POROČILO o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma (MIS) o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

1. Namen tega sporazuma je izvajanje proračunske discipline in izboljšanje delovanja letnega proračunskega postopka ter sodelovanja med institucijami v proračunskih zadevah, kakor tudi zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja.

2. Proračunska disciplina po tem sporazumu zajema vse odhodke. Zavezujoča je za vse institucije, dokler velja Sporazum.

3. Sporazum ne spreminja proračunskih pooblastil institucij, kakor jih določajo pogodbe. Ob sklicevanju na to točko bo Svet odločal s kvalificirano večino, Evropski parlament pa z večino svojih članov ter s tremi petinami oddanih glasov, v skladu s pravili glasovanja iz petega pododstavka člena 272(9) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju "Pogodba ES“).

4. Če se Pogodba med tekočim večletnim finančnim okvirom 2007-2013 (v nadaljevanju "finančni okvir“) spremeni tako, da ima sprememba proračunske posledice, se skladno s tem opravijo potrebne prilagoditve.

5. Vsaka sprememba Sporazuma zahteva soglasje vseh institucij. Spremembe finančnega okvira je treba sprejeti po postopkih, določenih v Sporazumu za ta namen.

6. Sporazum ima tri dele:

– del I vsebuje opredelitev in izvedbene določbe finančnega okvira ter se uporablja za obdobje trajanja tega finančnega okvira;

– del II se nanaša na izboljšanje medinstitucionalnega sodelovanja v proračunskem postopku;

– del III vsebuje določbe v zvezi z dobrim finančnim poslovodenjem sredstev EU.

7. Komisija predloži poročilo o uporabi Sporazuma, po potrebi skupaj s predlogi sprememb, kadar je to potrebno, in v vsakem primeru hkrati s predlogom novega finančnega okvira, ki ga predloži v skladu s točko 30.

8. Sporazum začne veljati 1. januarja 2007 in nadomesti:

– Medinstitucionalni sporazum z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka[6],

– Medinstitucionalni sporazum z dne 7. novembra 2002 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o financiranju Solidarnostnega sklada Evropske unije, ki dopolnjuje Medinstitucionalni sporazum z dne 6. maja 1999 o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka[7].

DEL I – FINANČNI OKVIR:

OPREDELITEV IN IZVEDBENE DOLOČBE

A. Vsebina in obseg finančnega okvira

9. Finančni okvir je določen v Prilogi I. Pomeni referenčni okvir za medinstitucionalno proračunsko disciplino.

10. Namen finančnega okvira je zagotoviti, da se odhodki Evropske unije, razčlenjeni na širše kategorije, srednjeročno razvijajo urejeno in v mejah lastnih sredstev.

11. Finančni okvir za vsako leto od 2007 do 2013 ter za vsak razdelek ali podrazdelek določa zneske odhodkov v smislu sredstev za prevzem obveznosti. Skupni letni zneski odhodkov so prikazani v smislu sredstev za prevzem obveznosti in v smislu odobritev plačil.

Vsi zneski so izraženi v cenah iz leta 2004.

Finančni okvir ne upošteva proračunskih postavk, ki se financirajo z namenskimi prejemki v smislu člena 18 Finančne uredbe z dne 25. junija 2002, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[8], v nadaljevanju "Finančna uredba“.

Informacije o ukrepih, ki niso vključeni v splošni proračun Evropske unije, in o predvidenem razvoju različnih kategorij lastnih sredstev Skupnosti bodo prikazane v posebnih razpredelnicah. Te informacije se bodo vsako leto posodobile ob tehnični prilagoditvi finančnega okvira.

12. Institucije potrjujejo, da vsak absolutni znesek, prikazan v finančnem okviru, pomeni letno zgornjo mejo odhodkov v breme splošnega proračuna Evropske unije. Brez poseganja v spremembe teh zgornjih mej v skladu z določbami tega sporazuma se institucije zavezujejo uporabiti svoja pooblastila na način, da se v vsakem proračunskem postopku in pri izvrševanju proračuna za navedeno leto upoštevajo vse letne zgornje meje odhodkov.

13. S sklenitvijo tega sporazuma, se obe veji proračunskega organa strinjata, da sprejmeta stopnje povečanja neobveznih odhodkov, ki izhajajo iz proračunov, določenih v okviru zgornjih mej iz finančnega okvira za celotno obdobje njegovega trajanja.

Zaradi dobrega finančnega poslovodenja, razen za podrazdelek 1B finančnega okvira (kohezija za rast in zaposlovanje), institucije v čim večji meri zagotovijo, da v proračunskem postopku in ob sprejemanju proračuna za različne razdelke ostane na razpolago zadostna razlika do zgornjih mej.

14. Noben akt, ki ga v postopku soodločanja sprejmeta Evropski parlament in Svet, ali akt, ki ga sprejme Svet in presega razpoložljiva proračunska sredstva ali dodelitve v finančnem okviru v skladu s točko 12, se finančno ne more izvajati, dokler ni sprejeta sprememba proračuna in po potrebi ustrezno spremenjen finančni okvir v skladu z ustreznim postopkom za vsakega od teh dveh primerov.

15. V vsakem letu, ki ga zajema finančni okvir, skupne potrebne odobritve plačil po letni prilagoditvi ter ob upoštevanju vseh drugih prilagoditev in sprememb ne smejo biti tolikšne, da bi vpoklicna stopnja za lastna sredstva presegla zgornjo mejo, ki velja za ta sredstva.

Po potrebi se obe veji proračunskega organa v skladu s točko 3 odločita znižati zgornje meje iz finančnega okvira, da bi bile v skladu z zgornjimi mejami lastnih sredstev.

B. Letne prilagoditve finančnega okvira

Tehnične prilagoditve

16. Komisija vsako leto pred začetkom proračunskega postopka za leto n+1 opravi naslednje tehnične prilagoditve finančnega okvira:

(a) revalorizacijo zgornjih mej ter skupnih zneskov sredstev za prevzem obveznosti in odobritev plačil v cenah iz leta n+1;

(b) izračun razpoložljive razlike do zgornje meje lastnih sredstev.

Komisija te tehnične prilagoditve opravi na podlagi fiksnega deflatorja 2 % letno.

Rezultati teh tehničnih prilagoditev ter gospodarske napovedi, ki so podlaga zanje, se sporočijo obema vejama proračunskega organa.

Dodatne tehnične prilagoditve za zadevno leto, bodisi med zadevnim letom bodisi kot naknadni popravki v naslednjih letih, niso mogoče.

17. Če se ugotovi, da se akumulirani BDP katere koli izmed držav članic za obdobje 2007-2009 razlikuje za več kot ±5 % od akumuliranega BDP, ocenjenega pri pripravi tega sporazuma, Komisija v svoji tehnični prilagoditvi za leto 2011 prilagodi zneske, dodeljene zadevni državi članici za navedeno obdobje iz skladov, ki podpirajo kohezijo. Skupni neto učinek teh prilagoditev, naj bo pozitiven ali negativen, ne sme presegati 3 milijard EUR. Če je neto učinek pozitiven, se skupna dodatna sredstva omejijo na raven neporabljenih sredstev do zgornjih mej podrazdelka 1B za obdobje 2007-2010. Potrebne prilagoditve se v enakih razmerjih razporedijo v obdobju 2011-2013 in zadevne zgornje meje se ustrezno spremenijo.

