POROČILO o imenovanju Iliane Ivanove za članico Računskega sodišča

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS ILIANE IVANOVE

Iliana Ivanova

 

Rojena 14. septembra 1975 v Stari Zagori (Bolgarija)

 

Delovne izkušnje:

 

2023 – danes – evropska komisarka, odgovorna za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade

 

2013 – 2023 članica Evropskega računskega sodišča (Računsko sodišče)

• doajenka revizijskega senata II Računskega sodišča (trije mandati, 2016–2022), odgovorna za splošno usklajevanje revizijskih nalog na področju regionalne, socialne in kohezijske politike

• predsednica odbora Računskega sodišča za kontrolo kakovosti revizij

• predsednica odbora za poklicne standarde v okviru Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI)

• članica revizijskega senata II Računskega sodišča (Naložbe v kohezijo, rast in vključevanje). Poročevalka za 27 nalog, tudi na področjih, kot so regionalni razvoj in kohezija, pobuda za zaposlovanje mladih, jamstvo za mlade, digitalna agenda EU, digitalna znanja in spretnosti, izobraževanje ter instrumenti za odziv EU na krizo zaradi covida-19 – SURE, REACT-EU

 

2009–2012  poslanka Evropskega parlamenta

• podpredsednica Odbora za proračunski nadzor (CONT)

• podpredsednica Posebnega odbora za finančno, gospodarsko in socialno krizo (CRIS)

• podpredsednica delegacije EU-Kitajska

• članica Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO)

• nadomestna članica Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON)

 

2007–2009  članica mestnega sveta Sofije

 

2004–2006 investicijska in poslovna analitičarka v različnih finančnih in bančnih ustanovah v ZDA

 

1999–2002  koordinatorka za mednarodne finančne institucije na bolgarskem ministrstvu za kmetijstvo in prehrano

 

Izobrazba:

1998  diploma iz mednarodnih ekonomskih odnosov, Ekonomska univerza, Varna, Bolgarija

1999  magisterij iz mednarodnih ekonomskih odnosov, Ekonomska univerza, Varna

2004  MBA v globalnem upravljanju, Thunderbird School of Global Management (Arizona State University), Arizona, ZDA

 

 

 

Tuji jeziki: angleški, francoski, nemški

PRILOGA 2: ODGOVORI ILIANE IVANOVE NA VPRAŠALNIK

Vprašalnik za kandidate za člane Računskega sodišča

Strokovne izkušnje

1. Navedite svoje strokovne izkušnje s področja javnih financ, proračunskega načrtovanja oziroma izvrševanja ali upravljanja proračuna oziroma proračunskega nadzora ali revizije.

Imam več kot 22 let strokovnih izkušenj z različnih delovnih mest v javnem in zasebnem sektorju, povezanih s finančnim poslovodenjem, revizijo in poročanjem. Od leta 2009 sem v službi Evropske unije, pri čemer se osredotočam na upravljanje proračuna z zakonodajnega in izvršilnega vidika ter vidika proračunskega nadzora. Že od samega začetka poklicne poti sem bila predana finančnemu poslovodenju, reviziji in poročanju.

Sprva sem bila na nacionalni ravni tri leta vodilna izvedenka bolgarskega ministrstva za kmetijstvo in hrano, pristojna za mednarodne finančne institucije. Od leta 1999 sem bila koordinatorka za mednarodne finančne institucije, med najpomembnejšimi pristojnostmi pa je bilo upravljanje odnosov med ministrstvom ter Svetovno banko, Mednarodnim denarnim skladom in Evropsko banko za obnovo in razvoj.

Po drugem magistrskem študiju mednarodnega managementa in financ, ki sem ga na Thunderbird School of Global Management (Državna univerza v Arizoni) v Phoenixu, ZDA, končala z odliko, sem poklicno pot nadaljevala v zasebnem sektorju kot investicijski in poslovni analitik v različnih finančnih in bančnih ustanovah v ZDA.

