1 Uvod

Prednostne naloge nadzora v obdobju 2025–2027 so v skladu s srednjeročno strategijo bančnega nadzora za naslednja tri leta. Določi jih Nadzorni odbor ECB, ki jih vsako leto pregleda, temeljijo pa na celoviti oceni glavnih tveganj in ranljivosti, s katerimi se soočajo nadzorovani subjekti. Upoštevajo tudi rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP)^[1] ter napredek v primerjavi s prednostnimi nalogami iz prejšnjih let. Prispevajo k učinkovitemu razporejanju razpoložljivih nadzorniških virov in jih je mogoče fleksibilno prilagoditi, če bodo to terjale spremenjene razmere na področju tveganj.

V zadnjem letu je evropski bančni sektor dokazal, da je odporen proti negotovemu zunanjemu okolju in sposoben še naprej podpirati gospodarsko okrevanje. Evropske banke poročajo o močni kapitalski in likvidnostni poziciji. Kakovost aktive je ostala na splošno odporna proti zahtevnejšemu makro-finančnemu okolju, pri čemer je dobičkonosnost dosegla najvišje ravni od začetka evropskega bančnega nadzora, zlasti zaradi višjih obrestnih mer.

Kljub robustnosti bilanc in profila tveganosti bank je glede na vztrajno visoke geopolitične napetosti in negotovost glede makroekonomskih obetov potrebna previdnost. Nadzorovani subjekti so doslej uspeli kljubovati nedavnim geopolitičnim šokom, med drugim tudi zaradi splošne odpornosti realnega gospodarstva, vendar je ključnega pomena, da banke še naprej pozorno spremljajo in redno ocenjujejo posledice, ki bi jih takšni dogodki lahko imeli za poslovanje, operacije in profil tveganosti. Ob tem ostaja odpravljanje pomanjkljivosti v okvirih bank za upravljanje kreditnega tveganja ena od prednostnih nalog, zlasti kar zadeva zgodnje odkrivanje poslabševanja kakovosti aktive in uporabo previdnostnih ravni rezervacij. Poleg tega je ključnega pomena, da banke izboljšajo svoj okvir za operativno odpornost, s čimer bodo okrepile sposobnost, da vzdržijo operativne motnje zaradi nenadnih dogodkov. Zaradi vseprisotne narave geopolitičnih šokov je v okviru prednostnih nalog nadzora potrebna celostna nadzorna strategija, posebno pozornost pa je treba nameniti sposobnosti bank, da vzdržijo takšne šoke.

Obenem bi morale banke dodatno okrepiti svoja prizadevanja, da se učinkovito lotijo pomembnih pomanjkljivosti, ki so jih nadzorniki ugotovili v prejšnjih ciklih, in jih pravočasno odpravijo. Na področjih, ki so bila v preteklosti pod natančnim drobnogledom nadzornikov, bodo nadzorniška prizadevanja usmerjena v učinkovito in pravočasno odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v bankah. To zlasti velja za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih – kjer nekatere banke kljub dolgoletnemu udejstvovanju nadzornikov in doseženemu izboljšanju še vedno niso odpravile večjih pomanjkljivosti. Poleg tega ena od prednostnih nalog ostaja dosledno izpolnjevanje pričakovanj nadzornikov glede tega, kako banke upravljajo podnebna in okoljska tveganja.

Ker tehnološki napredek postaja ena od prednostnih nalog za prihodnost bančnega sektorja, je bistveno, da banke okrepijo svoja prizadevanja na področju digitalizacije in zagotovijo previdnostno upravljanje tveganj, ki izhajajo iz uvajanja novih tehnologij. Čeprav nadzorovani subjekti napredujejo na tem področju in si prizadevajo povečati svojo sposobnost, da bodo v prihodnje uspešno konkurirali, morajo biti pripravljeni na nova tveganja, ki izhajajo iz digitalizacije operacij in storitev. Tako bodo lahko povečali vzdržnost svojih poslovnih modelov, kar jim bo omogočilo, da izkoristijo prednosti inovativnih tehnologij.

V takšnih okoliščinah se prednostne naloge nadzora v obdobju 2025–2027 osredotočajo na odpornost bank proti neposrednim makro-finančnim grožnjam in hudim geopolitičnim šokom (1. prednostna naloga), pomen pravočasne odprave znanih pomembnih pomanjkljivosti (2. prednostna naloga) ter nujnost spoprijemanja z izzivi, ki izhajajo iz digitalne preobrazbe in novih tehnologij (3. prednostna naloga). Vsaka prednostna naloga je usmerjena na specifičen sklop ranljivosti v bančnem sektorju – t. i. »prednostne ranljivosti« – za katere so bili določeni posebni strateški cilji in razviti programi dela. Medsebojna prepletenost tveganj se kaže v zasnovi programov dela, katerih namen je okrepiti učinkovitost in uspešnost nadzorniškega dela v bankah. Na sliki 1 je navedenih pet ključnih ranljivosti v bankah s posebnim poudarkom na geopolitičnih tveganjih, ki jih tri krovne prednostne naloge skušajo odpraviti.

Slika 1

Prednostne naloge nadzora 2025–2027 za odpravo ugotovljenih ranljivosti v bankah

Glavni namen bančnega nadzora pri strateškem načrtovanju je razviti zanesljivo strategijo za naslednja tri leta. Prednostne naloge nadzora omogočajo skupnim nadzorniškim skupinam, da učinkoviteje in dosledneje načrtujejo svoje dejavnosti, kar prispeva k učinkovitemu razporejanju virov, v skladu z odgovarjajočimi dovoljenimi ravnmi tveganja. Poleg tega pomagajo nacionalnim nadzornikom, da sorazmerno določijo svoje prednostne naloge pri nadzoru manj pomembnih institucij. Transparentna predstavitev prednostnih nalog omogoča bankam, da razumejo pričakovanja nadzornikov, s čimer se povečuje prispevek nadzora k nadaljnji krepitvi odpornosti bančnega sektorja in vzpostavlja enaka obravnava vseh bank.