Prilagoditve v zvezi z izvajanjem

18. Komisija hkrati z obvestilom o tehničnih prilagoditvah finančnega okvira predloži obema vejama proračunskega organa predloge za prilagoditve skupnih odobritev plačil, za katere meni, da so potrebna z vidika izvajanja, da bi zagotovila urejeno povečevanje glede na sredstva za prevzem obveznosti. Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitve o teh predlogih pred 1. majem leta n v skladu s točko 3.

Posodabljanje napovedi za odobritve plačil po letu 2013

19. Leta 2010 Komisija posodobi napovedi za odobritve plačil po letu 2013. Ta posodobitev upošteva dejansko izvrševanje proračunskih sredstev za prevzem obveznosti in proračunskih odobritev plačil ter napovedi glede izvrševanja proračuna. Prav tako upošteva pravila, s katerimi naj bi zagotovili, da se odobritve plačil urejeno razvijajo v primerjavi s sredstvi za prevzem obveznosti, ter napovedi glede rasti bruto nacionalnega dohodka (BND) Evropske unije.

Prilagoditve, povezane s čezmernim javnofinančnim primanjkljajem

20. Če se v okviru postopka v zvezi s čezmernih javnofinančnim primanjkljajem prekliče začasna ukinitev proračunskih sredstev za prevzem obveznosti iz Kohezijskega sklada, Svet na predlog Komisije in v skladu z ustreznim temeljnim predpisom odobri prenos začasno ukinjenih obveznosti na naslednja leta. Začasno ukinjene obveznosti za leto n ni mogoče ponovno vključiti v proračun po letu n+2.

C. Sprememba finančnega okvira

21. Poleg rednih tehničnih prilagoditev in prilagoditev v skladu s pogoji izvajanja, se lahko finančni okvir ob nepredvidenih okoliščinah, na predlog Komisije, spremeni v skladu z zgornjo mejo lastnih sredstev.

22. Praviloma je treba vsak predlog za spremembo iz točke 21 predložiti in sprejeti pred začetkom proračunskega postopka za zadevno leto ali za prvo od zadevnih let.

Spremembo finančnega okvira do 0,03 % BND Evropske unije v okviru razlike za nepredvidene odhodke skupaj sprejmeta obe veji proračunskega organa v skladu s točko 3.

Vsako spremembo finančnega okvira nad 0,03 % BND Skupnosti v okviru razlike za nepredvidene odhodke skupaj sprejmeta obe veji proračunskega organa, pri čemer jo mora Svet sprejeti soglasno.

23. Brez poseganja v točko 40 institucije preverijo možnosti za prerazporeditev odhodkov med programi, ki jih zajema razdelek, na katero se nanaša sprememba, pri čemer zlasti upoštevajo pričakovanje, da proračunska sredstva ne bodo porabljena v celoti. Prizadevati si je treba, da ostane bistven znesek, in sicer v absolutnem smislu in kot delež novih načrtovanih odhodkov, v okviru obstoječe zgornje meje zadevnega razdelka.

Institucije preverijo možnosti za izravnavo za vsako zvišanje zgornje meje enega razdelka z znižanjem zgornje meje drugega razdelka.

Vsaka sprememba obveznih odhodkov v finančnem okviru ne pomeni zmanjšanja zneska, ki je na razpolago za neobvezne odhodke.

Vsaka sprememba mora ohraniti ustrezno razmerje med obveznostmi in plačili.

D. Posledice, kadar ni skupne odločitve o prilagoditvi ali spremembi finančnega okvira

24. Kadar ni skupne odločitve Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi ali spremembi finančnega okvira, ki jo predlaga Komisija, se kot zgornje meje odhodkov za zadevno leto še naprej upoštevajo pred tem določeni zneski po letni tehnični prilagoditvi.

E. Rezerva za nujno pomoč

25. Rezerva za nujno pomoč je namenjena za omogočanje hitrega odziva na posamezne potrebe tretjih držav po pomoči ob dogodkih, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob določitvi proračuna, predvsem za humanitarne operacije, pa tudi za obvladovanje civilnih kriz in za civilno zaščito, kadar to zahtevajo okoliščine. Letni znesek rezerve v stalnih cenah znaša 221 milijonov EUR za obdobje trajanja finančnega okvira.

Ta rezerva je vključena v splošni proračun Evropske unije kot rezervacija. Ustrezna sredstva za prevzem obveznosti se bodo vključila v proračun po potrebi dodatno in čez zgornje meje ustreznih razdelkov iz Priloge I.

Kadar Komisija meni, da je treba uporabiti sredstva iz rezerve, obema vejama proračunskega organa predlaga prenos sredstev iz te rezerve v ustrezne proračunske vrstice.

Preden Komisija predlaga prenos, da bi se črpala sredstva iz rezerve, je treba vsakič preveriti možnosti za prerazporeditev proračunskih sredstev.

Ko Komisija predlaga prenos, hkrati začne postopek tristranskih pogovorov, po potrebi v poenostavljeni obliki, za pridobitev soglasja obeh vej proračunskega organa glede potrebe po uporabi rezerve in glede potrebnega zneska. Prenosi se bodo opravili v skladu s členom 26 Finančne uredbe.

F. Solidarnostni sklad Evropske unije

26. Solidarnostni sklad Evropske Unije je namenjen hitri finančni pomoči v primeru večjih nesreč na ozemlju države članice ali države kandidatke, kakor je opredeljeno v ustreznem temeljnem aktu. Zgornja meja letnega zneska, ki je na razpolago Skladu, znaša 1 milijardo EUR (v tekočih cenah). Vsako leto 1. oktobra ostane na razpolago vsaj ena četrtina letnega zneska za pokrivanje potreb, ki bi nastale do konca leta. Del letnega zneska, ki ni vključen v proračun, se ne more prenesti v naslednja leta.

V izjemnih primerih in če finančna sredstva, ki so na razpolago v Skladu v letu nastanka nesreče, kakor je opredeljeno v ustreznem temeljnem aktu, ne zadostujejo za pokritje zneska pomoči, za katerega proračunski organ meni, da je potreben, lahko Komisija predlaga financiranje razlike iz letnih zneskov namenjenih za naslednje leto. Letni znesek Sklada, ki se vsako leto vključi v proračun, v nobenem primeru ne sme preseči 1 milijarde EUR.

Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Sklada, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija pripravi predlog za njegovo uporabo. Če obstajajo možnosti za prerazporeditev proračunskih sredstev v okviru razdelka, v katerem so potrebni dodatni odhodki, Komisija to upošteva pri pripravi potrebnega predloga, in sicer v skladu s Finančno uredbo in z uporabo ustreznega proračunskega instrumenta. Odločitev o uporabi Sklada skupaj sprejmeta obe veji proračunskega organa v skladu s točko 3.

Ustrezna sredstva za prevzem obveznosti se bodo vključila v proračun po potrebi dodatno in čez zgornje meje ustreznih razdelkov iz Priloge I.

Ko Komisija predlaga odločitev o uporabi Sklada, hkrati začne postopek tristranskih pogovorov, po potrebi v poenostavljeni obliki, za pridobitev soglasja obeh vej proračunskega organa glede potrebe po uporabi Solidarnostnega sklada in glede potrebnega zneska.