Ko sem leta 2009 postala poslanka Evropskega parlamenta ter polnopravna članica in podpredsednica Odbora za proračunski nadzor, sem se še naprej poglobljeno posvečala vprašanjem proračunskega nadzora. Kot poročevalka sem se posvetila več dosjejem odbora CONT: letnemu poročilu Evropske investicijske banke za leto 2010, uredbi o programu Herkul III za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Evropske unije, uredbi o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, mnenju o inovativnih finančnih instrumentih v povezavi z večletnim finančnim okvirom, študiji o obveznosti proračuna Evropske unije v zvezi z Evropskim mehanizmom za finančno stabilizacijo in Evropskim mehanizmom za stabilnost ter poseganje v proračunski nadzor s strani Evropskega parlamenta, delovnem dokumentu o Posebnem poročilu št. 11/2009 o trajnosti projektov LIFE-Narava in kako jih upravlja Komisija, študiji „Predpristopno financiranje za Bolgarijo in Romunijo: nauki za prihodnje širitve“. Poleg tega sem kot poročevalka v senci sodelovala pri letnem postopku podelitve razrešnice. (Komisija 2009, Evropski parlament 2010, poročila Evropskega računskega sodišča za podelitev razrešnice Komisiji za leto 2010).

Leta 2013 sem bila imenovana za članico Evropskega računskega sodišča. Po prihodu sem se pridružila senatu II, kjer sem delala od leta 2013 do leta 2022. V tem obdobju sem bila poročevalka za 13 posebnih poročil, 4 preglede in 3 mnenja. Poleg navedenega sem bila tudi poročevalka za poglavje o zaposlovanju in socialnih zadevah v letnem poročilu Računskega sodišča za tri leta (2012–2014), poglavje o koheziji in socialni vključenosti za dve leti (2015–2016) ter za spremljanje dveh posebnih poročil senata II v okviru nadaljnjega spremljanja v zvezi z letnim poročilom za leto 2012. Skupaj sem bila odgovorna za 27 nalog Računskega sodišča. V letih od 2016 do 2022 sem bila trikrat zapored izvoljena za doajenko senata II, odgovorno za splošno usklajevanje revizijskih nalog na področju regionalne, socialne in kohezijske politike.

Leta 2022 sem postala predsednica odbora Računskega sodišča za kontrolo kakovosti revizij in predsednica odbora za poklicne standarde v okviru Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI).

Bolgarska vlada me je leta 2023 imenovala za evropsko komisarko za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade. V preteklem letu sem si nenehno prizadevala, da se s politikami v okviru mojega portfelja zagotavlja stroškovna učinkovitost, pri čemer sem se oprla na svoje obilne izkušnje z vidika proračunskega nadzora.

2. Kateri so najpomembnejši dosežki v vaši poklicni karieri?

Moj prvi najpomembnejši strokovni dosežek je bila uvedba skrbnih in verodostojnih praks, povezanih s procesom spremljanja in poročanja o velikih posojilih za prestrukturiranje za javni sektor v Bolgariji. V okviru svojih pristojnosti na bolgarskem kmetijskem ministrstvu sem sodelovala pri pripravah, pogajanjih in dokončanju enega najpomembnejših projektov za podporo plačilni bilanci države, in sicer prilagoditvenega posojila za kmetijski sektor ASAL II v znesku 50 milijonov USD. Projekt je bil namenjen podpori za večje reforme v bolgarskem kmetijskem sektorju. V času, ko so bolgarska ministrstva še gradila čvrsto upravno zmogljivost, je pomen takih projektov močno presegal finančno upravljanje posojila za prilagoditev. Namen teh instrumentov je bil izvesti potrebne temeljne reforme, ki so Bolgariji omogočile, da se pridruži EU in da je pripravljena upravljati evropska sredstva. Projekt je bil uspešno zaključen in je prispeval k večji konkurenčnosti bolgarskega kmetijskega sektorja.

Med uspehi v vlogi poslanke Evropskega parlamenta bi izpostavila sprejetje mojega poročila o dejavnostih Evropske investicijske banke v letu 2010. Poročilo poudarja osrednjo vlogo EIB kot „evropske“ banke, od katere se pričakuje, da bo eden od pomembnih instrumentov za pomoč Evropi pri izhodu iz finančne, gospodarske in socialne krize. Priporočila izpostavljajo pomembne vidike dejavnosti EIB, usmerjenih k povečanju preglednosti in učinkovitosti financiranja malih in srednjih podjetij z uvedbo jasnih kazalnikov uspešnosti, okrepitvijo nadzornih mehanizmov za merjenje učinkovitosti zunanjih posojil ter posebne in pomembne vloge finančnih instrumentov, ki jih je treba bolje meriti z vzpostavitvijo ustreznih meril ter dodatno razložiti evropskim davkoplačevalcem.

