je pristojna izključno Komisija. Sodna praksa Sodišča (glej med drugimi tudi sodbo z dne 26. junija 1979, primer 177/78 (8) – Pigs and Bacon Commission proti McCarren and Company Limited) dosledno določa, da mora biti skupna tržna ureditev popoln in izčrpen sistem, ki bi državam članicam onemogočil, da bi sprejele ukrepe, ki so nasprotni sistemu ali mu škodujejo. Tako se je v tem trenutku zdelo, da se je ta pomoč morala obravnavati kot kršitev skupne tržne ureditve in posledično predpisov Skupnosti.

(28)

Ob upoštevanju tega je Komisija v začetni fazi postopka ocenila, da se analizirana pomoč lahko obravnava kot pomoč za tekoče poslovanje, ki ni v skladu z določili skupnega trga in se ne bi smela subvencionirati na podlagi nobene od izjemnih okoliščin, določenih v členu 87(3) Pogodbe; zato se je v skladu s tem odločila za uvedbo postopka, predvidenega v členu 88 (2) Pogodbe.

(29)

V pismu z dne 15. aprila 2002 je Španija podala naslednje utemeljitve.

(30)

3. julija 2001 se je španska vlada v okviru Ministrstva za zdravje in zadeve potrošnikov odločila za prepoved prometa z vsemi pošiljkami olja iz oljčnih tropin pri različnih členih prehranjevalne verige verige na španskem tržišču.

(31)

Odločitev za umik iz prometa in prepoved javne prodaje olivnega olja je bila sprejeta izključno zato, da bi zavarovala interese potrošnikov, saj se je v prejšnjih dneh v različnih preverjanjih kakovosti, opravljenih s strani različnih organov, ki skrbijo za ustrezanje zdravstvenim standardom, pokazalo, da je bila vsaj v enem delu olja iz oljčnih tropin, ki je prisoten na tržišču, koncentracija omenjene sestavine iz skupine policikličnih aromatičnih ogljikovodikov tako visoka, da bi bila tvegana za potrošnike.

(32)

Zato je španska vlada v okviru Urada predsednika Vlade izdala Odredbo z dne 25. julija 2001, ki vzpostavlja za zadevna olja mejne vrednosti glede na določene policiklične aromatične ogljikovodike in določa tudi standardizirani delovni postopek, ki se ga morajo držati v procesu pridelave olja iz oljčnih tropin.

(33)

Količine zalog olja iz oljčnih tropin, ki so jih prizadeli ukrepi, so bile ocenjene na 30 000 ton, uskladiščene v 56-ih delujočih stiskalnicah v Španiji, 12 000 ton v skladiščih rafinerij in ostalih 8 000 ton v 150 španskih polnilnicah.

(34)

MAPA je ocenila, da bi umik 50 000 ton olivnega olja iz prometa ravno sredi obdobja proizvodnje, za sektor predstavljal veliko težavo, saj se za to leto ocenjuje, da bo letina presegla milijon ton, količina olja iz tropin, ki bi ga proizvedli, bi presegla 80 000 ton in tako bi bilo v začetku leta 2 002 130 000 ton olja iz tropin, za katerega bi bile le majhna možnost, da najde svoje tržišče.

(35)

Stiskalnice olja uporabljajo extraktorje olja, da iz oljčnih tropin odstranijo stranske proizvode proizvodnje olja - tropine in pastozne mase iz tropin (alperujos) in zaradi omenjene krize je vprašljivo, če bi stiskalnice nadaljevale z odvažanjem tropin in pastozne mase iz tropin iz oljarn v svoje obrate, da bi iz njih proizvedle olje. To bi povzročilo okoljsko katastrofo neizmernih razsežnosti, saj oljarne niso opremljene ne za neomejeno skladiščenje stranskih proizvodov niti za njihovo dekontaminacijo.

(36)

Oljarne z odstranjevanjem stranskih proizvodov z extraktorji v celoti rešijo okoljske probleme, ki izvirajo iz procesa proizvodnje olivnega olja. Ravno tako veriga stiskanje – prečiščevanje – stekleničenje – distribucija olja iz oljčnih tropin igra odločilno vlogo v gospodarski dejavnosti sektorja (10 % končne kmetijske proizvodnje Španije).

(37)

Če bi se ustavila proizvodnja in prehranjevalna veriga olivnega olja, bi onemogočila financiranje novega tržnega leta, s tem ohromila sektor ker se plačilne obveznosti, ki izvirajo iz prejšnjega tržnega leta, ne bi izplačale v celoti, kar bi povzročilo, da finančne ustanove ne bi bile pripravljene financirati novega tržnega leta.