G. Instrument prilagodljivosti

27. Instrument prilagodljivosti z letno zgornjo mejo v višini 200 milijonov EUR (v tekočih cenah) je namenjen financiranju, in sicer v danem proračunskem letu in do višine točno določenega zneska, jasno opredeljenih odhodkov, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih mej, ki so na razpolago za enega ali več drugih razdelkov.

Del letnega zneska, ki se ne porabi, je mogoče prenesti do leta n+2. Če se instrument prilagodljivosti uporabi, se najprej črpajo prenesena sredstva, in sicer najprej najstarejša. Del letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n+2, zapade.

Komisija pripravi predlog za uporabo instrumenta prilagodljivosti, ko preuči vse možnosti za prerazporeditev proračunskih sredstev v okviru razdelka, v katerem so potrebni dodatni odhodki.

Predlog prikaže načelo uporabe instrumenta prilagodljivosti ter opredeli potrebe, ki jih je treba kriti, in znesek. Za katero koli dano proračunsko leto se lahko predloži v proračunskem postopku. Predlog Komisije se vključi v predhodni predlog proračuna ali pa ga v skladu s Finančno uredbo spremlja ustrezen proračunski instrument.

Odločitev o uporabi instrumenta prilagodljivosti skupaj sprejmeta obe veji proračunskega organa v skladu s točko 3. Dogovor se doseže s spravnim postopkom iz Priloge II, del C.

H. Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji

28. Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji je namenjen zagotavljanju dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, da se jim pomaga pri njihovi ponovni vključitvi v trg dela.

Sklad ne sme presegati najvišjega letnega zneska v višini 500 milijonov EUR (v tekočih cenah), ki se lahko črpa iz neporabljenih sredstev v okviru katere koli razlike do skupne zgornje meje odhodkov iz prejšnjega leta in/ali iz zapadlih sredstev za prevzem obveznosti iz prejšnjih dveh let, razen tistih, povezanih z razdelkom 1B finančnega okvira.

Ta proračunska sredstva se bodo vključila v splošni proračun Evropske unije kot rezervacija z običajnim proračunskim postopkom, takoj ko Komisija opredeli zadostna sredstva v okviru razlik do zgornje meje in/ali zapadle obveznosti, kakor je opredeljeno zgoraj.

Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Sklada, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija pripravi predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji skupaj sprejmeta obe veji proračunskega organa v skladu s točko 3.

Ko Komisija predlaga odločitev o uporabi Sklada, hkrati začne postopek tristranskih pogovorov, po potrebi v poenostavljeni obliki, za pridobitev soglasja obeh vej proračunskega organa glede potrebe po uporabi Sklada in glede potrebnega zneska ter obema vejama proračunskega organa predlaga prenos sredstev v ustrezne proračunske vrstice.

Prenosi v zvezi s Skladom se bodo opravili v skladu s členom 24(4) Finančne uredbe.

Ustrezna sredstva za prevzem obveznosti se bodo vključila v proračun v ustrezen razdelek po potrebi dodatno in čez zgornje meje ustreznih razdelkov iz Priloge I.

I. Prilagoditve finančnega okvira zaradi širitve

29. Če v obdobju, ki ga zajema finančni okvir, k Evropski uniji pristopijo nove države članice, Evropski parlament in Svet na predlog Komisije in v skladu s točko 3 skupaj prilagodita finančni okvir, da se upoštevajo potrebe po odhodkih, ki izhajajo iz rezultatov pristopnih pogajanj.

J. Trajanje finančnega okvira in posledice, kadar finančni okvir ni sprejet

30. Komisija predloži predloge za novi srednjeročni finančni okvir do 1. julija 2011.

Če se obe veji proračunskega organa ne moreta dogovoriti o novem finančnem okviru in razen če ena od institucij tega sporazuma izrecno odpove obstoječi finančni okvir, se zgornje meje za zadnje leto iz obstoječega finančnega okvira prilagodijo v skladu s točko 16, tako da se ohranijo zgornje meje za leto 2013 v stalnih cenah. Če nove države članice pristopijo k Evropski uniji po letu 2013 in če je potrebno, se podaljšani finančni okvir prilagodi, da se upoštevajo rezultati pristopnih pogajanj.

DEL II – IZBOLJŠANJE MEDINSTITUCIONALNEGA SODELOVANJA V PRORAČUNSKEM POSTOPKU

A. Postopek medinstitucionalnega sodelovanja

31. Institucije se strinjajo, da se vzpostavi postopek medinstitucionalnega sodelovanja v proračunskih zadevah. Podrobnosti tega sodelovanja so prikazane v Prilogi II.

B. Določitev proračuna

32. Komisija vsako leto predloži predhodni predlog proračuna, ki prikazuje dejanske potrebe Skupnosti po financiranju.

Pri tem upošteva:

–(a) napovedi v zvezi s strukturnimi skladi, ki jih predložijo države članice,

–(b) sposobnost za porabo proračunskih sredstev, pri čemer si prizadeva ohraniti natančno razmerje med sredstvi za prevzem obveznosti in odobritvami plačil,

–(c) možnosti za začetek novih politik prek pilotnih projektov in/ali novih pripravljalnih ukrepov ali za nadaljevanje večletnih ukrepov, ki se zaključujejo, ko oceni, ali bo mogoče zagotoviti temeljni akt v smislu člena 49 Finančne uredbe (opredelitev temeljnega akta, nujnost sprejetja temeljnega akta za izvrševanje in izjeme),

–(d) potrebo po zagotovitvi, da je vsakršna sprememba odhodkov glede na prejšnje leto v skladu z omejitvami v okviru proračunske discipline.

Predhodnemu predlogu proračuna so priložena poročila o dejavnostih, vključno z informacijami, kot so zahtevane v skladu s členom 27(3) in členom 33(2)(d) Finančne uredbe (informacije o ciljih, kazalcih in ocenah).

33. Institucije se skušajo čim bolj izogibati, da bi v proračun vključevale postavke, pri katerih so zneski odhodkov iz poslovanja nepomembni.

Obe veji proračunskega organa se tudi zavezujeta, da bosta upoštevali oceno možnosti za izvrševanje proračuna, ki jo pripravi Komisija v svojih predhodnih predlogih in v zvezi z izvrševanjem tekočega proračuna.

Pred drugo obravnavo v Svetu bo Komisija predsedniku Odbora Evropskega parlamenta za proračun poslala dopis, pri čemer bo poslala kopijo drugi veji proračunskega organa, s pripombami glede izvedljivosti sprememb predloga proračuna, ki ga Evropski parlament sprejme na prvi obravnavi.

Obe veji proračunskega organa upoštevata te pripombe v okviru spravnega postopka iz Priloge II, del C.

Zaradi dobrega finančnega poslovodenja in učinka večjih sprememb naslovov in poglavij v proračunski nomenklaturi na obveznosti služb Komisije glede poročanja o poslovodenju se obe veji proračunskega organa zavezujeta, da se bosta v spravnem postopku o vseh takih večjih spremembah posvetovali s Komisijo.

C. Klasifikacija odhodkov

34. Institucije menijo, da so obvezni odhodki tisti, ki jih proračunski organ mora vključiti v proračun zaradi pravne obveze, izhajajoče iz pogodb ali aktov, sprejetih na podlagi teh pogodb.