Kot članica Računskega sodišča sem bila poročevalka za številne publikacije te institucije, izpostavila pa bi zlasti vrsto poročil, objavljenih pod mojim vodstvom, o brezposelnosti mladih in izvajanju jamstva za mlade – to delo je pomembno vplivalo na oblikovalce politik na tem področju in prineslo oprijemljive rezultate, ki so izboljšali zasnovo predlaganih ukrepov in poročanje o njih – ter dve posebni poročili o instrumentih SURE in CRII/CRII+/REACT EU, v katerih smo preučili začetni odziv EU po izbruhu pandemije covida-19 marca 2020.

Po imenovanju na mesto predsednice odbora za kontrolo kakovosti revizij sem prevzela odgovornost za splošno revizijsko metodologijo Računskega sodišča in pregled kontrole kakovosti vseh dokumentov, povezanih z mehanizmom za okrevanje in odpornost. To je zlasti pomembno zato, ker je izbira ustreznih tem za revizijo pogoj za pripravo dobrega posebnega poročila. A je enako pomembno zagotoviti nedvoumna sporočila in jasna priporočila, ki so povsem v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi.

Ponosna in hvaležna sem, da sem bila trikrat izvoljena za doajenko senata II, kjer smo po zaslugi izjemnega in trdega dela številnih različnih kolegov in naših zaposlenih pripravili več odličnih posebnih poročil, mnenj in pregledov ter znatno prispevali k ustreznim poglavjem letnega poročila.

Kot svoj zadnji poklicni uspeh bi navedla imenovanje na položaj evropske komisarke za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade. To funkcijo sem prevzela za zadnje leto mandata Komisije, kot glavni cilj pa sem si postavila skrb za učinkovite naložbe na vseh področjih, povezanih z mojim portfeljem. V tem kratkem obdobju sem sprejela več ukrepov, povezanih s poenostavitvijo in racionalizacijo postopkov, ter nadzorovala pomembna ocenjevanja programov, ki bodo pripomogla k boljši pripravi na naslednje.

3. Kakšne so vaše poklicne izkušnje pri mednarodnih večkulturnih in večjezičnih organizacijah ali institucijah, ki imajo sedež zunaj vaše matične države?

Skozi vso poklicno pot sem bila zelo izpostavljena mednarodnim in večkulturnim okoljem.

Med letoma 1999 in 2002 sem bila na primer koordinatorica za mednarodne finančne institucije na bolgarskem ministrstvu za kmetijstvo in prehrano ter v tej vlogi vodilna izvedenka za odnose s Svetovno banko, Mednarodnim denarnim skladom in EBRD, pa tudi za dvostranske odnose z več državami članicami EU.

Kot poslanka Evropskega parlamenta med letoma 2009 in 2013 sem bila tudi podpredsednica delegacije EU-Kitajska. Ta izkušnja je še razširila mojo večkulturno izpostavljenost.

Kot članica Evropskega računskega sodišča v obdobju od 2013 do 2023 sem vodila številne večnacionalne in večkulturne ekipe, zlasti pri zadnji nalogi v vlogi predsednice odbora za poklicne standarde sem imela čast zastopati Računsko sodišče na 24. kongresu INTOSAI, na katerem so se srečale vrhovne revizijske institucije z vsega sveta in razpravljale o tem, kako obravnavati skupne izzive, s katerimi se soočamo in zadevajo izboljšanje nadzora nad javnimi financami. S predsedniki vrhovnih revizijskih institucij z vsega sveta smo sodelovali pri sprejetju strateškega razvojnega načrta za okvir strokovnih obvestil INTOSAI.

Kot evropska komisarka v obdobju 2023–2024 sem imela čast zastopati Komisijo v številnih dialogih na visoki ravni s partnerji iz vsega sveta, tudi na ministrskih srečanjih skupine G-7. S številnimi mednarodnimi partnerji, kot so Združeno kraljestvo, Kanada, Švica, Japonska, Južna Koreja in drugi, sem vodila mnoge uspešne razprave in pogajanja v zvezi s pridružitvijo programu Obzorje Evropa.

4. Ali ste dobili razrešnico za upravljavske naloge, ki ste jih opravljali v preteklosti, če se takšen postopek uporablja?

Da. Evropski parlament mi je v postopku podelitve razrešnice za leto 2022 kot evropski komisarki podelil razrešnico.