Bančni nadzor v ECB bo še naprej spremljal in ocenjeval (i) dogajanja na področju tveganj in ranljivosti v nadzorovanih subjektih ter (ii) napredek, ki so ga banke dosegle pri uresničevanju prednostnih nalog nadzora. Redni pregledi strateških prednostnih nalog bodo bančnemu nadzoru v ECB omogočili, da po potrebi preusmeri pozornost in dejavnosti ter se tako fleksibilno odziva na spreminjanje tveganj.

V naslednjih poglavjih so podrobneje opisani rezultati ugotavljanja in ocenjevanja tveganj v letu 2024. Opredeljene so tudi prednostne naloge nadzora in temeljni programi dela za obdobje 2025–2027. V okviru tekočega sodelovanja z bankami bodo nadzorniki izvajali tudi druge redne aktivnosti ter nadalje ukrepali na podlagi preteklih prednostnih nalog, kar bo dopolnjevalo delo na področju treh prednostnih nalog v obdobju 2025–2027.

2 Ocena tveganj in prednostne naloge nadzora v obdobju 2025–2027

2.1 Makroekonomsko in operativno okolje za nadzorovane subjekte

Medtem ko je realna rast BDP v euroobmočju začela postopoma okrevati, inflacijski pritiski pa so se še naprej umirjali, ostajajo kratkoročni obeti za rast oslabljeni in so pod vplivom precejšnje negotovosti glede geopolitičnih dogajanj in ekonomskih politik.^[2] Umirjeno dinamiko gospodarskega okrevanja v euroobmočju tekom leta 2024 so podpirale predvsem storitvene dejavnosti, medtem ko so predelovalne dejavnosti ostale šibke.^[3] Medtem ko novejši kazalniki nakazujejo slabitev rasti v kratkoročnem obdobju v okolju precejšnje negotovosti, se bo realna rast BDP v srednjeročnem obdobju predvidoma povečala. Okrevanje naj bi se okrepilo ob povečanju realnega razpoložljivega dohodka potrošnikov (kar bo podpiralo zasebno potrošnjo), ob krepitvi tujega povpraševanja in ob popuščanju zaviralnih učinkov, ki izhajajo iz preteklega zaostrovanja denarne politike.^[4] Obenem se je inflacija (merjena z indeksom HICP) umirila in bo po pričakovanjih v obdobju projekcij dosegla ciljno raven. Predvidoma se bo še naprej zniževala tudi osnovna inflacija, čeprav bo kratkoročno ostala nekoliko višja kot skupna inflacija.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete, ostajajo v srednjeročnem obdobju nagnjena navzdol, saj je raven negotovosti povečana. Kljub pričakovani vrnitvi k zmerni rasti se zdi verjetnost, da se bodo dogodki v repu porazdelitve uresničili, večja kot pred enim letom, saj so se geopolitična tveganja povečala.^[5] Vse večje geopolitične napetosti (na primer zaradi vojne v Ukrajini in konflikta na Bližnjem vzhodu) in vse močnejši trendi deglobalizacije bi lahko kratkoročno potisnili cene energentov in stroške prevoza navzgor ter ovirali svetovno trgovinsko menjavo, kar bi po drugi strani negativno vplivalo na gospodarske obete v euroobmočju in ponovno spodbudilo inflacijske pritiske.^[6] Zvišala bi se lahko tudi inflacija zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, zlasti inflacija v skupini hrane.^[7]

Geopolitična tveganja in strukturni izzivi, ki izhajajo iz podnebnega prehoda in digitalne preobrazbe finančnega sistema, bi splošneje vplivali na obete za gospodarsko rast in inflacijo ter tudi neposredno na bančni sektor. Ob geopolitičnih šokih se lahko povečajo upravljavska in operativna tveganja ter tveganja v zvezi s poslovnimi modeli, zlasti prek finančnih sankcij ali kibernetskih napadov. Poleg tega lahko pride do pomembnih posledic za profil tveganosti, zlasti v primerih, ko imajo banke velike neposredne ali posredne bilančne izpostavljenosti do nasprotnih strank, ki so pod vplivom omenjenih tveganj. Hkrati se je povečal pomen podnebnih in okoljskih tveganj za finančni sistem in širše gospodarstvo, kar oblikuje tudi operativno okolje bank. Ker so banke pomembno izpostavljene podnebnim fizičnim in tranzicijskim tveganjem, se morajo prilagoditi globljim posledicam krize zaradi podnebnih in okoljskih tveganj, kar bi lahko povzročilo neurejen prehod in dodatno povečalo fizično škodo.^[8] Poleg tega morajo banke zaradi sedanje tehnološke preobrazbe gospodarstva proaktivno ukrepati, da pospešijo prizadevanja na področju digitalizacije, izboljšajo svoje prakse upravljanja tveganj in se spoprimejo z vse večjo konkurenco s strani nebančnih institucij.

Nizko vrednotenje tveganj, ki je v preteklem letu prevladovalo na finančnih trgih, lahko privede do nenadnih premikov v razpoloženju na trgih in do prevrednotenja premoženja zaradi negativnih presenečenj. Postopno okrevanje gospodarske aktivnosti in pričakovanja o rahljanju denarne politike so povzročili večjo nagnjenost k prevzemanju tveganj, nižje premije za tveganja in večmesečno razmeroma majhno volatilnost na delniških trgih. To bi lahko skupaj z negotovostjo glede prihodnje gospodarske rasti in inflacije v glavnih svetovnih gospodarstvih ustvarilo okoliščine za nenadne popravke cen premoženja in večjo volatilnost na svetovnih finančnih trgih, če bi se makroekonomski obeti poslabšali ali če bi se geopolitični šoki uresničili.^[9] Takšno sliko nakazuje nenadna in kratkotrajna odprodaja, ki je bila na svetovnih finančnih trgih zabeležena v začetku avgusta – pri čemer so negativna gospodarska presenečenja v ZDA in zaskrbljenost ob naraščanju obrestnih mer na Japonskem povzročili nenaden premik k manj tveganim instrumentom.