35. Predhodni predlog proračuna mora vsebovati predlog za klasifikacijo vsake nove proračunske postavke in vsake postavke, katere pravna podlaga je spremenjena.

Če Evropski parlament in Svet ne sprejmeta klasifikacije, predlagane v predhodnem predlogu proračuna, preučita klasifikacijo te proračunske postavke na podlagi Priloge III. Dogovor se skuša doseči v spravnem postopku iz Priloge II, del C.

D. Najvišja stopnja povečanja neobveznih odhodkov, kadar finančni okvir ni sprejet

36. Brez poseganja v prvi odstavek točke 13 se institucije dogovorijo o naslednjih določbah:

(a) samostojna rezerva Evropskega parlamenta za ukrepanje za namene četrtega pododstavka člena 272(9) Pogodbe ES – v višini polovice najvišje stopnje – se uporablja od predloga proračuna, ki ga določi Svet na prvi obravnavi, vključno s pisnimi predlogi spremembe proračuna.

Najvišja stopnja se upošteva za letni proračun, vključno s spremembami proračuna. Brez poseganja v možnost določitve nove stopnje vsak neporabljen del najvišje stopnje ostane na razpolago in se lahko uporabi, kadar se obravnavajo spremembe proračuna;

(b) če se v proračunskem postopku izkaže, da je za zaključek postopka potreben dogovor o določitvi nove stopnje povečanja neobveznih odhodkov za odobritve plačil in/ali nove stopnje za sredstva za prevzem obveznosti (stopnja za te odobritve je lahko drugačna od stopnje za odobritve plačil), si institucije prizadevajo doseči dogovor med obema vejama proračunskega organa v spravnem postopku iz Priloge II, del C, brez poseganja v točko (a).

E. Vključitev finančnih določb v zakonodajne akte

37. Vsak zakonodajni akt o večletnem programu, sprejet v postopku soodločanja, vsebujejo določbo, v kateri zakonodajni organ določi finančna sredstva programa.

Ta znesek pomeni prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku.

Proračunski organ in Komisija se zavezujeta, da se pri pripravi svojega predhodnega predloga proračuna ne bosta oddaljevala od tega zneska za več kot 5 % v celotnem obdobju trajanja zadevnega programa, razen če nastanejo nove objektivne dolgoročne okoliščine, za katere so navedeni izrecni in natančni razlogi, pri čemer se upoštevajo rezultati izvajanja programa, zlasti na podlagi ocen. Vsako povečanje na podlagi take spremembe mora ostati v okviru obstoječe zgornje meje zadevnega razdelka, brez poseganja v uporabo instrumentov, navedenih v tem sporazumu.

Ta točka se ne uporablja za proračunska sredstva za kohezijo, ki so bila sprejeta v postopku soodločanja in so jih države članice vnaprej dodelile ter zajemajo finančna sredstva za celotno trajanje programa.

38. Zakonodajni instrumenti o večletnih programih, za katere ne velja postopek soodločanja, ne vsebujejo "predvidenega potrebnega zneska“.

Če Svet želi vključiti finančni referenčni okvir, se ta upošteva kot izraz želje zakonodajnega organa in ne vpliva na pristojnosti proračunskega organa, opredeljene v Pogodbi ES. Ta določba se omeni v vseh zakonodajnih aktih, ki vključujejo tak finančni referenčni okvir.

Če je za znesek sprejet dogovor v skladu s spravnim postopkom, predvidenim v Skupni izjavi Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 4. marca 1975[9], se ta znesek upošteva kot referenčni znesek v smislu točke 37 tega sporazuma.

39. Finančni izkaz iz člena 28 Finančne uredbe v finančnem smislu izraža cilje predlaganega programa in vključuje časovni načrt za celotno trajanje programa. Po potrebi se spremeni ob pripravi predhodnega predloga proračuna, pri čemer se upošteva obseg izvedbe programa. Spremenjeni izkaz se pošlje proračunskemu organu ob predložitvi predhodnega predloga proračuna in po sprejetju proračuna.

40. V okviru najvišjih stopenj povečanja neobveznih odhodkov iz prvega pododstavka točke 13 se obe veji proračunskega organa zavezujeta, da bosta upoštevali dodelitve sredstev za prevzem obveznosti, kakor so določene v ustreznih osnovnih aktih o strukturnih ukrepih, razvoju podeželja in Evropskem skladu za ribištvo.

F. Odhodki v zvezi s sporazumi o ribištvu

41. Institucije se dogovorijo o financiranju odhodkov za sporazume o ribištvu v skladu z ureditvijo iz Priloge IV.

G. Financiranje skupne zunanje in varnostne politike (SZVP)

42. V zvezi z odhodki za SZVP, ki v skladu s členom 28 Pogodbe o Evropski uniji bremenijo splošni proračun Evropskih skupnosti, si institucije prizadevajo v spravnem postopku iz Priloge II, del C, in na podlagi predhodnega predloga proračuna, ki ga določi Komisija, vsako leto doseči dogovor o znesku odhodkov za operativne odhodke v breme proračuna Skupnosti in o razdelitvi tega zneska med člene proračunskega poglavja o SZVP, predlagane v četrtem odstavku te točke. Če takega dogovora ni, se razume, da Evropski parlament in Svet vključita v proračun znesek iz prejšnjega proračuna ali znesek iz predhodnega predloga proračuna, kateri koli je nižji.

Skupni znesek operativnih odhodkov SZVP se v celoti vključi v eno proračunsko poglavje (SZVP) in se razdeli med člene tega poglavja, kakor so predlagani v četrtem odstavku te točke. Ta znesek naj bi pokrival realne predvidljive potrebe, ocenjene v okviru določitve predhodnega predloga proračuna na podlagi napovedi, ki jih vsako leto pripravi Svet, in razumno razliko za nepredvidene ukrepe. Sredstva se ne morejo vključiti kot rezerva. Vsak člen bo pokrival že sprejete instrumente, instrumente , ki so predvideni, a še niso bili sprejeti, ter vse prihodnje – tj. nepredvidene – instrumente, ki naj bi jih sprejel Svet v zadevnem proračunskem letu.

Ker je Komisija v skladu s Finančno uredbo pristojna, da samostojno prerazporeja proračunska sredstva med členi znotraj enega proračunskega poglavja, tj. dodelitve za SZVP, je tako zagotovljena prilagodljivost, potrebna za hitro izvedbo ukrepov SZVP. Če znesek poglavja proračuna za SZVP v proračunskem letu ne zadostuje za pokrivanje potrebnih stroškov, Evropski parlament in Svet na predlog Komisije in ob upoštevanju točke 25 skušata najti rešitev, kar se obravnava kot prednostna zadeva.

V okviru proračunskega poglavja o SZVP se členi, v katere se vključijo ukrepi SZVP, lahko glasijo:

– operacije za krizno upravljanje, preprečevanje in reševanje sporov ter stabilizacija, spremljanje in izvajanje mirovnih in varnostnih procesov,

– neširjenje orožja in razoroževanje,

– nujni ukrepi,

– pripravljalni in nadaljnji ukrepi,

– posebni predstavniki Evropske unije.