5. Katere od vaših predhodnih poklicnih funkcij so bile rezultat političnega imenovanja?

Bolgarska vlada me je leta 2023 imenovala za evropsko komisarko v skladu s Pogodbo o Evropski uniji (PEU).

Pred tem me je bolgarska vlada v skladu s PDEU imenovala za članico Računskega sodišča.

Leta 2009 sem bila izvoljena za poslanko Evropskega parlamenta (2009–2012).

Od leta 2013 nisem članica nobene politične stranke in v nobeni politični stranki ne opravljam funkcije. Pri opravljanju vseh svojih nalog sem ohranjala najvišje standarde strokovnosti, neodvisnosti in integritete.

6. Navedite tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v poklicni karieri.

• Ponosna sem, da sem v vlogi evropske komisarke za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade razširila program Obzorje Evropa na nove mednarodne partnerje. Pridružitev enemu najbolj prestižnih programov javnega financiranja za raziskave in inovacije na svetu prinaša koristi za odličnost v raziskavah, kjer je mogoče s skupnimi prizadevanji bolje odgovoriti na skupne izzive, s katerimi se soočajo naše družbe. Odločitev o odprtju programa za nove partnerje je sprožila dodatno zanimanje drugih podobno mislečih držav in danes imamo 19 pridruženih partnerjev in udeležencev programa Obzorje Evropa, kot so posamezni raziskovalci, univerze ali konzorciji iz skoraj 180 držav.

• Kot članica Računskega sodišča in članica njegovega upravnega odbora sem sodelovala pri številnih pomembnih odločitvah v zvezi z vodenjem posebnih poročil ter upravljanjem in delovanjem senata II ter se aktivno angažirala pri dejavnostih Sodišča. Nekatere najpomembnejše odločitve, pri katerih sem sodelovala, so bile povezane z zakonodajo o odzivu na covid-19 in izrednimi razmerami, na katere so se morale odzvati vse institucije, da bi hitro ustrezno odgovorile na krizo. Vodila sem nekaj revizijskih nalog, ki so bile opravljene v zelo kratkih rokih, vendar so ponudile koristno analizo sprejete zakonodaje in zgodaj opozorile na morebitne nevarnosti v prihodnosti. To sta bili mnenji Računskega sodišča št. 3/2020 o posebnih ukrepih za zagotovitev izjemne prožnosti za uporabo skladov ESI pri odzivu na pandemijo covida ter št. 4/2020 o CRII+/REACT-EU.

• Kot pomembno odločitev v času mojega dela na Računskem sodišču bi izpostavila vodenje pri nizu poročil o brezposelnosti mladih. Ta tema mi je pri srcu, saj so naši mladi prihodnost Evrope. Sodišče je pripravilo celovit načrt za vrsto revizijskih poročil, ki zadevajo različne instrumente EU za pomoč pri zaposlovanju mladih v EU. Po zaslugi naših priporočil so bili sprejeti ukrepi za izboljšanje opredelitve „kakovostne“ ponudbe za mlade, ki niso zaposleni oziroma se ne izobražujejo ali usposabljajo. Da bi se čim bolj povečali učinki naših revizijskih sklepov in priporočil, sem na to temo spodbudila več dogodkov na visoki ravni za ozaveščanje in razpravo s ključnimi deležniki na ravni EU in nacionalni ravni, in sicer o tem, kako poskrbeti za uspešnost teh instrumentov (konferenca Evropskega računskega sodišča v Evropskem parlamentu o zaposlovanju mladih – soočanje z izzivi in iskanje rešitev, okrogla miza Evropskega računskega sodišča in bolgarskega državnega revizijskega urada o zaposlovanju mladih). Članom odbora CONT sem se pridružila tudi pri obisku za ugotavljanje dejstev v Italiji v zvezi s programi za zaposlovanje mladih.

Neodvisnost

7. V skladu s Pogodbo morajo biti člani Računskega sodišča pri izvajanju svojih nalog popolnoma neodvisni. Kako bi to obveznost spoštovali pri opravljanju svojih nalog na Računskem sodišču?

Neodvisnost od kakršnega koli vpliva, ki bi lahko ogrozil strokovno presojo Računskega sodišča, je ena od temeljnih vrednot Evropskega računskega sodišča. Če bom imenovana za članico Računskega sodišča, bom Evropski uniji še naprej služila nepristransko in objektivno.