2.2 Prednostne naloge nadzora v obdobju 2025–2027

Prva prednostna naloga: banke bi morale okrepiti svojo sposobnost, da vzdržijo neposredne makro-finančne grožnje in hude geopolitične šoke

Zaradi vztrajne negotovosti, ki spremlja makroekonomske obete, in vse večje intenzivnosti geopolitičnih groženj je treba sposobnost bank, da vzdržijo morebitne šoke, vzeti pod drobnogled nadzornikov. Zaradi vztrajnih navzdol usmerjenih tveganj za gospodarske obete v euroobmočju in velike negotovosti je še pomembneje upoštevati tudi druge scenarije poleg osnovnih projekcij ter različna gibanja gospodarske rasti in obrestnih mer. Banke bi morale učinkovito odpraviti pomanjkljivosti, ugotovljene v okviru upravljanja kreditnega tveganja, pravočasno prepoznati poslabševanje kakovosti aktive ter vzdrževati zadostno raven rezervacij. Makroekonomska gibanja lahko vplivajo na tveganje izpostavljenosti bank do nefinančnih družb, denimo malih in srednje velikih podjetij (MSP). Poleg tega lahko vplivajo tudi na tveganja, ki izhajajo iz izpostavljenosti do nebančnih finančnih institucij, vključno s prelivanjem šokov iz tega sektorja. Zato bodo ta vprašanja tudi v prihodnje v središču pozornosti dela nadzornikov.

Geopolitična tveganja lahko zaradi svoje vseprisotne narave privedejo do neugodnih makro-finančnih gibanj in vplivajo na širše operativno okolje za banke. Lahko neposredno ogrozijo operativno odpornost bank, zlasti kadar povzročijo večja tveganja v zvezi z informacijsko tehnologijo (IT) in kibernetsko varnostjo, zato so v prihodnjih letih potrebna osredotočena nadzorniška prizadevanja za odpravo s tem povezanih pomanjkljivosti. Ker se geopolitična tveganja prenašajo po številnih različnih kanalih, bodo nadzorniki izvedli različne ciljno usmerjene pobude, da bi povečali ozaveščenost in okrepili odpornosti bank proti tem šokom. Ena od takšnih pobud je stresni test na ravni EU 2025, ki ga usklajuje Evropski bančni organ (EBA).

Prednostna ranljivost: pomanjkljivosti pri upravljanju kreditnega tveganja

Strateški cilj: banke bi morale pravočasno odkriti poslabševanje kakovosti aktive ter to prevesti v previdnostne rezervacije in ravni kapitala. Okrepiti bi morale svoja prizadevanja, da pravočasno in učinkovito odpravijo pomanjkljivosti, ki so jih nadzorniki ugotovili v okviru prednostnih nalog iz prejšnjih let.

Evropska gospodinjstva in podjetja so bila doslej zelo odporna proti spremembam makroekonomskih razmer in premiku k višjim obrestnim meram. Zdrave bilance in postopno gospodarsko okrevanje v euroobmočju prispevajo k ugodnejšim obetom za podjetja, medtem ko naj bi trgi stanovanjskih nepremičnin ostali odporni ob nizki brezposelnosti, zviševanju realnih plač in pričakovanem nadaljnjem zniževanju obrestnih mer. Toda nedonosna posojila v bankah so začela naraščati, čeprav dokaj počasi, pri čemer so bila gibanja izrazitejša v portfeljih, ki so bolj ranljivi na sedanje makro-finančno okolje – predvsem portfelji poslovnih nepremičnin ter portfelji MSP. Kljub temu trendu se je količnik kritja v bankah še naprej zmanjševal, in sicer tudi v bolj tveganih segmentih, kar je bilo deloma posledica nadaljnje odprodaje nedonosnih posojil iz preteklosti. Počasno povečevanje količnika kritja pri novih nedonosnih posojilih in manj donosnih posojilih (posojilih v drugi skupini)^[10] zato zbuja pomisleke, da rezervacije bank morda ne odražajo ustrezno potencialnih novih tveganj ali navzdol usmerjenih tveganj, ki izhajajo iz slabih gospodarskih obetov in zahtevnega geopolitičnega okolja.

Pri delu nadzornikov so se pokazale vztrajne pomanjkljivosti v okvirih bank po MSRP 9, kar kaže, da nekatere banke na tem področju še vedno ne izpolnjujejo nadzorniških pričakovanj. V zadnjih dveh letih so nadzorniki izvedli dve horizontalni oceni, ki sta se osredotočali na sposobnost bank, da nova tveganja zajamejo z modeli pričakovanih kreditnih izgub. Ti oceni kažeta, da so banke dosegle napredek pri zajemanju novih tveganj, zlasti kar zadeva podnebna in okoljska tveganja. Vendar pa je bil napredek pri nekaterih novih tveganjih, kot so geopolitična tveganja, nezadosten.^[11] Nadzorniki so še naprej izvajali tudi inšpekcijske preglede na kraju samem o kreditnem tveganju, pri čemer so v nekaterih institucijah prišli do ugotovitev v zvezi z modelskimi parametri merjenja pričakovanih kreditnih izgub, stopnjevanjem oslabitev in primanjkljajem rezervacij. V procesu SREP 2024 so bile izpostavljene tudi vztrajne pomanjkljivosti na področjih, kot so oblikovanje rezervacij, odobravanje posojil, razvrščanje in (ponovno) vrednotenje zavarovanja.^[12]

V prihodnje bo bančni nadzor v ECB še naprej spremljal sposobnost bank, da pravočasno odkrijejo poslabševanje kakovosti aktive in uporabijo ustrezne prakse oblikovanja rezervacij. Pri tem se bodo nadzorniki osredotočali na prilagoditve modelskih rezultatov in kritje novih tveganj, vključno z geopolitičnimi tveganji. V fazi nadaljnjega ukrepanja bodo nadzorniki še naprej v stiku z bankami, da bi zagotovili učinkovito in pravočasno korektivno ukrepanje po ugotovitvah iz prejšnjih nadzornih ciklov, pri čemer bodo za dosego tega cilja uporabili vse razpoložljive ukrepe.^[13] Hkrati se bodo ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem med drugim še naprej osredotočali na modele in politike oblikovanja rezervacij za kreditne izgube v portfeljih MSP, prebivalstva in poslovnih nepremičnin. Nadzorniki bodo ocenili tudi zgodnje odkrivanje in obravnavanje potencialnih posojilojemalcev v težavah v ranljivih portfeljih, zlasti s ciljno usmerjenim pregledom portfeljev MSP v bankah.