(38)

Cilj Vlade je bil pomagati tistim podjetjem, katerih prejemki običajne prodaje so se zaradi zdravstvenega alarma zmanjšali, da bi ta lahko izvršila plačila, ki se nanašajo na prejšnje tržno leto, in tako pri posojilnih ustanovah spet postanejo kreditno sposobna pred prihodnjim tržnim letom in s tem bi pospešili proizvodne procese, ki vključujejo popolno jamstvo glede zdravstvene neoporečnosti ter si ponovno pridobili zaupanje potrošnikov.

(39)

Šlo je za izjemne razmere, nastale zaradi umika s trga, ki so ga iz varnostnih razlogov ustreznosti živil odredili organi španske oblasti, čeprav nista ne zakonodaja Skupnosti ne španska zakonodaja določili najvišje dovoljene meje vsebnosti zadevnih substanc. To je ukrep majhne vrednosti za blažitev učinkov izjemne okoliščine, kakršna je umik s tržišča, ki ima lahko hude posledice za ves sektor oljčnega olja v Španiji.

(40)

Pomoč se dodeli v zameno za več zavez s strani upravičencev. Prva zahteva je ta, da naj bi že začeli s prilagajanjem procesov proizvodnje z namenom, da zadostijo novim določilom španske zakonodaje, ki se nanašajo na mejne vrednosti za določene policiklične aromatične ogljikovodike v olju iz oljčnih tropin, ki predhodno niso bile določene ne v zakonodaji Skupnosti ne v španski zakonodaji. Druga zahteva je ta, da se upravičenci zavežejo, da bodo v tržnem letu 2001/2002 dosegli enako proizvodnjo kot v treh predhodnih tržnih letih. Tako se zagotavlja razvoj sektorja, ki predeluje tropine, in odstranitev odpadkov, ki onesnažujejo.

(41)

Namen te pomoči ni zgolj izboljšanje finančnega stanja proizvajalca, ne da bi to prispevalo tudi k razvoju sektorja. Ta pomoč je v skladu z določili skupnega trga, ker so ukrepi spodbude, ki od upravičencev nekaj zahtevajo. Poleg tega ni pravilno trditi, da je pomoč dodeljena izključno na podlagi cene, količine, proizvodne enote ali enote načina proizvodnje. Kot osnova se pri določanju zneska posojil poleg kvantitativnega faktorja upošteva še vrsta zahtev, ki jih morajo izpolniti.

(42)

Sporočilo Komisije o pomoči države v obliki kratkoročnih posojil s subvencioniranjem obresti v kmetijskem sektorju („créditos de gestión“) (posojilo za administrativne stroške) (9) priznava, da je kmetijstvo Skupnosti v primerjavi z ostalimi sektorji v neugodnem položaju, tako z vidika potrebe po pridobitvi kratkoročnih posojil kakor tudi z vidika zmožnosti njihovega financiranja. Ta posojila se ne bi smela nameniti za selektivno dodeljevanje pomoči določenim sektorjem ali nosilcem gospodarske dejavnosti kmetijskega sektorja iz razloga, ker niso izključno povezani s temi težavami. Vseeno lahko zadevna država članica po svoji presoji iz državne pomoči za ta posojila izloči druge dejavnosti ali nosilce gospodarskih dejavnosti, ki imajo manj težav pri pridobivanju kratkoročnih posojil.

(43)

V zaključku Španija meni takole:

(44)

V pismu z dne 2. aprila 2004 je Španija poslala dodatna pojasnila. V skladu s tem obvestilom o umiku iz trga zaradi zdravstvenega alarma in sprejetjem novih pravil s strani javnih organov oblasti je moralo biti olivno olje iz tropin izločeno iz trga. Sektor je nadaljeval s pošiljanjem olja v obrate za polnjenje steklenic z namenom, da ga tam ponovno prečistijo, iz njega izločijo policiklične aromatične ogljikovodike in ga ustekleničijo ter na novo etiketirajo, da bi ga lahko vrnili na tržišče.

(45)

Količine zalog olja iz oljčnih tropin, ki so bile prizadete zaradi javnega ukrepa se ocenjujejo na 50 000 ton. Ker se najvišji proračun ocenjuje na 1 202 024,21 EUR, znaša dodeljena pomoč za tono 24 EUR. Ker strošek za tono olja iz tropin znaša 600 EUR, znesek dodeljene pomoči odgovarja 4 % stroškov z oljem.