Menim, da sem v desetih letih kot članica Računskega sodišča in na vseh drugih funkcijah, ki sem jih zasedala, z dejanji in ne le z besedami dokazala, da sem pri svojem delu vedno zasledovala največji interes evropskih davkoplačevalcev. Svoje delo sem vedno opravljala pošteno, strokovno in neodvisno od kakršnih koli zunanjih vplivov v skladu s strokovnimi revizijskimi standardi in načeli, določenimi v deklaracijah iz Lime in Mehike.

V zvezi s funkcijo evropske komisarke, ki sem jo opravljala nazadnje, bom poskrbela za to, da v primeru potrditve v Evropskem parlamentu ne bom opravljala nobene revizijske dejavnosti ali sodelovala v senatu, povezanem s portfeljem, za katerega sem bila odgovorna.

8. Ali imate vi ali vaši bližnji sorodniki (starši, bratje in sestre, zakonski partner in otroci) poslovne ali finančne interese oziroma druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi nalogami na Računskem sodišču?

Ne.

9. Ali ste pripravljeni predsednika Računskega sodišča seznaniti z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter te podatke objaviti?

Da. Moji finančni interesi in zaveze so javni od leta 2009 in razkrivala jih bom tudi v prihodnosti, kot to zahteva člen 14 kodeksa ravnanja za člane in nekdanje člane Računskega sodišča.

10. Ali ste udeleženi v kakšnem sodnem postopku? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Ne.

11. Ali imate dejavno ali izvršilno vlogo v politiki, in če ste odgovorili pritrdilno, na kateri ravni? Ali ste v zadnjih 18 mesecih opravljali politično funkcijo? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Septembra 2023 sem bila imenovana za evropsko komisarko za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade. Ta funkcija se bo iztekla pred koncem leta 2024. Nisem niti članica niti funkcionarka nobene politične stranke.

12. Ali boste po imenovanju za člana Računskega sodišča odstopili s položaja, na katerega ste bili izvoljeni, oziroma se boste odrekli aktivnim funkcijam z obveznostmi v politični stranki?

Od leta 2013 nisem članica nobene politične stranke. Moj mandat evropske komisarke se bo iztekel pred koncem leta 2024.

13. Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti oziroma celo goljufije in/ali korupcije, v kateri bi bile udeležene osebe iz vaše države članice?

Člen 285 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da so člani Računskega sodišča pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni. Menim, da je nepristranskost v postopkih odločanju nujna za opravljanje nalog člana. Upoštevala bi pravila, ki v postopkih Računskega sodišča veljajo za to vrsto zadev, ne glede na to, v kateri državi je prišlo do nepravilnosti, goljufije ali korupcije.

Odzvala bi se v skladu s členom 2 sklepa Evropskega računskega sodišča št. 99–2004 in takoj posredovala informacije pristojnemu članu in uradu OLAF ali Evropskemu javnemu tožilstvu, odvisno od narave zadeve glede na njune pristojnosti.

Po mojem mnenju je Računsko sodišče varuh in zaščitnik interesov vseh davkoplačevalcev EU. Pogodbene obveznosti iz člena 287 PDEU jasno določajo, da je treba vse prihodke in odhodke vseh računovodskih izkazov pregledati, kar zadeva zakonitost in pravilnost z njimi povezanih transakcij, ter preveriti, ali je bilo finančno poslovodenje dobro.

Pri vsem svojem prejšnjem delu sem upoštevala in uporabljala ta načela in če bom potrjena, nameravam tako ravnati še naprej. Vse države članice bi obravnavala enako, kadar so osumljene goljufije ali druge nezakonite dejavnosti, vsak drugačen pristop pa bi bil zame nesprejemljiv.

Opravljanje nalog

14. Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega poslovodenja v javnih službah? Kako bi lahko Evropsko računsko sodišče pomagalo to uveljaviti?

Številne krize, s katerimi se je Evropska unija soočila v zadnjih 15 letih, so pokazale, da je dobro finančno poslovodenje na nacionalni ravni in na ravni EU izjemno pomembno za dobro delovanje javnih storitev. V času, ko zaupanje javnosti v institucije slabi, je še pomembneje zagotoviti preglednost in odgovornost za evropske davkoplačevalce.