Evropski parlament, Svet in Komisija se strinjajo, da je za SZVP v obdobju 2007-2013 na razpolago vsaj 1 740 milijonov EUR in da znesek za ukrepe v členu iz tretje alinee ne sme presegati 20 % celotnega zneska proračunskega poglavja o SZVP.

43. Vsako leto se predsedstvo Sveta posvetuje z Evropskim parlamentom o perspektivnem dokumentu Sveta, in se pošlje do 15. junija za zadevno leto ter določa glavne vidike in osnovne usmeritve SZVP, vključno s finančnimi posledicami za splošni proračun Evropske unije in oceno ukrepov, začetih v letu n-1. Poleg tega predsedstvo Sveta v okviru običajnega političnega dialoga o SZVP Evropski parlament vsaj petkrat letno obvešča na skupnih posvetovanjih, o katerih se dogovorita najpozneje na spravnem sestanku pred drugo obravnavo v Svetu. Teh posvetovanj se udeležijo:

– Evropski parlament: predsedstvi obeh zadevnih odborov,

– Svet: veleposlanik (predsednik Političnega in varnostnega odbora).

Komisija je vključena v te sestanke in na njih sodeluje.

Kadar Svet sprejme odločitev na področju SZVP, ki ima za posledico odhodke, takoj, v vsakem primeru pa najpozneje v petih delovnih dneh po sprejetju končne odločitve, Evropskemu parlamentu pošlje oceno predvidenih stroškov ("finančni izkaz“), zlasti stroškov v zvezi s časovnim okvirom, zaposlenim osebjem, uporabo prostorov in druge infrastrukture, transportno infrastrukturo, zahtevami po usposabljanju ter varnostno ureditvijo.

Vsako četrtletje Komisija obvesti proračunski organ o izvajanju ukrepov SZVP in finančnih napovedih za preostanek leta.

DEL III – DOBRO FINANČNO POSLOVODENJE SREDSTEV EU

A. Zagotavljanje učinkovite in integrirane notranje kontrole sredstev Skupnosti

44. Institucije se strinjajo, da je pomembno okrepiti notranjo kontrolo brez povečevanja upravnega bremena, za kar je poenostavitev temeljne zakonodaje osnovni pogoj. V zvezi s tem ima prednost dobro finančno poslovodenje, katerega namen je pridobitev pozitivne izjave o zanesljivosti za sredstva v okviru deljenega upravljanja. Določbe v ta namen se lahko po potrebi opredelijo v zadevnih temeljnih zakonodajnih aktih. Ustrezni revizijski organi v državah članicah v okviru svojih povečanih odgovornosti za strukturne sklade in v skladu z nacionalnimi ustavnimi pravili pripravijo oceno skladnosti upravljavskih in kontrolnih sistemov s predpisi Skupnosti.

Države članice se zato zavezujejo, da bodo na ustrezni nacionalni ravni pripravile letni povzetek revizij in izjav, ki jih imajo na razpolago.

B. Finančna uredba

45. Institucije se strinjajo, da se bo ta sporazum izvajal in proračun izvrševal v okviru dobrega finančnega poslovodenja na podlagi načel gospodarnosti, uspešnosti, učinkovitosti, zaščite finančnih interesov, sorazmernosti upravnih stroškov in uporabniku prijaznih postopkov. Institucije sprejmejo ustrezne ukrepe, zlasti s Finančno uredbo, ki jo je treba sprejeti po spravnem postopku, uvedenem s Skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 4. marca 1975 in sicer v duhu, ki je omogočil sporazum v letu 2002.

C. Finančno programiranje

46. Komisija dvakrat letno, in sicer prvič maja ali junija (skupaj z dokumenti, priloženimi predhodnemu predlogu proračuna) in drugič decembra ali januarja (po sprejetju proračuna), predloži popolno finančno programiranje za razdelke 1A, 2 (za okolje in ribištvo), 3A, 3B in 4 finančnega okvira. V dokumentu, razdeljenem po razdelkih, področjih in proračunskih vrsticah, morata biti opredeljeni:

(a)    veljavna zakonodaja, pri kateri je treba razlikovati med večletnimi programi in enoletnimi ukrepi:

– za večletne programe mora Komisija navesti postopek, v katerem so bili sprejeti (soodločanje ali posvetovanje), njihovo trajanje, referenčne zneske, delež, dodeljen za upravne odhodke;

– za enoletne ukrepe (pilotne projekte, pripravljalne ukrepe, agencije) in ukrepe, ki se financirajo v okviru pooblastil Komisije, mora Komisija navesti večletne ocene ter (za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe) razlike, ki ostanejo do odobrenih zgornjih mej, predvidenih v Prilogi II, del D;

(b)    zakonodaja v postopku sprejemanja: obravnavani predlogi Komisije, ki se sklicujejo na proračunsko vrstico (na nižji ravni), poglavje in področje. Potreben je mehanizem za posodabljanje razpredelnic vsakič, ko je sprejet nov predlog, da se ocenijo finančne posledice.

Komisija mora preučiti načine za navzkrižno sklicevanje med finančnim programiranjem in svojim zakonodajnim programiranjem, da se zagotovijo natančnejše in zanesljivejše napovedi. Za vsak zakonodajni predlog mora Komisija navesti, ali je vključen v programiranje od maja do decembra ali ne. Proračunski organ mora biti obveščen zlasti o:

(a)    vseh novih zakonodajnih aktih, ki so bili sprejeti, ampak niso vključeni v dokument za obdobje od maja do decembra (z ustreznimi zneski);

(b)    vseh zakonodajnih predlogih, ki so v postopku sprejemanja, ampak niso vključeni v dokument za obdobje od maja do decembra (z ustreznimi zneski);

(c)    zakonodaji, predvideni v letnem zakonodajnem delovnem programu Komisije, z navedbo ukrepov, ki imajo lahko finančni vpliv (da/ne).

Kadar koli je to potrebno, mora Komisija navesti, ko se programiranje spremeni zaradi predlagane nove zakonodaje.

Na podlagi podatkov, ki jih zagotovi Komisija, je treba pregledati stanje na vsakem tristranskem sestanku, predvidenem v tem sporazumu.

D. Agencije in evropske šole

47. Ob pripravi predloga za ustanovitev nove agencije Komisija oceni proračunske posledice za zadevni razdelek odhodkov. Na podlagi teh podatkov in brez poseganja v zakonodajne postopke, ki urejajo ustanovitev zadevne agencije, se obe veji proračunskega organa v okviru proračunskega sodelovanja zavezujeta, da bosta pravočasno dosegli sporazum o financiranju agencije.

Ko se predvidi ustanovitev nove evropske šole, se uporabi podoben postopek.

E. Prilagoditev strukturnih skladov, Kohezijskega sklada, Sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za ribištvo glede na okoliščine njihovega izvajanja

48. Če so po 1. januarju 2007 sprejeta nova pravila ali programi, ki urejajo strukturne sklade, Kohezijski sklad, Sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za ribištvo, se obe veji proračunskega organa zavezujeta, da bosta na predlog Komisije odobrili prenos dodelitev, ki niso porabljene v letu 2007, na naslednja leta, in sicer dodatno na ustrezne zgornje meje odhodkov.

Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitve o predlogih Komisije o prenosu neporabljenih dodelitev iz leta 2007 do 1. maja 2008 v skladu s točko 3.