(46)

Strošek sektorja je bil zaradi umika olja, praznjenja steklenic, ponovne obdelave in ponovnega polnjenja steklenic za prodajo zelo visok in je industriji tega sektorja povzročil ogromne izgube. Ti stroški močno presegajo dodeljeno denarno pomoč.

(47)

Subvencionirana obrestna mera posojil vključuje državno pomoč industriji stiskanja, prečiščevanja in stekleničenja olja iz oljčnih tropin. Razen tega bodo nekatera industrijska podjetja prejela državno pomoč v obliki subvencije dela administrativnih stroškov za jamstvo teh subvencioniranih posojil. Zato Komisija meni, da se morajo ti ukrepi obravnavati kot selektivna pomoč, ki jo dodeli država.

(48)

Člen 87 in člen 88 v Pogodbi se nanašata na vse kmetijske proizvode iz Priloge I, ki so odvisni od skupne tržne ureditve. Industrija stiskanja, prečiščevanja in stekleničenja olja iz oljčnih tropin se nanaša na proizvod olivnega olja, ki je odvisen od skupne tržne ureditve. Člen 87 in člen 88 se potemtakem nanašata na zadevno pomoč.

(49)

V skladu z določili člena 87(1) pomoč, dodeljena s strani države ali iz državnega proračuna, ni v skladu z določili skupnega trga, v smislu vplivanja na trgovinske izmenjave med državami članicami, če kakor koli izkrivi ali grozi z izkrivljanjem konkurence s tem, da daje prednost določenim podjetjem ali proizvajalcem.

(50)

V tem primeru pomoč upravičencem koristi, ker zmanjša stroške, ki običajno bremenijo njihov proračun. Dodeljena je s strani države ali iz državnega proračuna. Je specifična in selektivna v tem smislu, da daje prednost določenim podjetjem ali proizvajalcem, natančneje industriji stiskanja, prečiščevanja in stekleničenja olivnega olja iz oljčnih tropin.

(51)

Da bi se lahko sklicevali na člen 87(1), mora pomoč vplivati tako na konkurenco kakor tudi na trgovino med državami članicami. Ta kriterij določa, da upravičenec do ukrepa opravlja gospodarsko dejavnost. V skladu s sodno prakso, izdano za to določilo, se meni, da bo vpliv na trgovinsko izmenjavo viden, ko bo subvencionirano podjetje opravljalo gospodarsko dejavnost, kar je osnova za trgovinsko izmenjavo med državami članicami. Iz preprostega dejstva, da pomoč ponovno okrepi položaj podjetja v odnosu do drugih konkurenčnih podjetij na tržišču znotraj Skupnosti, se lahko sklepa, da so bile trgovinske izmenjave prizadete.

(52)

V zadevnem primeru upravičenci opravljajo gospodarsko dejavnost stiskanja, prečiščevanja in stekleničenja olja iz oljčnih tropin, ki je predmet izmenjave med državami članicami. Vrednost odpremljenih pošiljk olja iz oljčnih tropin iz Španije v Skupnost v letu 2000 je znašala 7 160 250 EUR in vrednost prejetih pošiljk 2 941 310 EUR (10).

(53)

Konec koncev subvencionirana podjetja delujejo znotraj sektorja, ki je še posebej izpostavljen konkurenci. Treba je poudariti, da v sektorju olivnega olja obstaja tesna konkurenca med proizvajalci držav članic, katerih proizvodi so predmet izmenjave znotraj Skupnosti. Španski proizvajalci so v tej konkurenci močno zastopani, saj ostale države članice zalagajo z osnovnimi kmetijskimi proizvodi.

(54)

Posledično lahko zadevna pomoč vpliva na trgovinske izmenjave olivnega olja med državami članicami, kar se zgodi, ko se pri dodeljevanju pomoči daje prednost aktivnim proizvajalcem v eni od držav članic v odnosu do proizvajalcev iz drugih držav članic. Zadevni ukrepi imajo neposredni in takojšnji učinek na stroške proizvodnje olja iz oljčnih tropin v Španiji. Potemtakem predstavljajo gospodarsko korist za industrijska podjetja drugih držav članic, ki nimajo dostopa do podobne pomoči. Tako izkrivljajo ali grozijo z izkrivljanjem konkurence.