Finančna uredba določa tri načela dobrega finančnega poslovodenja: gospodarnost, učinkovitost in uspešnost. Člen 33 te uredbe določa, da gospodarnost pomeni, da se sredstva, uporabljena za dejavnost, dajo na razpolago „pravočasno, v primerni količini in primerni kakovosti ter za najprimernejšo ceno“. Načelo učinkovitosti vzpostavlja najboljše možno razmerje med uporabljenimi sredstvi za dosežene rezultate. „Uspešnost“ zagotavlja izpolnjevanje zastavljenih ciljev in doseganje rezultatov.

Menim, da je za upoštevanje teh načel pomembno razmisliti o ustreznem načrtovanju in pripravi proračuna, čemur morajo slediti preglednost poročanja, razvoj zanesljivih revizijskih postopkov in odgovornosti, vključno z ustreznim upravljanjem prihodkov in stroškov, ter opredelitev morebitnih tveganj, ki bi lahko ovirala izložke in rezultate.

Računsko sodišče je v zadnjih letih veliko sredstev in zamisli namenilo izboljšanju kakovosti, ustreznosti in pravočasnosti svojih posebnih poročil. Seveda je postopke vedno mogoče dodatno izpopolniti, da prinašajo večjo dodano vrednost. Menim, da Računsko sodišče lahko prispeva in da bi moralo prispevati k spodbujanju kulture dobrega finančnega poslovodenja, in sicer tako, da si še naprej prizadeva za pripravo posebnih poročil, ki obravnavajo kritična področja porabe EU, pri čemer se skrbno osredotoča na področje dela, ohranja 13-mesečni rok za objavo ter daje jasna in ustrezna priporočila, ki jih je mogoče zlahka izmeriti in spremljati.

15. V skladu s Pogodbo mora Računsko sodišče Parlamentu pomagati pri uveljavljanju njegovih pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem proračuna. Kako bi dodatno izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom (zlasti njegovim Odborom za proračunski nadzor), da bi izboljšali javni nadzor splošne porabe in njegovo stroškovno učinkovitost?

Odnos med Evropskim računskim sodiščem in Evropskim parlamentom je jasno opredeljen v členu 287 PDEU. Računsko sodišče ima pomembno vlogo pri zagotavljanju ustreznih in sistematičnih informacij Evropskemu parlamentu o izvrševanju proračuna EU. Po mojem mnenju ta zahteva ni le obveznost v skladu s Pogodbama, temveč tudi pomembna potreba in naravni proces za ključni vlogi obeh institucij pri zaščiti finančnih interesov EU.

Stalni dialog med Računskim sodiščem in Parlamentom, zlasti Odborom za proračunski nadzor, ima zelo visoko dodano vrednost. Sodišče in Parlament imata svoji vlogi pri spremljanju in izvrševanju potrebne kontrole proračuna EU. Računsko sodišče zagotavlja strokovne prispevke in informacije Evropskemu parlamentu, ki sprejema politične odločitve na podlagi analiz in priporočil Računskega sodišča.

Z začetkom novega parlamentarnega obdobja se mi zdi še posebej pomembno, da Računsko sodišče vzpostavi čvrsto povezavo in sodeluje s člani odbora CONT, kar zadeva vsa področja dela Računskega sodišča. Če me bo odbor CONT odobril kot članico Računskega sodišča, si bom po najboljših močeh prizadevala za nadaljevanje in dodatno krepitev odličnih odnosov z odborom CONT.

Proces komuniciranja je zelo pomemben in – četudi je Računsko sodišče neodvisna institucija – menim, da bo dobro usklajevanje z odborom CONT in Evropskim parlamentom prispevalo k boljšemu usmerjanju na prednostna področja revizij in člani odbora CONT bodo tako pravočasno prejeli ustrezne informacije o konkretnih področjih, ki jih zanimajo.

Če bom potrjena, bom pozorno prisluhnila vašim pripombam, pomislekom in predlogom. Verjamem, da je ohranjanje dobrih stikov s predsednikom, podpredsedniki, koordinatorji ter posameznimi člani odbora in njihovimi ekipami ključnega pomena za izboljšanje sodelovanja med obema stranema.

16. Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri revidiranju smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri upravljanju?

V skladu s smernicami INTOSAI za izvajanje revizije smotrnosti poslovanja je glavni cilj takšne revizije konstruktivno spodbujanje gospodarnega, učinkovitega in uspešnega upravljanja. Revizija smotrnosti poslovanja prispeva tudi k odgovornosti in preglednosti.