F. Novi finančni instrumenti

49. Instutucije se strinjajo, da je uvedba mehanizmov za sofinanciranje potrebna, da se okrepi učinek finančnega vzvoda, ki ga ima proračun Evropske unije, s povečanjem spodbude k financiranju.

Strinjajo se, da je treba spodbujati razvoj ustreznih večletnih finančnih instrumentov, ki delujejo kot pobudniki za javne in zasebne vlagatelje.

Ob predložitvi predhodnega predloga proračuna Komisija proračunskemu organu poroča o dejavnostih, ki jih financirajo Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad in Evropska banka za obnovo in razvoj za podporo naložbam v raziskave in razvoj, vseevropska omrežja ter mala in srednje velika podjetja.

Del A.

Po tehnični prilagoditvi finančnega okvira za prihodnje proračunsko leto, ob upoštevanju letne strategije politik, ki jo predloži Komisija, in pred odločitvijo Komisije o predhodnem predlogu proračuna, se skliče tristranski sestanek zaradi razprave glede možnih prednostnih nalog za proračun za zadevno leto. Pri tem se ustrezno upoštevajo pristojnosti institucij ter predviden razvoj potreb za prihajajoče proračunsko leto in za naslednja leta, ki jih zajema finančni okvir. Upoštevajo se tudi novi dejavniki, ki se pojavijo po določitvi začetnega finančnega okvira ter imajo lahko pomemben in trajen finančni vpliv na proračun Evropske unije.

Del B.

Za obvezne odhodke Komisija pri predložitvi svojega predhodnega predloga proračuna opredeli:

(a) proračunska sredstva, povezana z novo ali načrtovano zakonodajo;

(b) proračunska sredstva, izhajajoča iz uporabe zakonodaje, ki je obstajala že ob sprejetju prejšnjega proračuna.

Komisija skrbno oceni finančne posledice obveznosti Skupnosti, ki izhajajo iz pravil. Po potrebi med proračunskim postopkom svoje ocene posodobi. Proračunskemu organu predloži vse ustrezno utemeljene razloge, ki jih ta zahteva.

Če Komisija meni, da je to potrebno, lahko obema vejama proračunskega organa predloži ad hoc pisni predlog spremembe, da se posodobijo zneski, ki so bili podlaga za oceno kmetijskih odhodkov v predhodnem predlogu proračuna, in/ali da se na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij o sporazumih o ribištvu, ki veljajo 1. januarja zadevnega proračunskega leta, popravijo zneski ter njihova razdelitev na proračunska sredstva, vključena v postavke za poslovanje v zvezi mednarodnimi sporazumi o ribištvu, in proračunska sredstva, vključena v rezervo.

Ta pisni predlog spremembe proračuna mora biti poslan proračunskemu organu pred koncem oktobra.

Če je pisni predlog spremembe predložen Svetu manj kot en mesec pred prvo obravnavo v Evropskem parlamentu, jo Svet praviloma obravnava na drugi obravnavi predloga proračuna.

Zato skušata pred drugo obravnavo proračuna v Svetu obe veji proračunskega organa izpolniti potrebne pogoje, da vsaka od institucij sprejme pisni predlog spremembe proračuna z eno obravnavo.

Del C.

1. Za vse odhodke se uvede spravni postopek.

2. Namen spravnega postopka je, da:

(a) se nadaljuje razprava o splošnih gibanjih odhodkov in v tem okviru o splošnih okvirih proračuna za prihodnje leto, ob upoštevanju predhodnega predloga proračuna Komisije;

(b) se doseže dogovor med obema vejama proračunskega organa o:

– proračunskih sredstvih iz točke B(a) in B(b), vključno s sredstvi, predlaganimi v ad hoc pisnemu predlogu spremembe iz točke B,

– zneskih, ki se vključijo v proračun za neobvezne odhodke, v skladu s točko 40 tega sporazuma, in

–zlasti zadevah, v zvezi s katerimi se v tem sporazumu omenja ta postopek.

3. Postopek se začne s tristranskim sestankom, ki se skliče pravočasno, da lahko institucije dosežejo dogovor najkasneje do dne, ki ga zastavi Svet za določitev svojega predloga proračuna.

Rezultati teh tristranskih pogovorov se uskladijo v spravnem postopku med Svetom in delegacijo Evropskega parlamenta, pri čemer sodeluje tudi Komisija.

Če v tristranskih pogovorih ni določeno drugače, spravni sestanek poteka na tradicionalnem sestanku med istimi udeleženci na dan, ki ga zastavi Svet za določitev predloga proračuna.

4. Po potrebi se lahko na pisni predlog Komisije ali pa na pisno prošnjo predsednika Odbora Evropskega parlamenta za proračun ali predsednika Sveta (proračun) pred prvo obravnavo v Evropskem parlamentu skliče nov tristranski sestanek. Odločitev o sklicu tega tristranskega sestanka sprejmejo institucije po sprejetju predloga proračuna Sveta in pred glasovanjem o spremembah na prvi obravnavi Odbora Evropskega parlamenta za proračun.

5. Institucije nadaljujejo spravni postopek po prvi obravnavi proračuna v vsaki od obeh vej proračunskega organa, da bi dosegli dogovor o obveznih in neobveznih odhodkih ter zlasti da bi razpravljali o pisnem predlogu spremembe iz točke B.

Tristranski sestanek v ta namen se skliče po prvi obravnavi v Evropskem parlamentu.

O rezultatih tristranskih pogovorov se razpravlja na drugem spravnem sestanku, ki se skliče na dan druge obravnave v Svetu.

Po potrebi institucije nadaljujejo svojo razpravo o neobveznih odhodkih po drugi obravnavi v Svetu.

6. Na teh tristranskih sestankih vodijo delegacije institucij predsednik Sveta (proračun), predsednik Odbora Evropskega parlamenta za proračun in član Komisije, pristojen za proračun.

7. Vsaka veja proračunskega organa ukrene vse potrebno, da se zagotovi upoštevanje rezultatov, doseženih v spravnem postopku, v celotnem tekočem proračunskem postopku.

Del D.

Da bi lahko Komisija pravočasno ocenila izvedljivost sprememb, ki jih proračunski organ predvidi in, ki povzročijo nove ali podaljšanje obstoječih pripravljalnih ukrepov/pilotnih projektov, obe veji proračunskega organa o svojih namerah v zvezi s tem obvestita Komisijo do sredine junija v zvezi s tem, tako da na prvi obravnavi v Svetu že lahko steče prva razprava. Uporabljajo se tudi nadaljnji koraki spravnega postopka, predvideni v delu C, in določbe o izvedljivosti iz točke 36.

Poleg tega se institucije strinjajo z omejitvijo skupnega zneska proračunskih sredstev za pilotne projekte na 40 milijonov EUR v katerem koli proračunskem letu. Prav tako se strinjajo z omejitvijo skupnega zneska proračunskih sredstev za nove pripravljalne ukrepe na 50 milijonov EUR v katerem koli proračunskem letu in skupnega zneska proračunskih sredstev, za katerega se dejansko prevzamejo obveznosti za pripravljalne ukrepe, na 100 milijonov EUR.