Glavne aktivnosti v okviru delovnega programa uresničevanja prednostnih nalog nadzora

• Faza nadaljnjega ukrepanja po ciljno usmerjenem pregledu MSRP 9 s poudarkom med drugim na prilagoditvah modelskih rezultatov in kritju novih tveganj (vključno z geopolitičnimi tveganji). Nadzorniki bodo spremljali napredek bank pri obravnavi prejšnjih ugotovitev, zasledovali njihovo korektivno ukrepanje in po potrebi uporabili ukrepe eskalacije.
• Nadaljevanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem o kreditnem tveganju, ki se osredotočajo na kolektivno stopnjevanje oslabitev v skladu z MSRP 9 ter oblikovanje rezervacij v zvezi s portfelji družb/MSP, prebivalstva in poslovnih nepremičnin, vključno z vrednotenjem zavarovanja.
• Ciljno usmerjeni pregled portfeljev MSP s poudarkom na zgodnjem odkrivanju in obravnavanju potencialnih posojilojemalcev v težavah, modelih MSP in upravljanju izpostavljenosti do MSP.

Prednostna ranljivost: pomanjkljivosti v okvirih za operativno odpornost, kar zadeva tveganja v zvezi z zunanjim izvajanjem IT storitev in varnostjo IT sistemov ter kibernetska tveganja

Strateški cilj: banke bi morale izpolnjevati pravne zahteve, ki izhajajo iz uredbe o digitalni operativni odpornosti (DORA), kar zadeva upravljanje tveganj na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), poročanje o incidentih, testiranje digitalne operativne odpornosti ter zunanje ponudnike storitev. Okrepiti bi morale svoja prizadevanja, da pravočasno in učinkovito odpravijo predhodno ugotovljene pomanjkljivosti, zlasti kar zadeva upravljanje tveganj v zvezi s kibernetsko varnostjo in zunanjim izvajanjem.

Vse večje kibernetske grožnje in odvisnost od istih tretjih ponudnikov storitev še naprej predstavljajo velik izziv za banke. Število pomembnih kibernetskih incidentov, o katerih so poročali nadzorovani subjekti, se je leta 2023 strmo povečalo in ostalo na podobni ravni tudi v prvih treh četrtletjih 2024. Digitalizacija bančnih storitev in operacij ter stopnjevanje geopolitičnih napetosti (s čimer se je povečalo tveganje napadov s strani državno podprtih skupin),^[14] sta bila ključna dejavnika pri strmem povečanju kibernetskih incidentov v zadnjih dveh desetletjih.^[15] Poleg tega banke poročajo o povečani odvisnosti od zunanjih ponudnikov pri kritičnih funkcijah, saj skoraj vse institucije uporabljajo storitve v oblaku za kritične aktivnosti v zunanjem izvajanju.^[16] Ob visokih ravneh koncentracije pri uporabi tretjih ponudnikov IT storitev se lahko še dodatno pospeši širjenje okužb in poveča potencialni sistemski vpliv kibernetskih incidentov.^[17]

Nezadovoljive ocene SREP za operativno tveganje ter rezultati nadzorniškega dela na področju kibernetske odpornosti in upravljanja zunanjega izvajanja potrjujejo pomanjkljivosti v operativnih okvirih bank in kažejo nujnost napredka pri odpravljanju pomanjkljivosti. V procesu SREP 2024 je bilo operativno tveganje še naprej področje z najslabšo povprečno oceno, glavni dejavnik pa so bili IKT elementi.^[18] Na področju zunanjega izvajanja so nadzorniki ugotovili, da več kot 10% pogodb, ki zajemajo kritične funkcije, ni v skladu z relevantnimi predpisi.^[19] Banke bi morale oceniti tveganja koncentracije v zvezi s specifičnimi ponudniki, geografskimi lokacijami (glede na povečana geopolitična tveganja) in funkcionalnostmi ter ustrezno upravljati ta tveganja, kakor tudi ocenjevati in upravljati tveganje potencialnih kaskadnih učinkov prek več sektorjev zaradi medsebojne povezanosti bančnih omrežij.

Stresni test kibernetske odpornosti v letu 2024 je pokazal, da imajo banke na splošno vzpostavljene okvire za odzivanje na visoki ravni in okrevanje. Vseeno je stresni test razkril tudi ključna področja, na katerih so potrebne izboljšave, med katerimi so okvir neprekinjenega poslovanja, načrtovanje odzivanja na incidente, varnostne kopije in upravljanje zunanjih ponudnikov.^[20] Nadzorniki bodo tako nadalje ukrepali na podlagi pomanjkljivosti v zvezi s sposobnostjo bank, da po uspešnem kibernetskem napadu okrevajo.^[21] Ob tem bodo nadzorniki nadaljevali prizadevanja iz zadnjih let ter izvajali ciljno usmerjene preglede in pobude, s katerimi bodo ocenjevali operativno odpornost bank ter njihovo skladnost z nadzorniškimi pričakovanji in regulativnimi zahtevami (zlasti zahtevami iz uredbe DORA, ki bodo veljale od januarja 2025).