(55)

Ob upoštevanju prej omenjenega se mora zadevna pomoč šteti kot državna, ki izpolnjuje pogoje iz člena 87(1). Kljub temu načelo neskladnosti, določeno v členu 87(1), dopušča izjeme.

(56)

Člen 87(2)(b) Pogodbe določa, da je v skladu z določili skupnega trga tista pomoč, ki je namenjena poravnavi škode, povzročene zaradi naravnih nesreč ali zaradi drugih izjemnih okoliščin. Španija je opravičila zadevno pomoč, sklicujoč se na to, da je bila namenjena poravnavi škode, povzročene zaradi izjemne okoliščine.

(57)

Po mnenju Španije gre za izjemno okoliščino, ki jo je povzročil umik s trga, ki so ga iz varnostnih razlogov ustreznosti živil odredili organi španske oblasti, s čimer se lahko sklicuje na določila iz člena 87(2)(b).

(58)

Kar zadeva izjemne okoliščine v splošnem načelu državne pomoči, ki ni v skladu z določili skupnega tržišča, določenega v členu 87, odstavek 1, Komisija meni, da je treba opraviti pisno obrazložitev koncepta „izjemne okoliščine“, ki se navaja v členu 87(2)(b). Doslej je Komisija med izjemne okoliščine uvrščala vojne, notranje nemire ali stavke in z zadržki ter odvisno od njihovega obsega večje jedrske ali industrijske nesreče ali požare, ki povzročijo ogromno škodo. Zaradi težav pri napovedovanju teh pojavov Komisija z analizo za vsak primer posebej ugotavlja, ali je pomoč upravičena, in upošteva njeno predhodno izvajanje v podobnem primeru (točka 11.2.1 v smernicah Skupnosti za državne pomoči v kmetijskem sektorju).

(59)

V zadevnem primeru je razlog za dodelitev pomoči po mnenju španskih pristojnih organov umik olja iz oljčnih tropin iz trga, ki so ga po intervenciji javnih organov oblasti iz varnostnih razlogov ustreznosti živil odredili organi španske oblasti. Kljub temu Španija ni dokazala, da bi umik iz trga lahko predstavljal izjemno okoliščino, določeno v okviru člena 87(2) Pogodbe.

(60)

Potemtakem ta pomoč ne sme biti subvencionirana na podlagi izjemne okoliščine, določene v členu 87(2)(b), ki je pomoč, namenjena poravnavi škode, povzročene zaradi naravnih nesreč ali zaradi drugih nenavadnih pojavov.

(61)

Izjemne okoliščine, določene v členu 87(3), se lahko priznajo samo takrat, ko Komisija odloči, da je pomoč potrebna za realizacijo katerega od zadevnih ciljev. Odobritev subvencije pomoči za zadevne izjemne okoliščine, ki ne izpolnjujejo tega pogoja, bi pomenilo dopuščanje kršitev v trgovinski izmenjavi med državami članicami in slabitev konkurence, oboje brez dokazila v očeh interesa Skupnosti in posledično neupravičeno korist proizvajalcem določenih držav članic.

(62)

Komisija meni, da zadevna pomoč ni bila upoštevana kot regionalna pomoč za uresničitev novih naložb ali za odpiranje delovnih mest niti kot nadomestilo za škodo, povezano z infrastrukturo vseh proizvajalcev regije, temveč kot pomoč kmetijskemu sektorju. Potemtakem gre za pomoč izključno sektorskega značaja, ki bi jo morali oceniti v skladu z določili iz člena 87(3)(c).

(63)

Člen 87(3)(c) določa, da se pomoč, namenjena pospeševanju razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih regij, vedno lahko obravnava v skladu z določili skupnega trga, če ta ne vpliva negativno na pogoje izmenjave, kar je v nasprotju z družbenim interesom.

(64)

Prilagoditev proizvodnih procesov industrijskih podjetij novim normam in zahtevam, ki so določene v Odredbi Urada predsednika Vlade z dne 25. julija. 2001, je pogoj za pridobitev zadevne pomoči. Kljub temu niti znesek subvencioniranega posojila niti znesek pomoči nista vezana na stroške prilagoditve proizvodnih procesov. Konec koncev najvišji skupni znesek posojila na upravičenca odgovarja že znanim pravicam, ki jih določa MAPA, ob pomoči Agencije za olivno olje in temelji na količini razpoložljivih zalog olja v vseh fazah industrijske proizvodnje vseh industrijskih panog na dan 3. julija 2001 in na količini olja, dostavljenega industriji stekleničenja za trgovinsko distribucijo. Španski pristojni organi niso priskrbeli dokazov, ki bi kazali na to, da se pomoč nanaša na naložbe, vezane na stroške subvencioniranja, ki so našteti v smernicah Skupnosti za državne pomoči v kmetijskem sektorju. Poleg tega in pod domnevo, da se je pomoč nanašala na naložbe, Španija tudi ni priskrbela nobenega dokaza, na podlagi katerega bi lahko dokazala, ali zadevna pomoč naložbam izpolnjuje pogoje, določene v omenjenem smernicah Skupnosti.