RAZDELEK 1

Trajnostna rast

1A

Konkurenčnost za rast in zaposlovanje

Neobvezni odhodki (NO)

1B

Kohezija za rast in zaposlovanje

NO

RAZDELEK 2

Ohranjanje in upravljanje naravnih virov

NO

Razen:

Odhodki na področju skupne kmetijske politike, povezani s tržnimi ukrepi in neposrednimi pomočmi, vključno s tržnimi ukrepi za ribištvo in sporazumi o ribištvu, sklenjenimi s tretjimi osebami

Obvezni odhodki (OO)

RAZDELEK 3

Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica

NO

3A

Svoboda, varnost in pravica

NO

3B

Državljanstvo

NO

RAZDELEK 4

EU kot globalni akter

NO

Razen:

Odhodki iz mednarodnih sporazumov, ki jih je Evropska unija sklenila s tretjimi osebami

OO

Prispevki mednarodnim organizacijam ali institucijam

OO

Prispevki za oblikovanje rezervacij jamstvenega sklada

OO

RAZDELEK 5

Uprava

NO

Razen:

Pokojnine in odpravnine

OO

Nadomestila in razni prispevki ob prenehanju delovnega razmerja

OO

Pravni stroški

OO

Odškodnine

OO

RAZDELEK 6

Nadomestila

OO

Del A.

Odhodki, povezani s sporazumi o ribištvu, se financirajo iz dveh postavk, ki spadata na področje "ribištva“ (sklicevanje na nomenklaturo k dejavnostim usmerjenega proračuna):

(a) mednarodni sporazumi o ribolovu (11 03 01);

(b) prispevki mednarodnim organizacijam (11 03 02).

Vsi zneski, povezani s sporazumi in protokoli, ki veljajo 1. januarja zadevnega leta, se vključijo v razdelek 11 03 01. Zneski, povezani z vsemi novimi ali obnovljivimi sporazumi, ki začnejo veljati po 1. januarju zadevnega leta, se vključijo v razdelek 40 02 41 02 – Rezerve/diferencirana proračunska sredstva (obvezni odhodki).

Del B.

V spravnem postopku iz Priloge II, del C, na podlagi predloga Komisije Evropski parlament in Svet skušata doseči dogovor o znesku, ki se vključi v proračunske razdelke in v rezervo.

Del C.

Komisija se zavezuje, da bo Evropski parlament redno obveščala o pripravah in poteku pogajanj, vključno s proračunskimi posledicami.

Institucije se zavezujejo, da bodo v zakonodajnem postopku v zvezi s sporazumi o ribištvu storile vse, kar je v njihovi moči, da se vsi postopki čim hitreje izvedejo.

Če se izkaže, da proračunska sredstva v zvezi s sporazumi o ribištvu (vključno z rezervo) ne zadostujejo, Komisija proračunskemu organu predloži potrebne informacije za izmenjavo mnenj v obliki tristranskih pogovorov, po možnosti poenostavljenih, o vzrokih za take razmere in ukrepih, ki jih je mogoče sprejeti po ustaljenih postopkih. Po potrebi Komisija predlaga ustrezne ukrepe.

Vsako četrtletje Komisija predloži proračunskemu organu podrobne informacije o izvajanju veljavnih sporazumov in finančnih napovedih za preostanek leta.

IZJAVE

1. Izjava Komisije o oceni delovanja Medinstitucionalnega sporazuma

V zvezi s točko 7 Medinstitucionalnega sporazuma Komisija pripravi poročilo o delovanju Medinstitucionalnega sporazuma do konca leta 2009 in mu po potrebi priloži ustrezne predloge.

2. Izjava o točki 27 Medinstitucionalnega sporazuma

V okviru letnega proračunskega postopka bo Komisija obvestila proračunski organ o znesku, ki je na razpolago za instrument prilagodljivosti iz točke 27 Medinstitucionalnega sporazuma.

Za vsako odločitev o uporabi instrumenta prilagodljivosti za znesek, ki presega 200 milijonov EUR, je potrebna odločitev o prenosu.

3. Izjava o pregledu večletnega finančnega okvira

1. V skladu s sklepi Evropskega sveta je bila Komisija pozvana, naj pripravi celovit in obsežen pregled, ki bo zajemal vse vidike porabe EU, vključno s Skupno kmetijsko politiko, in sredstev EU, vključno z zmanjšanjem za Združeno kraljestvo, ter o tem poroča v letu 2008/2009. Ta pregled mora spremljati ocena delovanja Medinstitucionalnega sporazuma. Evropski parlament je vključen v ta pregled na vseh stopnjah njegovega postopka na podlagi naslednjih določb:

– ko Komisija predloži pregled, sledi faza preverjanja, v kateri se zagotovijo ustrezne razprave z Evropskim parlamentom na podlagi običajnega političnega dialoga med institucijami in ustrezno upoštevanje stališč Parlamenta;

– Evropski svet v skladu s svojimi sklepi iz decembra 2005 „lahko sprejema odločitve o vseh zadevah, ki jih pregled obravnava“. Evropski parlament je udeležen pri vseh formalnih nadaljnjih ukrepih v skladu z ustreznimi postopki in s popolnim spoštovanjem njegovih uveljavljenih pravic.

2. Komisija se zavezuje, da se bo pri analizi položaja, in sicer kot del procesa posvetovanja in razmisleka, na podlagi katerega pripravi pregled, opirala na poglobljeno izmenjavo mnenj s Parlamentom. Prav tako je seznanjena z namenom Evropskega parlamenta, da skliče konferenco, na kateri bodo sodelovali Evropski parlament in nacionalni parlamenti, za pregled sistema lastnih sredstev. Rezultate vsake take konference upošteva kot prispevek v okviru zgoraj omenjenega procesa posvetovanja. Razume se, da je za predložitev predlogov Komisije v celoti odgovorna ona sama.

4. Izjava o demokratični presoji in skladnosti zunanjih ukrepov

Evropski parlament, Svet in Komisija priznavajo potrebo po racionalizaciji različnih instrumentov zunanjih ukrepov. Strinjajo se, da taka racionalizacija instrumentov ob povečevanju skladnosti in odzivnosti ukrepov Evropske unije ne bi smela vplivati na pristojnosti zakonodajnega organa – zlasti pri njegovem političnem nadzoru nad strateškimi odločitvami – niti proračunskega organa. Besedilo zadevnih predpisov mora izražati ta načela ter po potrebi vključevati potrebno vsebino politik in okvirno razčlenitev sredstev ter po potrebi klavzulo o pregledu za ovrednotenje izvajanja predpisa najpozneje v treh letih.

Na podlagi temeljnih aktov, sprejetih v postopku soodločanja, Komisija sistematično obvešča Evropski parlament in Svet ter se z njima posvetuje, tako da jima pošilja osnutke državnih, regionalnih in tematskih strateških dokumentov.

Kadar se Svet odloči o prehodu potencialnih kandidatk v predpristopni status v obdobju, ki ga zajema Medinstitucionalni sporazum, Komisija pregleda orientacijski večletni okvir ter o njem obvesti Evropski parlament in Svet v skladu s členom 4 Uredbe o instrumentu za predpristopno pomoč (IPA), da se upoštevajo potrebe po odhodkih, ki izhajajo iz takega prehoda.

Komisija v predhodnem predlogu proračuna poskrbi za nomenklaturo, ki zagotavlja proračunskemu organu pooblastila za zunanje ukrepe.

5. Izjava Komisije o demokratični presoji in skladnosti zunanjih ukrepov

Komisija se zavezuje, da bo redno vzpostavljala dialog z Evropskim parlamentom o vsebini osnutkov državnih, regionalnih in tematskih strateških dokumentov ter da bo pri izvajanju teh strategij ustrezno upoštevala stališče Evropskega parlamenta.

Ta dialog bo vključeval razpravo o prehodu potencialnih kandidatk med kandidatke s predpristopnim statusom v obdobju trajanja Medinstitucionalnega sporazuma.

6. Izjava o spremembi Finančne uredbe

V okviru revizije Finančne uredbe se institucije zavezujejo, da bodo izboljšale izvrševanje proračuna ter povečale razpoznavnost in korist financiranja EU za državljane, ne da bi zanikale napredek, dosežen s preoblikovanjem Finančne uredbe v letu 2002. Prav tako si v zadnji fazi pogajanj o spremembi Finančne uredbe in njenih izvedbenih pravil čim bolj prizadevajo za pravo ravnovesje med zaščito finančnih interesov, načelom sorazmernosti upravnih stroškov in uporabniku prijaznimi postopki.

Revizija Finančne uredbe se izvede na podlagi spremenjenega predloga Komisije po spravnem postopku, določenem v Skupni izjavi Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 4. marca 1975, in sicer v duhu, ki je omogočil, da je bil dosežen sporazum v letu 2002. Prav tako si institucije prizadevajo za tesno in konstruktivno medinstitucionalno sodelovanje za hitro sprejetje izvedbenih pravil, da se poenostavijo postopki financiranja in hkrati zagotovi visoka raven zaščite finančnih interesov Skupnosti.

Evropski parlament in Svet sta trdno odločena, da bosta pogajanja o Finančni uredbi končala tako, da bo ta lahko, če bo le mogoče, začela veljati 1. januarja 2007.

7. Izjava Komisije o spremembi Finančne uredbe

V okviru revizije Finančne uredbe se Komisija zavezuje:

– da bo Evropski parlament in Svet obvestila, če meni, da se je v predlogu zakonodajnega akta treba oddaljiti od določb Finančne uredbe, ter navedla natančne razloge za to;

– da bo zagotavljala redne ocene zakonodajnega učinka, in sicer ob ustreznem upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti, pri pomembnih zakonodajnih predlogih in vseh bistvenih spremembah teh predlogov.

8. Izjava o novih finančnih instrumentih

Evropski parlament in Svet pozivata Komisijo in Evropsko investicijsko banko (EIB), naj vsaka v okviru svojih pristojnosti pripravita predloge:

Ø za povečanje zmogljivosti EIB za posojila in jamstva za raziskave in razvoj do 10 milijard EUR v obdobju 2007-2013, pri čemer bi prispevek EIB znašal do 1 milijarde EUR iz rezerv za financiranje na osnovi delitve tveganja, v skladu s sklepi Evropskega sveta iz decembra 2005;

Ø za okrepitev instrumentov za vseevropska omrežja ter mala in srednje velika podjetja, da bodo posojila in jamstva znašala približno do 20 milijard EUR oziroma do 30 milijard EUR, pri čemer bi prispevek EIB znašal do 0,5 milijarde EUR iz rezerv (vseevropska omrežja) oziroma do 1 milijarde EUR (konkurenčnost in inovacije).

9. Izjava Evropskega parlamenta
o prostovoljni modulaciji

Evropski parlament je seznanjen s sklepi Evropskega sveta iz decembra 2005 o prostovoljni modulaciji iz vsote iz odhodkov, povezanih s trgom, in neposrednih plačil Skupne kmetijske politike v razvoj podeželja do največ 20 % ter o zmanjšanju za tržne odhodke. Pri oblikovanju podrobnih določb te modulacije v ustreznih pravnih aktih bo Evropski parlament ocenil izvedljivost teh določb glede na načela EU, kot so pravila konkurence in druga pravila; Evropski parlament trenutno še ni izrazil svojega stališča o rezultatih tega postopka. Meni, da bi bilo koristno oceniti vprašanje sofinanciranja kmetijstva v okviru pregleda v letu 2008/2009.

10. Izjava Komisije
o prostovoljni modulaciji

Komisija je seznanjena s sklepi Evropskega sveta iz decembra 2005 (točka 62), v skladu s katerimi lahko države članice prenesejo dodatne vsote iz odhodkov, povezanih s trgom, in neposrednih plačil Skupne kmetijske politike v razvoj podeželja do največ 20 % zneskov, ki jih bodo dobile iz odhodkov, povezanih s trgom, in neposrednih plačil.

Pri oblikovanju podrobnih določb te modulacije v ustreznih pravnih aktih si Komisija prizadeva omogočiti prostovoljno modulacijo in hkrati narediti vse, kar lahko, za zagotovitev, da tak mehanizem čim natančneje izraža osnovna pravila, ki urejajo politiko razvoja podeželja.

11. Izjava Evropskega parlamenta
o omrežju Natura 2000

Evropski parlament izraža zaskrbljenost glede sklepov Evropskega sveta iz decembra 2005 v zvezi z zmanjšanjem odhodkov, povezanih s trgom, in neposrednih plačil Skupne kmetijske politike in posledicah tega na sofinanciranje Skupnosti za omrežje Natura 2000. Komisijo poziva, naj oceni posledice teh določb pred pripravo novih predlogov. Meni, da bi moralo imeti vključevanje omrežja Natura 2000 v strukturne sklade in Sklad za razvoj podeželja ustrezno prednost. Kot del zakonodajnega organa trenutno še ni izrazil svojega stališča o rezultatih tega postopka.

12. Izjava Evropskega parlamenta
o zasebnem sofinanciranju in DDV
za kohezijo za rast in zaposlovanje

Evropski parlament je seznanjen s sklepi Evropskega sveta iz decembra 2005 o prehodni uporabi pravila o samodejnem prenehanju prevzetih obveznosti „n+3“; Komisijo poziva, naj pri oblikovanju podrobnih določb za izvajanje tega pravila v ustreznih pravnih aktih zagotovi skupna pravila za zasebno sofinanciranje in DDV za kohezijo za rast in zaposlovanje.

13. Izjava Evropskega parlamenta
o financiranju območja svobode, varnosti in pravice

Evropski parlament meni, da mora Komisija ob predložitvi predhodnega predloga proračuna skrbno oceniti načrtovane dejavnosti za območje svobode, varnosti in pravice ter da je treba o financiranju teh dejavnosti razpravljati v okviru postopkov iz Priloge II Medinstitucionalnega sporazuma.

Naslov

Sklenitev medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka

Št. postopka

2006/2028(ACI)

Pristojni odbor
  Datum razglasitve na zasedanju

AFCO
27.10.2005

Poročevalec/-ka
  Datum imenovanja

Sérgio Sousa Pinto
17.11.2005

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

Obravnava v odboru

22.2.2006

6.4.2006

Datum sprejetja

25.4.2006

Izid končnega glasovanja

+

-

0

11

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

James Hugh Allister, Jens-Peter Bonde, Richard Corbett, Jean-Luc Dehaene, Andrew Duff, Maria da Assunção Esteves, Ingo Friedrich, Bronisław Geremek, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jo Leinen, Íñigo Méndez de Vigo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jacek Protasiewicz in György Schöpflin

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Datum predložitve

26.4.2006

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)