ECB v letu 2025 ohranja kapitalske zahteve približno nespremenjene, saj banke v okolju povečanih geopolitičnih tveganj poslujejo uspešno

17. december 2024

• Banke imajo trdno kapitalsko in likvidnostno pozicijo ter visoko dobičkonosnost.
• Notranje upravljanje, upravljanje tveganj in operativna odpornost so še vedno glavna problematična področja.
• Povprečna ocena SREP je večinoma stabilna, kapitalske zahteve v okviru drugega stebra v obliki navadnega lastniškega temeljnega kapitala pa so se rahlo zvišale z 1,1% na 1,2%.
• Kvalitativni ukrepi se nanašajo na upravljanje kreditnega tveganja, notranje upravljanje in kapitalsko ustreznost.
• Med prednostnimi nalogami nadzora so makro-finančne grožnje in hudi geopolitični šoki, korektivno ukrepanje v bankah in tveganja, povezana z digitalno preobrazbo.

Evropska centralna banka (ECB) je danes objavila rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) za leto 2024 ter prednostne naloge nadzora za obdobje 2025–2027.

Bančni sektor v euroobmočju je leta 2024 ostal odporen. V povprečju so banke vzdrževale trdno kapitalsko in likvidnostno pozicijo, in to precej nad regulatornimi zahtevami. Agregatni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) je sredi leta 2024 znašal 15,8%, kar je rahlo izboljšanje v primerjavi s prejšnjim letom. Količnik finančnega vzvoda se je rahlo zvišal na 5,8%. Višje obrestne mere so še naprej podpirale dobičkonosnost bank.

Vseeno je v prihodnjem obdobju potrebna povečana budnost zaradi vse slabših makroekonomskih obetov in strukturnih sprememb v gospodarstvu. Geopolitična tveganja se na finančnih trgih pogosto ne vračunavajo v cene instrumentov, dokler se ne uresničijo, kar bi lahko povzročilo nenadno prevrednotenje tveganj, s čimer bi se povečala tveganja za likvidnost in nastale bi dodatne izgube. Problemi pri notranjem upravljanju, upravljanju tveganj – vključno s tveganji v zvezi s podnebnimi spremembami in naravo – ter pri operativni odpornosti še vedno vztrajajo in terjajo hitro odpravo pomanjkljivosti zaradi negotovosti na področju tveganj.

V takšnih razmerah sedanji cikel SREP ni privedel do večjih sprememb v točkovnih ocenah bank ali skupnih zahtevah iz drugega stebra. Povprečna ocena SREP je ostala približno nespremenjena in je znašala 2,6 točke (v razponu od 1 do 4), pri čemer je 74% bank imelo enako število točk kot leta 2023, 11% manjše in 15% večje število točk. Na ocene bank so negativno vplivale tržne posledice nižjega vrednotenja poslovnih nepremičnin in nepričakovanih dvigov obrestnih mer, zaradi česar so se povečala obrestna tveganja v bančni knjigi. Nasprotno je povečana dobičkonosnost pozitivno vplivala na ocene.

Kapitalske zahteve v obliki CET1 so se rahlo povečale, in sicer z 1,1% na okrog 1,2% tveganju prilagojene aktive, pri čemer so bile manjše prilagoditve zahtev iz drugega stebra posledica sprememb v profilu tveganosti nekaterih bank. Kapitalske zahteve iz drugega stebra, ki veljajo za vsako posamezno banko in izhajajo iz odločitev SREP 2024, se bodo uporabljale od leta 2025 dalje.

Skupne kapitalske zahteve in napotki v obliki CET1 – ki obsegajo kapitalske zahteve iz drugega stebra, zahteve po skupnem blažilniku in nezavezujoče napotke iz drugega stebra – so se rahlo povečali z 11,2% na 11,3%. Podobno povečanje, in sicer s 15,5% na 15,6% tveganju prilagojene aktive, je bilo potrebno pri skupnem kapitalu, tj. vsoti CET1 ter temeljnega kapitala in dodatnega kapitala.

ECB je od nekaterih bank zahtevala, da uporabijo posebne pribitke na zahteve iz drugega stebra, pri čemer za 18 bank velja pribitek zaradi nezadostnih rezervacij za nedonosne izpostavljenosti – število takšnih bank se je zmanjšalo z 20 v lanskem letu. Poleg tega za devet bank velja pribitek za tvegana posojila s finančnim vzvodom – število takšnih bank se je povečal z osem v lanskem letu. Ti pribitki odražajo bodisi visoke izpostavljenosti posojilom s finančnim vzvodom bodisi neustrezne prakse upravljanja tveganj pri teh posojilih.

Poleg tega je ECB več kot podvojila število bank, za katere velja povečan kapital zaradi tveganja prevelikega finančnega vzvoda. Zdaj za 13 bank velja zahteva iz drugega stebra, ki se nanaša na količnik finančnega vzvoda. Obvezne zahteve za vsako posamezno banko glede količnika finančnega vzvoda v okviru zahtev iz drugega stebra so znašale od 10 do 40 bazičnih točk. Te so veljale poleg minimalnega 3-odstotnega količnika finančnega vzvoda, ki je zavezujoča zahteva za vse banke.