(65)

Španija se v svojih pripombah obrača na sporočilo Komisije o pomoči države v obliki kratkoročnih posojil s subvencioniranjem obresti v kmetijskem sektorju („créditos de gestión“), vendar tudi tokrat ni priskrbela nobenege informacije, na podlagi katere bi lahko dokazala, ali zadevna pomoč izpolnjuje pogoje, določene v omenjenem sporočilu.

(66)

Zadevno pomoč bi morali ponuditi vsem nosilcem gospodarske dejavnosti kmetijskega sektorja, ne da bi koga zapostavili. Če se izloči določene dejavnosti ali nosilce dejavnosti, mora država članica dokazati, da je izločitev v vseh primerih upravičena. Španija ni priskrbela nobenega dokaza za to. Pomoč se mora omejiti na znesek, ki je nujno potreben za nadomestitev škode, ki jo oceni država članica. Španija ni priskrbela nobene informacije za to. Potemtakem zadevna pomoč ne izpolnjuje pogojev, določenih v omenjenem sporočilu.

(67)

Španija je v svojem pismu z dne 2. aprila 2004 pojasnila, da so umik s trga zaradi zdravstvenega alarma za 3. julija 2001 iz varnostnih razlogov ustreznosti živil odredili organi španske oblasti. To je zavezalo proizvajalce, da so iz trga umaknili olje iz oljčnih tropin in ga poslali v obrate za polnjenje steklenic, da ga tam ponovno prečistijo, iz njega izločijo policiklične aromatične ogljikovodike in ga ustekleničijo ter na novo etiketirajo, da bi ga lahko vrnili na tržišče.

(68)

Strošek industrijskega sektorja je bil zaradi umika olja, praznjenja steklenic, prečiščevanja, ponovnega polnjenja steklenic in etiketiranja za prodajo precej višji od zneska dodeljene pomoči.

(69)

Zdravstveni alarm je bil razglašen po tem, ko so opravljene analize večkratnih preverjanj potrdile, da je v olju iz tropin visoka vsebnost policikličnih aromatičnih ogljikovodikov, med njimi benzopirena, ki je po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije rakotvoren proizvod. Zaradi pomanjkanja posebne zakonodaje na tem področju je Urad predsednika Vlade potrdil dekret ministrstva, ki določa mejne vrednosti za določene policiklične aromatične ogljikovodike za olivno olje iz oljčnih tropin.

(70)

Po splošnem pravilu Komisija ocenjuje, da so za izpolnitev zahtev, določenih v zakonodaji Skupnosti ali v državni zakonodaji, z namenom zagotoviti kakovost in zaupanje v olje, odgovorna prizadeta podjetja. Izgube, ki so odraz potrebe po ponovnem prečiščevanju olja iz oljčnih tropin, da bi ga vrnili na tržišče, ker ni izpolnjeval veljavnih legalnih zahtev, se upoštevajo kot del podjetniškega tveganja, ki ga morajo sprejeti podjetja prizadetega sektorja. Komisija zato ni mogla, kot običajno, upoštevati tega, da se dodelitev pomoči za nadomestitev teh izgub izvede v skladu z družbenim interesom.

(71)

Kljub temu je v zadevnem primeru Komisija upoštevala dejstvo, da do julija 2001 ne v zakonodaji Skupnosti ne v državni zakonodaji niso bile določene mejne vrednosti za določene policiklične aromatične ogljkovodike v olju iz oljčnih tropin. V teh okoliščinah se preverjanja vsebnosti policikličnih aromatičnih ogljikovodikov niso izvajala rutinsko kot del običajnih preverjanj v prizadetem sektorju. Dejstvo, da so izgube, ki so odraz umika, praznjenja steklenic, prečiščevanja, ponovnega polnjenja steklenic in etiketiranja olja za prodajo, vplivale na večino podjetij tega sektorja, namiguje, da v zadevnem primeru povzročene izgube niso del običajnega podjetniškega tveganja.