Glavne aktivnosti v okviru delovnega programa uresničevanja prednostnih nalog nadzora

• Zbiranje podatkov o zunanjih ponudnikih IKT, da se ugotovijo povezave med nadzorovanimi subjekti in zunanjimi ponudniki, morebitna tveganja koncentracije in pomanjkljivosti v ureditvah bank o zunanjem izvajanju.
• Ciljno usmerjeni pregledi okvirov za upravljanje tveganj v zunanjem izvajanju ter okvirov za kibernetsko odpornost in obvladovanje tveganj.
• Nadaljnje ukrepanje po ugotovitvah iz stresnega testa kibernetske odpornosti.
• Ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem v zvezi z operativnim tveganjem in okviri za odpornost IT sistemov.
• Izvajanje uredbe DORA v nadzornem okviru.

Posebna pozornost: upravljanje geopolitičnih tveganj vključiti v prednostne naloge nadzora

Nedavno stopnjevanje geopolitičnih napetosti od bank zahteva, da zanesljivo upravljajo in obvladujejo tveganja, ter terja okrepljeno pozornost nadzornikov v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju.

Zaradi vseprisotne narave geopolitičnih tveganj bodo odpornost bank, njihove strategije in upravljanje tveganj ocenjeni z različnimi aktivnostmi. Prvič, geopolitično tveganje je zajeto v zgoraj omenjenih prednostnih aktivnostih, ki se nanašajo na upravljanje kreditnega in operativnega tveganja v bankah. Nadzorniki bodo ocenjevali tudi procese upravljanja tveganj in okvire nagnjenosti k prevzemanju tveganj, ki jih banke uporabljajo za spremljanje in zmanjševanje geopolitičnih tveganj. To se bo izvajalo s ciljno usmerjenimi primerjalnimi analizami o nagnjenosti k prevzemanju tveganj in kulturi upravljanja tveganj, s poudarkom na posledicah, ki jih imajo geopolitična tveganja za ugotavljanje tveganj in okvire nagnjenosti k prevzemanju tveganj v bankah. Poleg tega bodo geopolitična tveganja ključni element stresnega testa na ravni EU v letu 2025, ki bo vključeval raziskovalno scenarijsko analizo, v kateri bo ocenjena sposobnost bank, da v stresnih razmerah modelirajo kreditno tveganje nasprotne stranke.

Da bi nadzorniki bolje razumeli, kako banke pristopajo h geopolitičnim tveganjem, in dodatno pojasnili nadzorniška pričakovanja na tem področju, bodo pregledali sedanje prakse, med drugim s poudarkom na okvirih za upravljanje tveganj, načrtovanju kapitala in likvidnosti ter internem stresnem testiranju.

Druga prednostna naloga: banke bi morale učinkovito in pravočasno odpraviti vztrajne pomembne pomanjkljivosti

Postopen premik pozornosti od ugotavljanja tveganj k odpravljanju tveganj je bistvena značilnost nadzorne strategije v celotnem enotnem mehanizmu nadzora. Skladno s tem bodo morale banke z nerešenimi pomembnimi pomanjkljivostmi okrepiti svoja prizadevanja, da bi v celoti izpolnile nadzorniška pričakovanja in pravočasno izvedle zanesljive načrte korektivnih ukrepov. Po obsežnem nadzornem delu v prejšnjih letih so bile ugotovljene velike pomanjkljivosti, kar zadeva (i) poslovne strategije ter upravljanje podnebnih in okoljskih tveganj v bankah ter (ii) njihove zmogljivosti za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih. Ob novih tveganjih (vključno z geopolitičnimi tveganji) je izjemno pomembno, da imajo banke vzpostavljene ustrezne in učinkovite okvire za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih, ki zagotavljajo pravočasno sprejemanje odločitev in učinkovito strateško usmerjanje. Medtem ko bančni nadzor v ECB priznava, da je bil v zvezi s tem že dosežen velik napredek, korektivno ukrepanje še ni zaključeno in bo terjalo nadaljnje delo v prihodnjih nadzornih ciklih.

Prednostna ranljivost: pomanjkljivosti v poslovnih strategijah in upravljanju tveganj na področju podnebnih in okoljskih tveganj

Strateški cilj: banke bi morale v celoti izpolnjevati nadzorniška pričakovanja glede upravljanja podnebnih in okoljskih tveganj ter zahteve, ki izhajajo iz novega bančnega svežnja (uredbe CRR3 in direktive CRD6) (vključno s tistimi, ki se nanašajo na previdnostne načrte prehoda), ter pravočasno odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.

Sposobnost bank, da ustrezno upravljajo podnebna in okoljska tveganja, ostaja visoko na seznamu nadzornih nalog zaradi vse večjih fizičnih in tranzicijskih tveganj, dejstva, da banke še ne izpolnjujejo v celoti s tem povezanih nadzorniških pričakovanj, ter zaradi novih zahtev, ki izhajajo iz začetka veljavnosti novega bančnega svežnja v letu 2025. Vse večja fizična tveganja so posledica nadaljnjega zviševanja globalnih temperatur (leto 2024 je bilo po pričakovanjih najtoplejše leto doslej) in dejstva, da se je število podnebnih katastrof (kot so požari v naravi in poplave) v zadnjih letih strmo povečalo. Obenem počasen napredek pri doseganju cilja ničelnih neto emisij zbuja zaskrbljenost glede tranzicijskih tveganj. Velik delež globalnih podjetij, ki kotirajo na borzi, ni usklajen z zmanjšanjem globalnega segrevanja na 2°C ali manj.^[22] Kar zadeva bančni sektor, nedavna ocena kaže, da 90% anketiranih bank še vedno ni usklajenih s podnebnimi cilji EU, kar jih ne izpostavlja le višjemu kreditnemu tveganju, temveč med drugim tudi pravnim tveganjem, ker niso uvedle dobrih praks obvladovanja teh tveganj.^[23] Obenem je 70% evropskih bank izpostavljenih tveganju izgube ugleda zaradi tveganja, da se bodo znašle v okoljskih sodnih postopkih.^[24]