Dodana vrednost tega poročanja postaja vse pomembnejša zaradi vse večje potrebe po informiranem odločanju in zaradi zapletenosti finančnega okolja. Kot sem že pojasnila v prejšnjih odgovorih, revizorji prek načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ponudijo objektivno oceno o tem, ali:

– se sredstva uporabljajo optimalno, in sicer z vidikov pravočasnosti, kakovosti in količine ter kar najbolj gospodarno;

– se z razpoložljivimi sredstvi doseže največji možni učinek. Ocenjuje se povezava med sredstvi in izložki;

– doseženi rezultati izpolnjujejo izhodiščne cilje.

V zvezi s tem lahko revizije smotrnosti poslovanja prek analize, ki temelji na dokazih, in jasnih priporočil, kako odpraviti pomanjkljivosti, odločevalcem pomagajo sprejemati premišljene odločitve. S pravočasnimi in ustreznimi priporočili, ki se dosledno uporabljajo, lahko odločevalci izboljšajo procese ter optimizirajo in racionalizirajo postopke, ki lahko privedejo do prihrankov in boljše stroškovne učinkovitosti. Revizije smotrnosti poslovanja bi lahko poudarile in spodbujale dobre prakse.

Lahko so pomembne tudi pri preprečevanju in kriznem upravljanju, saj bi z opredelitvijo področij, na katerih smotrnost ni najboljša oziroma so izpostavljena morebitnim tveganjem, lahko opozorile na težave in jih ublažile, preden se zaostrijo. Vsi ti elementi bi lahko navsezadnje nenehno in vzdržno izboljševali razvoj politike. Prepričana sem, da z revizijo smotrnosti poslovanja občutno prispevamo h krepitvi zaupanja deležnikov in davkoplačevalcev.

Menim, da bodo v prihodnosti ti elementi še bolj pomembni, kar zadeva nove modele financiranja, povezane s smotrnostjo. Za vrhovne revizijske institucije bi bil izziv, kako hitro obravnavati te porajajoče se potrebe z razvojem metod in praks, ki bi omogočale, da se z omejenimi razpoložljivimi sredstvi prožno obravnavajo zahteve po reviziji vse številčnejših področij. Poudarila bi vlogo digitalizacije in umetne inteligence, ki bi lahko pripomogli k optimizaciji nekaterih postopkov. Vseeno pa je pri oceni smotrnosti ključnega pomena, da ocenjevanje ohrani humanocentrični element, saj ne gre zgolj za standardna preverjanja skladnosti.

17. Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, državnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom (Odbor za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

Vse tri vrste institucij so kot varuhi, ki nadzorujejo javno financiranje, zavezane zaščiti interesov davkoplačevalcev in torej krepitvi zaupanja državljanov. Tesnejše sodelovanje med institucijami, ki imajo isti cilj, je potrebno zaradi zapletenosti finančnega okolja, pa tudi zaradi številnih novih izzivov, kot so nove prednostne naloge, ki so posledica geopolitičnih napetosti, kriz in vojn ob mejah EU. Zaradi vse večjih tveganj, s katerimi se sooča javna poraba EU, bodo potrebna še večja in hitrejša skupna prizadevanja za zagotavljanje pravočasnih in ustreznih odzivov na te izzive, pri čemer bo treba zagotoviti, da financiranje čim hitreje doseže upravičence in tako izpolni svoj namen, a brez popuščanja z vidika pravil. Danes se več kot 80 % programov EU še vedno izvaja z deljenim upravljanjem med Evropsko komisijo in državami članicami, zato je ključnega pomena dobro partnerstvo med evropsko in nacionalno ravnjo.

V tem kontekstu bi po mojem mnenju Računsko sodišče lahko igralo osrednjo in zelo dejavno vlogo, saj ima v odboru CONT glavnega sogovornika v Evropskem parlamentu, v okviru odbora za stike pa ohranja pomembne odnose z nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami. Sodišče je že doslej v številnih primerih na dvostranski ravni dobro sodelovalo z vrhovnimi revizijskimi institucijami pri konkretnih revizijskih temah. Na Računskem sodišču sem vodila vrsto revizij na področjih brezposelnosti mladih in jamstva za mlade, ki so služile kot podlaga za plodne izmenjave z nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami, ki so privedle do organizacije skupnih konferenc in izmenjave dobrih praks.