ECB je napotke iz drugega stebra glede količnika finančnega vzvoda naložila sedmim bankam in kvantitativne likvidnostne ukrepe štirim bankam, kar pomeni, da morajo imeti dodatno likvidnost, da bi izpolnjevale minimalno obdobje preživetja in likvidnostne blažilnike za posamezne valute.

ECB je naložila tudi kvalitativne ukrepe, ki so ena od ključnih komponent v naboru nadzorniških orodij. Ti obravnavajo predvsem pomanjkljivosti v zvezi z upravljanjem kreditnega tveganja, notranjim upravljanjem in načrtovanjem kapitala, tako da bodo banke končno ukrepale in odpravile dolgotrajne pomanjkljivosti po ugotovitvah. V nekaterih primerih so bili naloženi ukrepi, katerih cilj je doseči skladnost s pričakovanji glede agregiranja podatkov o tveganjih in glede poročanja o tveganjih.

ECB je danes objavila prednostne naloge nadzora za obdobje 2025–2027, ki se osredotočajo na naslednje: povečati odpornost bank proti neposrednim makro-finančnim grožnjam in hudim geopolitičnim šokom (1. prednostna naloga), zagotoviti, da banke hitro odpravijo znane pomembne pomanjkljivosti (2. prednostna naloga) ter zagotoviti, da se banke spoprijemajo z izzivi, ki izhajajo iz digitalne preobrazbe in novih tehnologij, ter previdnostno upravljajo s tem povezana tveganja (3. prednostna naloga). Te prednostne naloge v veliki meri še naprej gradijo na nalogah iz lanskega leta.

ECB je spremenila tudi metodologijo SREP za ocenjevanje operativnih tveganj, tveganj v zvezi z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, obrestnih tveganj in tveganj spremembe kreditnega razmika v bančni knjigi. S spremembami se razjasnjujejo metode, ki se uporabljajo za ocenjevanje teh ključnih tveganj, in ponazarja odzivanje okvira SREP na dinamična dogajanja na področju tveganj.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Ettore Fanciulli, tel. +49 172 2570849.

Opombe

• Proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) je bistven proces, v katerem evropski bančni nadzorniki ocenjujejo tveganja, s katerimi se soočajo banke, in kako učinkovito upravljajo ta tveganja. ECB na podlagi rezultatov SREP določi kapitalske zahteve in naloži kvalitativne ukrepe, s katerimi zagotavlja, da vsaka banka odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. S pomočjo rezultatov SREP se določajo tudi prednostne naloge nadzora za naslednja tri leta.
• V procesu SREP se ocenijo štirje glavni elementi: uspešnost in vzdržnost poslovnega modela, ustreznost notranjega upravljanja in upravljanja tveganj, tveganja za kapital ter tveganja za likvidnost in financiranje. Za vsak element se sprejme ocena od 1 do 4 (pri čemer je 1 najboljša, 4 pa najslabša ocena), nato pa se te ocene združijo v eno skupno oceno (od 1 do 4).
• V ocenjevalnem ciklu SREP 2024 so bili večinoma uporabljeni podatki s konca leta 2023. Odločitve, ki izhajajo iz ocen SREP v letu 2024, se uporabljajo v letu 2025.
• Kapital, ki ga morajo imeti banke na podlagi rezultatov procesa SREP, je sestavljen iz dveh delov. Prvi del so kapitalske zahteve iz drugega stebra in pokrivajo tveganja, ki so v prvem stebru podcenjena ali niso krita. Drugi del pa so kapitalski napotki iz drugega stebra in označuje raven kapitala, ki naj bi ga banke vzdrževale, da bi imele zadostno rezervo, da preživijo stresne razmere (kot je ocenjeno zlasti z neugodnim scenarijem v nadzorniškem stresnem testu). Zahteve iz drugega stebra so zavezujoče in neizpolnjevanje ima lahko za banko neposredne pravne posledice. Napotki iz drugega stebra niso zavezujoči.
• Celotna kapitalska zahteva in napotki pomeni prvi steber + zahteva iz drugega stebra + zahteva po skupnem blažilniku + napotki iz drugega stebra. Dodatne informacije o strukturi kapitalskih zahtev in napotkov so na voljo na spletni strani o nadzorni metodologiji. Vse vrednosti so izražene kot odstotki tveganju prilagojene aktive.
• Zahteve po skupnem blažilniku obsegajo varovalni kapitalski blažilnik, proticiklični kapitalski blažilnik in sistemske blažilnike (ki obsegajo blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije, blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije ter blažilnik za sistemsko tveganje). So pravne zahteve, ki jih vzpostavlja bodisi direktiva EU o kapitalskih zahtevah (CRD IV) ali pa jih določijo nacionalni organi.
• Obdobje preživetja se nanaša na trajanje, ko banka lahko krije svoje operativne stroške in finančne obveznosti z uporabo razpoložljivih likvidnih sredstev brez dostopanja do dodatnih virov financiranja.
• ECB lahko od bank zahteva, da imajo likvidnostne blažilnike za posamezne valute, s katerimi zagotovijo, da njihova likvidna sredstva v določeni valuti ustrezajo neto odlivom v tej valuti.