Nadzorniške ocene kažejo, da so banke še vedno v fazi izpolnjevanja nadzorniških pričakovanj glede upravljanja podnebnih in okoljskih tveganj.^[25] Večina bank pod nadzorom ECB – vendar ne vse – si je intenzivno prizadevala, da do roka, tj. do marca 2023, izboljšajo ocenjevanje pomembnosti. Pri tistih, ki si niso, je ECB dodatno zvišala stopnjo eskalacije in izdala zavezujoče nadzorniške odločitve z možnostjo, da naloži periodične denarne kazni, če banke ne bodo izpolnjevale zahtev do določenega roka.^[26] Ocena iz decembra 2023 – rok, do katerega so morale banke vključiti podnebna in okoljska tveganja v notranje upravljanje, strategije in upravljanje tveganj – je pokazala, da so bili temeljni okviri za podnebna in okoljska tveganja na splošno vzpostavljeni, vendar so v številnih bankah manjkali (kjer nadzorniki zdaj ukrepajo). Obenem so še vedno prisotne pomanjkljivosti, ki ovirajo ustrezno upravljanje podnebnih in okoljskih tveganj. O teh so bile banke obveščene v dodatnih dopisih s povratnimi informacijami, ECB pa še naprej pozorno spremlja napredek zadevnih institucij. Nadzorniki bodo tudi pozorno spremljali, ali se banke držijo končnega roka, tj. konec leta 2024, da bi v celoti izpolnile nadzorniška pričakovanja, med drugim tudi glede vključevanja v proces ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala in stresno testiranje.

Z nadzorniškim ocenjevanjem in inšpekcijskimi pregledi na kraju samem se bo še naprej ugotavljala ustreznost bančnih strategij in upravljanja na področju podnebnih in okoljskih tveganj ter izpolnjevanje prihodnjih regulativnih sprememb. Ocena razkritij v okviru tretjega stebra s strani nadzorovanih subjektov je pokazala, da je prostor za izboljšave še velik.^[27] Ko bodo bančne prakse razkrivanja izpopolnjene, bodo nadzorniki še naprej redno preverjali in ocenjevali ustreznost teh praks. Prihajajoči bančni sveženj (uredba CRR3 in direktiva CRD6) bo naložil strožje obveznosti razkrivanja in od bank zahteval, da pripravijo previdnostne načrte prehoda, ki jih bodo nadzorniki pregledali v skladu s prihodnjimi smernicami EBA. Poleg tega se bodo podnebna in okoljska tveganja še naprej ocenjevala z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem. Ti se bodo izvajali tako samostojno kot tudi v okviru inšpekcijskih pregledov specifičnih tveganj, nadzorniki pa bodo opravljali poglobljene analize sposobnosti bank, da obravnavajo tveganje izgube poslovnega ugleda in pravdno tveganje.

Glavne aktivnosti v okviru delovnega programa uresničevanja prednostnih nalog nadzora

• Spremljanje polne usklajenosti s pričakovanji nadzornikov in izvajanje eskalacijske lestvice.
• Horizontalna ocena, ali banke izpolnjujejo zahteve po razkritju v okviru tretjega stebra, ki se nanašajo na okoljska, socialna in upravljavska tveganja.
• Poglobljena analiza o sposobnosti bank, da obravnavajo tveganje izgube ugleda in pravdno tveganje, povezano s podnebnimi in okoljskimi zavezami.
• Ocena načrtovanja prehoda v bankah v skladu s pooblastili, ki se pričakujejo iz direktive CRD6.
• Ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem o podnebnih in okoljskih vidikih, bodisi samostojno ali v okviru načrtovanih pregledov posameznih tveganj (npr. kreditnega in operativnega tveganja ter tveganja v zvezi s poslovnim modelom).

Prednostna ranljivost: pomanjkljivosti pri agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih

Strateški cilj: banke bi morale okrepiti svoja prizadevanja, da odpravijo vztrajne pomanjkljivosti v okvirih za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih ter svoje prakse uskladijo z nadzorniškimi pričakovanji. Če banke ne izpolnjujejo pričakovanj nadzornikov, bi to lahko sprožilo eskalacijske ukrepe.

Napredek pri odpravljanju vztrajnih pomanjkljivosti v okvirih za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih še vedno ni zadosten. Precejšnje število nadzorovanih subjektov še vedno ne izpolnjuje v celoti nadzorniških pričakovanj in načel Baselskega odbora za bančni nadzor glede učinkovitega agregiranja podatkov o tveganjih in poročanja o tveganjih. Proces SREP 2024, ciljno usmerjeni pregled zmogljivosti za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih ter kampanje na kraju samem so izpostavili slabosti, kar zadeva (i) vpletenost in strokovno znanje upravljalnih organov, (ii) celovitost okvirov za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih, (iii) ustreznost podatkovne arhitekture in IT infrastrukture, (iv) kompleksne in razdrobljene informacijske sisteme ter (v) upravljanje kakovosti podatkov.

V skladu z lanskoletnimi prednostnimi nalogami nadzora bo bančni nadzor v ECB okrepil svoja prizadevanja, da bi zagotovil spoštovanje nadzorniških pričakovanj v nadzorovanih subjektih, kot so določena v vodniku o učinkovitem agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih. Nadzorniki bodo še okrepili pritisk na tiste banke, ki pomanjkljivosti ne bodo odpravile v določenem roku, pri čemer bodo po potrebi uporabili celoten nabor nadzornih orodij eskalacije (vključno s sankcijami).^[28] Strategija odpravljanja pomanjkljivosti bo upoštevala individualne okoliščine bank ter bo prilagojena pomembnosti nerešenih pomanjkljivosti, položaju v ciklu odpravljanja pomanjkljivosti in uspešnosti dosedanjega odpravljanja pomislekov nadzornikov. Nadzorniki bodo nadaljevali tudi s ciljno usmerjenim pregledom zmogljivosti za agregiranje podatkov o tveganjih in poročanje o tveganjih ter izvajali ciljno usmerjene inšpekcijske preglede na kraju samem, pri čemer bodo v tesnem stiku z bankami, ko bodo pomanjkljivosti ugotovljene.

Glavne aktivnosti v okviru delovnega programa uresničevanja prednostnih nalog nadzora

• Nadaljnje delo v zvezi s ciljno usmerjenim pregledom praks agregiranja podatkov o tveganjih in poročanja o tveganjih ter izpolnjevanjem nadzorniških pričakovanj iz vodnika o učinkovitem agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih ter korektivno ukrepanje po prejšnjih ugotovitvah, pri čemer se po potrebi uporabijo vsa razpoložljiva orodja eskalacije.
• Ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem, ki obravnavajo vprašanja notranjega upravljanja in IT infrastrukture, zmogljivosti za agregiranje podatkov o tveganjih in prakse poročanja o tveganjih
• Poročilo vodstva o upravljanju podatkov in kakovosti podatkov – letni vprašalnik, katerega cilj je zagotoviti, da so upravljalni organi bank ustrezno odgovorni za notranje, finančno in nadzorniško poročanje

Tretja prednostna naloga: banke bi morale okrepiti strategije digitalizacije in se spopasti z novimi izzivi, ki izhajajo iz uporabe novih tehnologij

Banke se soočajo s številnimi strukturnimi in dolgoročnimi spremembami in ena od njih je digitalizacija. S tehnološkim napredkom se hitro spreminjajo številne panoge, vključno z bančnim sektorjem, kar ustvarja veliko novih poslovnih priložnosti, pa tudi nove izzive in tveganja za uveljavljena podjetja. Digitalna preobrazba je postala ena od prednostnih nalog v številnih bankah, saj hočejo ostati konkurenčne, in bistveno je, da imajo te banke vzpostavljene ustrezne varovalke, s katerimi bodo omejile potencialna tveganja, ki izhajajo iz novih poslovnih praks in tehnologij. Pri tem ima ključno vlogo tudi zahtevno okolje kibernetskih groženj, saj bi lahko napredek na področju digitalizacije ogrozil operativno odpornost bank. Dolgoročno se pričakuje, da se bo z digitalizacijo okrepila konkurenčnost bank, izboljšali njihovi poslovni modeli in povečala njihova odpornost proti konkurenci zunaj bančnega sektorja.

Zaradi hitrega napredka na področju tehnologije – kot je generativna umetna inteligenca – in zaradi intenzivnega uvajanja takšne tehnologije v bankah (pri čemer se umetna inteligenca uporablja v kontekstu skrbnega in varnega poslovanja in tudi drugje) je potreben strukturiran pristop. Bančni nadzorniki morajo razviti ciljno usmerjene strategije, da bi bolje razumeli odzivanje bank na strukturne spremembe, ki določajo prihodnost tega sektorja, kot so digitalne platforme, strateška partnerstva in uporaba umetne inteligence. ECB zato spodbuja ustrezno upravljanje tveganj, povezanih z digitalizacijo, in uvajanje najboljših praks v panogi.

Prednostna ranljivost: pomanjkljivosti v strategijah za digitalno preobrazbo

Strateški cilj: banke bi morale okrepiti strategije digitalizacije in izvedbene načrte, da bi ustrezno zmanjšale temeljna tveganja, vključno s tveganji, ki izhajajo iz uporabe novih/naprednih tehnologij, kot so storitve v oblaku in umetna inteligenca.

Nadzorovani subjekti uživajo rekordno visoko dobičkonosnost, ki je predvsem rezultat premika iz okolja nizkih obrestnih mer k pozitivnim obrestnim meram, s čimer so se povečale neto obrestne marže. Banke povečujejo prihodke in hkrati jim uspeva omejevati rast stroškov, s čimer se izboljšuje stroškovna učinkovitost (kot se kaže v nedavnem zmanjšanju razmerja med stroški in prihodki). Kljub temu je izboljšanje večinoma povezano z zunanjimi dejavniki, ki se nanašajo na makro-finančno okolje, v katerem poslujejo banke, medtem ko strukturni izzivi, povezani s poslovnimi modeli bank, še vedno vztrajajo. Zato bi bilo mogoče nadzorovane subjekte spodbuditi, da dodatne dobičke izkoristijo za to, da pospešijo digitalizacijo in okrepijo svoj okvir operativne odpornosti.

Bančni nadzor v ECB je v zadnjih letih prednostno obravnaval ocenjevanje tveganj, povezanih z digitalizacijo bančnega sektorja. Nadzorne aktivnosti, kot so tržne informacije, ciljno usmerjeni pregledi in inšpekcijski pregledi na kraju samem, so mu omogočili, da se je seznanil z dobrimi praksami bank in opredelil pomembne vidike za vzdržno, dobro vodeno in tveganjem prilagojeno usmerjanje digitalizacije bank. Julija 2024 je bančni nadzor v ECB objavil poročilo o ključnih ocenjevalnih kriterijih in dobrih praksah na področju digitalizacije,^[29] kar nadzornikom daje potrebne temelje za vzpostavitev celostnega ocenjevalnega okvira za digitalizacijo. V prihodnje bo bančni nadzor v ECB nadaljeval svoja prizadevanja na tem področju ter izvajal ciljno usmerjene inšpekcijske preglede na kraju samem in ocene, kjer se bo osredotočal na ključne tehnologije, primere uporabe in poslovna področja s ciljem, da nadalje poglobi svoje razumevanje in še naprej izpopolnjuje nadzorniški pristop. Nadzorniki bodo v stiku z bankami in spremljali, kako ukrepajo po ugotovitvah na podlagi jasno vzpostavljenega eskalacijskega pristopa.

Glavne aktivnosti v okviru delovnega programa uresničevanja prednostnih nalog nadzora

• Ciljno usmerjene aktivnosti, ki se osredotočajo na vpliv, ki ga ima digitalizacija bank na njihove poslovne modele in strategije, ter na tveganja, ki izhajajo iz uporabe inovativnih tehnologij.
• Ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi na kraju samem o digitalni preobrazbi, ki preverjajo tiste vidike bančnih strategij, ki se nanašajo na informacijsko tehnologijo in poslovne modele.

2.3 Dodatne nadzorne aktivnosti in nadaljnje delo v zvezi s preteklimi prednostnimi nalogami

Poleg prednostnih nalog nadzora, ki so bile opredeljene za obdobje 2025–2027, bo bančni nadzor v ECB še naprej izvajal tudi druge redne in ad hoc aktivnosti.

Nadaljnje korektivne aktivnosti v okviru rednega nadzorniškega dela

Po obsežnem nadzorniškem pregledovanju, ki je bilo izvedeno v prejšnjih letih, so nekatere pretekle prednostne naloge zdaj dosegle zrelo fazo, v kateri nadzorniki pozornost preusmerjajo od opredelitve ključnih ranljivosti k dejanskemu korektivnemu ukrepanju po ugotovitvah. Ta razdelek opisuje napredek, ki je bil dosežen v zadnjih nekaj letih, in izpostavlja področja, ki še vedno terjajo pozornost, na katerih se bo delo nadaljevalo z rednimi nadzornimi aktivnostmi.

V zadnjih treh letih so se nadzorniki osredotočali na okvire bank za upravljanje kreditnega tveganja. Poseben poudarek je bil namenjen odpornosti portfeljev, ki so bolj občutljivi na makro-finančne razmere oz. so izpostavljeni tveganju refinanciranja, kot so portfelji stanovanjskih in poslovnih nepremičnin. Posledično so banke izboljšale svojo sposobnost, da se spoprimejo z morebitnim skokovitim porastom števila dolžnikov v finančnih težavah v nepremičninskih portfeljih. Kljub temu imajo nekatere banke še dosti dela, da bi denimo v celoti upoštevale smernice EBA o odobravanju in spremljanju kreditov, ustrezno upoštevale tveganje refinanciranja posojilojemalcev in pravočasno aktualizirale vrednost zavarovanja. Poleg tega so nadzorniki še naprej izvajali preglede notranjih modelov, kar je privedlo do velikega števila ugotovitev in ukrepov v zvezi z modeli na osnovi internih bonitetnih ocen.

S ciljno usmerjenim pregledom upravljanja kreditnega tveganja nasprotne stranke, ki je bil izveden leta 2022, in z različnimi inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, ki so bili opravljeni v zadnjih nekaj letih, so bile ugotovljene pomembne ranljivosti v bančnih praksah upravljanja tveganj (stresno testiranje, proces upravljanja neplačil, dokumentacija itd.). Po opravljenem ciljnem pregledu so zadevne banke predstavile ciljno usmerjene akcijske načrte z rokom za dokončno odpravo pomanjkljivosti do konca leta 2025. Poleg tega je ECB oktobra 2023 objavila napotke o dobrih praksah pri ravnanju in upravljanju s kreditnim tveganjem nasprotne stranke.^[30]

Leta 2024 je bilo opravljeno tudi obsežno nadzorniško delo, da se odpravijo pomanjkljivosti v okvirih za upravljanje bilance. Izvedeni so bili ciljno usmerjeni pregledi, ki so preverjali načrtovanje likvidnosti v izrednih razmerah in zmogljivosti za optimizacijo zavarovanja, izvedljivost načrtov financiranja, upravljanje in strategije upravljanja bilance ter obrestno tveganje in tveganje spremembe kreditnih razmikov. Pomanjkljivosti so bile med drugim ugotovljene pri naslednjem: (i) ocenjevanje zavarovanja in unovčenje (neznan status primernosti v centralni banki, preveč optimističen čas do likvidnosti itd.); (ii) predpostavke pri modeliranju projekcij glede vlog (preveč optimistična prihodnja rast vlog, uporaba poenostavljenih modelskih predpostavk itd.); (iii) testiranje za nazaj, validacija in nova kalibracija modelov upravljanja bilance; (iv) splošni okvir upravljanja bilance (ravnanje s podatki, prilagodljivost informacijskih sistemov, kalibracija zgornjih mej v izjavah o nagnjenosti k prevzemanju tveganj itd.).

Odpravljanje pomanjkljivosti v delovanju upravljalnih organov bank je prednostna naloga nadzora že od leta 2020. Nadzorne aktivnosti (med katerimi so bili ciljno usmerjeni pregledi učinkovitosti in raznolikosti upravljalnih organov, inšpekcijski pregledi na kraju samem in letno zbiranje podatkov) so razkrile ključne pomanjkljivosti in dokumentirale doseženi napredek pri njihovem odpravljanju. Kljub določenemu napredku na področju raznolikosti nekatere banke še vedno kažejo slabosti, kar zadeva kolektivno primernost (tudi glede IT usposobljenosti in neodvisnosti uprave), načrtovanje nasledstva ter delovanje in sestavo komisij. Na podlagi spoznanj iz analize je bil aktualiziran vodnik ECB o notranjem upravljanju in kulturi tveganj, ki naj bi bil objavljen na začetku leta 2025 in navaja nadzorniška pričakovanja do bank.

V prihodnje se bodo nadzorniki osredotočali na konsolidiranje in korektivno ukrepanje na podlagi prejšnjih nadzorniških ugotovitev na navedenih področjih, da bi zagotovili polno skladnost z nadzorniškimi in regulativnimi pričakovanji. Nadzorniki bodo nadalje ukrepali na podlagi rezultatov nadzornih aktivnosti in skupaj s posameznimi bankami reševali odprta vprašanja (zlasti vprašanja, ki dolgo ostajajo nerešena). Če korektivna prizadevanja niso pravočasna ali zadostna, lahko nadzorniki uporabijo eskalacijske strategije in po potrebi uporabijo celoten nabor nadzorniških orodij, ki so jim na voljo.