Odnosi z odborom CONT so redni in izjemno pomembni tudi kar zadeva vsa posebna poročila, mnenja in preglede, ki jih objavi Računsko sodišče, in ne zgolj zaradi vloge odbora v postopku razrešnice.

Med temi različnimi odnosi je mogoče najti stičišče, kadar obstaja skupna tema oziroma skupni izziv, s katerim se vsi soočajo in na katerega vsi iščejo odgovor. Na podlagi izkušenj, ki jih imam kot predsednica odbora za kontrolo kakovosti revizij, lahko povem, da je bila ena od takšnih skupnih tem revizija mehanizma za okrevanje in odpornost. Za vse nas je bila to z vseh vidikov nova tema zato so bile zelo zaželene izmenjave izkušenj, ki so se pokazale kot zelo koristne. Računsko sodišče bi lahko pomagalo pri prepoznavanju takih skupnih tem in spodbujalo organizacijo skupnih srečanj, konferenc ali delavnic, na katerih bi lahko izmenjevali znanje in zamisli. To bi privedlo do boljšega skupnega razumevanja težav, ki bi imelo za cilj izboljšanje naše učinkovitosti in optimizacijo uporabe virov.

18. Kako bi nadalje razvili poročanje Računskega sodišča, da bi Evropskemu parlamentu zagotovili vse potrebne informacije o točnosti podatkov, ki jih države članice predložijo Evropski komisiji?

Menim, da je izjemno pomembno zagotoviti, da Evropski parlament prejme najbolj točne in ustrezne podatke, ki jih potrebuje za svoje odločanje, in Računsko sodišče ima pomembno vlogo s tem, ko nudi trdna revizijska zagotovila za ta proces v okolju, ki je še zahtevnejše in se spreminja. To je tudi eden glavnih ciljev revizijske strategije Računskega sodišča.

Države članice Komisiji posredujejo podatke prek številnih različnih nacionalnih podatkovnih zbirk, poslovnih in davčnih registrov ter platform za javna naročila. Za pravilnost in zanesljivost teh podatkov je najprej odgovorna Komisija, ki pa ima zapleteno mešanico sistemov IT in naborov podatkov. Računsko sodišče je nenehno priporočalo poenostavitev in izboljšanje točnosti podatkov.

Eden od načinov za odpravo te vrzeli je seveda digitalizacija pristopa deljenega upravljanja. Z njo bi bilo mogoče poskrbeti za večjo standardizacijo prek skupnih opredelitev in konceptov ter širše uporabe porajajočih se tehnologij, tudi umetne inteligence. Izmenjava podatkov med subjekti, vključenimi v upravljanje sredstev EU, bi prav tako lahko prispevala k večji učinkovitosti postopka. Opozoriti je treba tudi, da bi koristi digitalizacije delovale le, če bi se ji vse strani v postopku zavezale in dejavno sodelovale pri njenem izvajanju, sicer bo učinek tako šibek kot njen najšibkejši člen.

Računsko sodišče se je odločno zavzemalo za večje opiranje na digitalne revizije, hkrati pa se je popolnoma zavedalo, da digitalizacija in standardizacija orodij IT ter upravljanje podatkov niso enako napredovali v vseh državah članicah.

Trdno sem prepričana, da bi moralo Računsko sodišče svoja prizadevanja še naprej osredotočati na nadaljnjo promocijo koristi digitalizacije za preglednost in zaščito proračuna EU.

Druga vprašanja

19. Ali boste umaknili svojo kandidaturo, če bo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Da.

PRILOGA: SUBJEKTI ALI OSEBE, OD KATERIH JE  POROČEVALEC PREJEL PRISPEVKE

V skladu s členom 8 Priloge I Poslovnika poročevalec izjavlja, da je pri pripravi poročila do njegovega sprejetja v odboru prejel prispevke od naslednjih subjektov ali oseb:

Priprava tega seznama je v izključni pristojnosti poročevalca.

Če so na seznamu navedene fizične osebe z imenom ali njihovo funkcijo ali z obema poročevalec izjavlja, da je zadevne fizične osebe seznanil z obvestilom Evropskega parlamenta o varstvu podatkov št. 484 (https://www.europarl.europa.eu/data-protect/index.do), v katerem so opredeljeni pogoji, ki veljajo za obdelavo njihovih osebnih podatkov, ter pravice, povezane s to obdelavo.

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU