POROČILO o: Ali obstajajo orodja za spremljanje uspešnosti porabe Evropskega socialnega sklada za starejše delavce? (Posebno poročilo Računskega sodišča št. 25/2012)

o: Ali obstajajo orodja za spremljanje uspešnosti porabe Evropskega socialnega sklada za starejše delavce? (Posebno poročilo Računskega sodišča št. 25/2012)

(2013/2173(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 25/2012 z naslovom „Ali obstajajo orodja za spremljanje uspešnosti porabe Evropskega socialnega sklada za starejše delavce?“,

–       ob upoštevanju dokumentov Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (Eurofound), zlasti njene analize trendov in politik na področju zaposlovanja za starejše delavce v času recesije iz leta 2012,

–       ob upoštevanju prispevka Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu o prednostnih skupinah, zlasti starejših delavcev,

–       ob upoštevanju študije Eurofounda iz leta 2013 o vlogi vlad in socialnih partnerjev pri ohranjanju starejših delavcev na trgu dela,

–       ob upoštevanju prve mednarodne raziskave o kompetencah odraslih, ki sta jo leta 2013 izvedli Komisija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v okviru Programa za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih (PIAAC),

–       ob upoštevanju vodilnih načel novih uredb o Evropskem socialnem skladu za programsko obdobje 2014–2020, ki jih je Parlament sprejel 20. novembra 2013,

–       ob upoštevanju členov 48 in 119(2) Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0151/2014),

A.     ker so v odgovor na staranje prebivalstva, spreminjajoče se pogoje dela, spodbude za zgodnje upokojevanje, ki še veljajo, finančno krizo in spremembe v vzorcih proizvodnje, pa tudi glede na potrebo po vedno večji konkurenčnosti potrebni prepričljivi odgovori, ki bodo starejšim delavcem omogočili, da ostanejo aktivni na trgu dela tudi po dopolnitvi upokojitvene starosti, če tako želijo;

B.     ker je v lizbonski strategiji „starejši delavec“ opredeljen kot delovno sposobna oseba, stara od 55 do 64 let;

C.     ker je bila leta 2012 stopnja zaposlenosti oseb med 55. in 64. letom starosti v Evropski uniji nižja od 50 % (54,4 % pri moških in 41,8 % pri ženskah), v nekaterih državah članicah pa celo okoli 30 %; ker bi bil ta trend lahko posledica številnih dejavnikov, kot so zastarela znanja in spretnosti ter kvalifikacije, odnos delodajalcev do starejših delavcev, težave pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja ter slabše zdravstveno stanje;

D.     ker lahko starejša delovna sila in daljšanje poklicnega življenja pozitivno prispevata k oživitvi in prihodnji rasti;

E.     ker so starejši ljudje nepogrešljivi zaradi prenosa znanja in izkušenj na prihodnje generacije;

F.     ker lizbonska strategija[1] in strategija Evropa 2020[2], ki sta bili sprejeti leta 2010 in določata gospodarsko in socialno strategijo Evropske unije, vsebujeta akcijske načrte za večjo rast in več delovnih mest ter določata cilje, zlasti v zvezi z zaposlovanjem;

G.     ker sta ohranjanje zaposljivosti starejših delavcev ter ohranjanje visokega deleža prebivalstva, ki ostaja dlje aktiven na trgu dela, odločilna za reševanje demografskih izzivov in doseganje cilja EU, da bo zaposlenost prebivalstva med 20. in 64. letom starosti do leta 2020 znašala 75 %;

H.     ker je treba – v podporo nedavnim spremembam pokojninskih sistemov, ki izhajajo iz zvišanja upokojitvene starosti − na trgu dela in na delovnem mestu uvesti ukrepe, s katerimi bi spodbudili daljše poklicne poti in ljudem omogočili nadaljevanje dela do upokojitvene starosti;

I.      ker bodo zaradi sedanjih demografskih sprememb, ko se povprečna starost prebivalstva povečuje, osebe v starosti od 55 do 64 let predstavljale vedno večji delež delavcev v Evropi;

J.      ker večletna gospodarska in finančna kriza pomeni, da so ukrepi Evropskega socialnega sklada bolj kot kdajkoli prej pomembni kot eno od orodij za odpravljanje visoke brezposelnosti in da bodo izkušnje, pridobljene pri izvajanju prejšnjih ukrepov, ključnega pomena, ko bodo z letom 2014 uvedeni novi programi;

K.     ker je Evropski socialni sklad, ki je v programskem obdobju 2007–2013 predstavljal 8 % skupnega proračuna EU, glavni finančni instrument, namenjen pomoči državam članicam pri doseganju ciljev politike zaposlovanja EU in socialne vključenosti, in ker so za oceno učinkovitosti porabe sredstev Evropskega socialnega sklada nujni zanesljivi podatki;

L.     ker za obdobje od leta 2007 do konca leta 2013 niti države članice niti Komisija ne morejo ugotoviti, koliko starejših delavcev je pridobilo nove kvalifikacije oziroma našlo ali obdržalo delovno mesto po tem, ko so sodelovali v ukrepih, ki jih je financiral Evropski socialni sklad;

M.    ker so ukrepi vseživljenjskega učenja, ki jih spodbuja Evropski socialni sklad, primerni za ohranjanje zaposlenosti oseb (npr. z usposabljanjem za večjo zaposljivost ali preusposabljanjem);

N.     ker starejši delavci predstavljajo manj kot 5 % udeležencev v dejavnostih vseživljenjskega učenja Evropskega socialnega sklada, kar dokazuje nižjo raven sodelovanja v programih usposabljanja, ne pa tudi pomanjkanja usposobljenosti ali kvalifikacij teh delavcev;

O.     ker države članice imenujejo organe upravljanja za izvajanje večletnih operativnih programov, ki jih pripravijo na podlagi posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in dvostranskih srečanj s Komisijo; s temi programi, ki se na koncu sprejmejo v obliki sklepov Komisije, se vzpostavijo in vzdržujejo sistemi za finančno poslovodenje in nadzor, ki omogočajo izvajanje programiranja, pregledov, spremljanja in poročanja;

P.     ker operativni programi na splošno zajemajo različne skupine brezposelnih oseb (mlade, starejše delavce, dolgotrajno brezposelne in tiste, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo);

Q.     ker mora biti izvajanje Evropskega socialnega sklada skladno s finančnimi uredbami EU, zlasti s temeljnimi načeli dobrega finančnega poslovodenja, tj. gospodarnostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo;

1.      izraža zaskrbljenost, ker se v operativnih programih za obdobje 2007–2013 pojem „starejši delavci“ ne uporablja dosledno; ugotavlja, da številni organi upravljanja v svojih operativnih programih ne uporabljajo pojma „starejši delavci“, kot je opredeljen v lizbonski strategiji, kjer pomeni vsako delovno sposobno osebo v starosti od 55 do 64 let, temveč uporabljajo različne starostne skupine; meni, da bi bilo treba opredelitev „starejši delavci“ prilagoditi najvišji zakonsko določeni upokojitveni starosti v posameznih državah članicah

2.      obžaluje, da ni na voljo popolnih in zanesljivih podatkov, vključno s podatki, razčlenjenimi po spolu, na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti učinkovitost porabe sredstev Evropskega socialnega sklada za starejše delavce; meni, da mora biti poraba proračunskih sredstev Evropskega socialnega sklada pregledna; poudarja, da bi morali biti podatki o financiranih programih, doseženih ciljih in dodeljenem znesku državljanom na voljo v lahko dostopni obliki na javnih spletnih mestih;

3.      priznava, da države članice glede na svoje specifične družbeno-ekonomske in demografske razmere uporabljajo različne starostne skupine za opredelitev starejših delavcev; vendar obžaluje, da se ta opredelitev v posamezni državi članici ne uporablja vedno dosledno v celotnem procesu načrtovanja; zato države članice spodbuja, naj v prihajajočem programskem obdobju 2014–2020 zagotovijo, da bodo starostne skupine, ki se uporabljajo pri analizi potreb, enake tistim v programih in/ali z njimi povezah dejavnostih in ciljih;

4.      poudarja, da mora izvajanje Evropskega socialnega sklada potekati v skladu s finančno uredbo EU in zlasti v skladu s temeljnimi načeli dobrega finančnega poslovodenja, kot je učinkovitost, ki bi jo bilo treba razumeti kot izpolnjevanje določenih specifičnih ciljev in doseganje načrtovanih rezultatov;

5.      poziva države članice, naj pri analizi socialno-ekonomskega položaja starejših delavcev bolj upoštevajo kvantitativne in kvalitativne podatke in merljivo povežejo dejavnosti operativnih programov z določenimi specifičnimi cilji, kar bi olajšalo preverjanje skladnosti med opredeljenimi potrebami, izbrano strategijo in določenimi specifičnimi cilji in omogočilo sprejemanje razumnih odločitev glede prihodnosti;

6.      obžaluje, da so podatki, potrebni za oceno trenutnih razmer na področju zaposlovanja starejših delavcev, oceno razvoja v prihodnosti in sprejemanje ukrepov za dosego zastavljenih ciljev, ki so jih zagotovile države članice, nezanesljivi in ne dovolj kakovostni; poziva k sprejetju ukrepov, ki bodo države članice spodbujali k posredovanju zanesljivih in kakovostnih podatkov;

7.      ugotavlja, da zakonodajni okvir (2007–2013) predpisuje zagotavljanje finančnih informacij samo na ravni prednostne osi in da noben od revidiranih operativnih programov nima posebne prednostne osi za „starejše delavce“; obžaluje, da je težko natančno oceniti, koliko sredstev je bilo dodeljenih za ukrepe, za katere so bila sredstva namenjena, zlasti za ukrepe, povezane s „starejšimi delavci“;

8.      ugotavlja, da v operativne programe za obdobje 2007–2013 ni vključena nobena prednostna tema, ki bi obravnavala pobude za starejše delavce, kot je spodbujanje aktivnega staranja in podaljševanja delovne dobe, zlasti zaradi različnih razlag oblike, ki bi jo morala imeti takšna prednostna naloga;

9.      meni, da specifične skupine delavcev, kot so delavci, ki delajo v izmenah ali v težki industriji, potrebujejo posebej prilagojene programe in projekte, ki se razlikujejo od programov in projektov za delavce na fizično manj zahtevnih delovnih mestih v storitvenih industrijah in sektorjih; opozarja tudi, da je treba kot dejavnik politike vključiti spol;

10.    je trdno prepričan, da so izkušnje starejših delavcev prednost, ki jo je treba kar najbolje uporabiti, ne le za to, da bi posamezni delavci ostali aktivni na trgu dela in na svojem delovnem mestu, temveč tudi za to, da bi pridobljene izkušnje lahko uporabili pri menjavanju delovnih mest;

11.    je zaskrbljen, ker „starejši delavci“ v operativnih programih – čeprav so opredeljeni kot ciljna skupina – niso imeli vedno svojih lastnih kazalnikov ali ciljnih vrednosti, kar je privedlo do tega, da je težko ali celo nemogoče oceniti učinkovitost ukrepov, namenjenih zadovoljevanju potreb starejših delavcev; ugotavlja, da se kazalniki, če so sploh vključeni v projekt, večinoma nanašajo na izložek (output), na primer na število udeležencev in rezultate, ne pa na posamezne učinke;

12.    poziva Komisijo, naj da večji poudarek boju proti diskriminaciji starejših delavcev na podlagi starosti in uporabi svoje pristojnosti v okviru obstoječih pravnih instrumentov za reševanje očitnih oblik diskriminacije na podlagi starosti v določenih državah članicah in določenih gospodarskih sektorjih;

13.    poziva k ukrepom, ki ne bodo obravnavali le zaposljivosti, temveč tudi napredek glede spretnosti in znanj (vključno s socialnimi veščinami), večje samozavesti in večje motivacije; ugotavlja, da lahko posredovanje življenjskih veščin in zagotavljanje neformalnega usposabljanja v tem smislu pomeni znaten prispevek;

14.    poziva, da je treba vse ovire, ki zavirajo aktivno staranje, spremljati in odstraniti ter da je treba podpreti vseživljenjsko učenje, zlasti pridobivanje novih kvalifikacij in tehničnih veščin, kot so računalniška znanja in znanje tujih jezikov; poudarja, da bi morala aktivno staranje in vseživljenjsko učenje med starejšimi postati običajna značilnost delovnega življenja in da bi bilo treba te politike nenehno spremljati, ocenjevati in izboljševati;

15.    poziva, da je treba v novih operativnih programih uporabiti enotnejši pristop pri izbiri ciljnih skupin in uporabi podatkov o trgu dela na nacionalni ravni, da bi se določili zahtevni, vendar uresničljivi cilji; opozarja, da bi morale priprave na operativne programe glede na pomembnost naraščajočega števila starejših delavcev v prihodnosti vključevati tudi dialog o določanju prednostnih ciljnih skupin;

16.    izraža zaskrbljenost, ker nekateri cilji in kazalniki, uporabljeni v projektih, niso bili neposredno povezani z intervencijami Evropskega socialnega sklada, kar otežuje ocenjevanje njihove uspešnosti; to velja na primer za določanje uspeha ali neuspeha pri doseganju makroekonomskih ciljev iz operativnih programov, na kar ukrepi Evropskega socialnega sklada ne morejo vplivati: uspeh oziroma neuspeh je namreč v veliki meri odvisen od številnih zunanjih dejavnikov, kot so gospodarsko okolje, sistemi socialne zaščite in pogoji za lokalne javne ali zasebne naložbe;

17.    obžaluje, da nobeden od operativnih programov ni vključeval srednjeročnih mejnikov ali vzpostavil ustrezne hierarhije med različnimi kvantificiranimi cilji, ki jih je treba doseči, kar bi organom upravljanja omogočilo, da čim prej izvedejo popravne ukrepe;

18.    izraža obžalovanje, ker zaradi tega Komisija ne more ustrezno poročati o skupnih rezultatih in učinku dejavnosti, namenjenih izboljšanju razmer za starejše delavce v državah članicah, ki jih financira Evropski socialni sklad;

19.    je trdno prepričan, da bi morala Komisija izboljšati način ocenjevanja uspešnosti operativnih programov; močno spodbuja uvedbo jasno opredeljenega nabora standardiziranih (zanesljivih, preverljivih in pravočasnih) podatkov o uspešnosti za prihodnje programe, ki bi jih bilo mogoče po potrebi združevati na ravni EU za programsko obdobje 2014−2020;

20.    odobrava, da se skupni strateški okvirni skladi za naslednje programsko obdobje 2014–2020 osredotočajo na rezultate in da mora biti posledično vsak predlagani ukrep oblikovan za dosego določenega cilja;

21.    poudarja, da bo določitev jasnih prednostnih nalog v novih operativnih programih z namenom doseganja rezultatov omogočila iskanje sinergij med različnimi skladi in drugimi viri financiranja, kar bo pripomoglo k zagotavljanju čim bolj učinkovitih ukrepov za doseganje zastavljenih ciljev tako na nacionalni kot na nadnacionalni ravni;

22.    meni, da morajo kazalniki, ki se uporabljajo v okviru novih operativnih programov, vključevati opozorila v zvezi s finančnimi in fizičnimi dejavniki ter odobrava, da za te kazalnike velja posebno spremljanje, tako da se vzroki za morebitna odstopanja od določenega praga v zvezi z načrtovanimi cilji analizirajo po enotah za ocenjevanje v sodelovanju s posredniškimi organi za programe, da se ugotovi, ali so odstopanja povzročile začasne razmere ali strukturne težave, ki zahtevajo bolj poglobljeno analizo ali, če je to potrebno, spremembe programa;

23.    meni, da je treba spremljati, ali prihaja do sprememb v socialnem in gospodarskem okviru ter v nacionalnih prednostnih nalogah in/ali prednostnih nalogah Unije, pa tudi, ali se pri izvajanju operativnih programov pojavljajo težave, zaradi katerih je treba program ovrednotiti in bistveno spremeniti;

24.    poziva k sistematični uporabi ustreznih kazalnikov uspešnosti, kot so operativni cilji, cilji za rezultate in cilji za specifične učinke, ki naj bodo vključeni že v projektne pogoje, da lahko programi Evropskega socialnega sklada za obdobje 2014−2020 izboljšajo ne le količino in kakovost zbranih podatkov o „starejših delavcih“ na trgu dela, pač pa tudi postopek odločanja;

25. poziva države članice, naj v naslednjem programskem obdobju uporabljajo in po potrebi ustrezno dopolnijo skupne kazalnike, ki so določeni v uredbi o Evropskem socialnem skladu; namen tega je ugotoviti, koliko starejših delavcev, razčlenjeno po spolu, je sodelovalo v projektih, financiranih iz Evropskega socialnega sklada, ki se osredotočajo na prilagoditev delovnih mest, pridobitev znanj in spretnosti, izboljšanje položaja posameznikov na trgu dela ali iskanje zaposlitve, ter koliko jih je pridobilo nove kvalifikacije, izboljšalo svoj položaj na trgu dela ali našlo zaposlitev po tem, ko so bili vključeni v projekte, ki jih je financiral Evropski socialni sklad;

26.    opozarja, da morajo projekti ustrezno odražati cilje operativnih programov, s čimer se zmanjša tveganje neizpolnitve prvotno zastavljenih ciljev; poziva organe upravljanja, naj sistematično preverjajo, ali ta povezava obstaja, da bodo izbrali najboljše projekte;

27.    močno spodbuja udeležene strani, naj po potrebi izboljšajo metodologijo, da preidejo s poenostavljenega pristopa glede izplačil ali dejanskih stroškov na celosten pristop, usmerjen v doseganje čim večje uspešnosti pri projektih upravljanja;

28.    poziva Komisijo, naj podrobneje preverja predložitev in kakovost podatkov, navedenih v operativnih programih, ter pripravi priročnik z operativnimi navodili in ga da na voljo državam članicam;

29.    meni, da bi moral vsak sistem spremljanja temeljiti na učinkovitem dokumentiranju pregledov operativnih programov, da bi tako zagotovili zadovoljivo raven zavarovanja;

30.    odobrava, da so organi upravljanja načeloma jasno opredelili podatke za spremljanje, ki jih zahtevajo; vendar opozarja, da bi morali sistemi spremljanja in vrednotenja omogočati pravočasno in redno preverjanje napredka pri doseganju opredeljenih ciljev ter možnost hitrega odzivanja na znatna odstopanja od teh ciljev;

31.    poziva k opredelitvi natančnejših regulativnih zahtev za vrednotenja, ki jih zahtevajo organi upravljanja, in minimalnega nabora tem za operativne programe, ki morajo biti vključene v postopek vrednotenja; poziva k prizadevanjem za zagotovitev, da se izkušnje, pridobljene pri upravljanju programov, ustrezno upoštevajo pri prihodnjem odločanju;

32.    poziva Komisijo, naj postopoma ponovno uravnoteži in izboljša svoja orodja za upravljanje, da bo lahko prešla z enostavnega spremljanja skladnosti – na podlagi načel zakonitosti/pravilnosti – na merjenje napredka pri doseganju ciljnih vrednosti in uspešnosti uporabe Evropskega socialnega sklada v prihajajočem obdobju 2014−2020; opozarja, da je uspešna vzpostavitev zanesljivega okvira uspešnosti z jasnimi in merljivimi cilji, ki zagotavljajo odgovornost in rezultate, ključnega pomena za doseganje čim večjega učinka na rast in delovna mesta ter zahteva skupna in enakovredna prizadevanja Komisije in držav članic;

33.    pozdravlja predlog Komisije za izboljšanje ocene smotrnosti operativnih programov v programskem obdobju 2014–2020 in vključitev niza skupnih kazalnikov izložka ter rezultatov, med drugim kazalnikov dolgoročnih rezultatov, v uredbo o Evropskem socialnem skladu;

34.    v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj okrepi svoje sodelovanje z drugimi mednarodnimi institucijami, kot je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), in sicer na podlagi posebnih ocen za kategorije prikrajšanih skupin ali ranljivih delavcev in z opredelitvijo konkretnih ukrepov, s katerimi bi državam članicam pomagali bolje opredeliti ključne prednostne naloge, strategije in trajnostne projekte, upravičene do financiranja Evropskega socialnega sklada v prihajajočem obdobju 2014−2020;

°

°       °

35.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]        Cilj lizbonske strategije je bil, da EU do leta 2010 postane najbolj „konkurenčno, dinamično in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti s številnejšimi in boljšimi delovnimi mesti ter z večjo socialno kohezijo.
• [2]        Strategija Evropa 2020, ki je bila uvedena leta 2010, je nadomestila lizbonsko strategijo. Je strategija za pametno, vzdržno in vključujočo rast. osredotočena je na pet ciljev, ki jih je treba doseči do leta 2020 na področju zaposlovanja, inovacij, izobraževanja, zmanjšanja revščine in podnebja/energije.

za Odbor za proračunski nadzor

Ali obstajajo orodja za spremljanje uspešnosti porabe Evropskega socialnega sklada za starejše delavce? (posebno poročilo Računskega sodišča št. 25/2012)
(2013/2173(INI))

Pripravljavka mnenja(*): Danuta Jazłowiecka

(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 50 Poslovnika

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.     ker so v odgovor na staranje prebivalstva, spreminjajoče se pogoje dela, spodbude za zgodnje upokojevanje, ki še vedno obstajajo, finančno krizo in spremembe v vzorcih proizvodnje, pa tudi glede na potrebo po vedno večji konkurenčnosti potrebni odločni ukrepi, ki bodo starejšim delavcem omogočili, da ostanejo aktivni na trgu dela tudi po dopolnitvi upokojitvene starosti;

B.     ker je bila leta 2012 stopnja delovne aktivnosti ljudi med 55. in 64. letom starosti v Evropski uniji nižja od 50 % (54,4 % pri moških in 41,8 % pri ženskah), v nekaterih državah članicah pa celo okoli 30 %; ker bi bil ta trend lahko posledica številnih dejavnikov, kot so zastarela znanja in spretnosti ter kvalifikacije, odnos delodajalcev do starejših delavcev, težave pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja ter slabše zdravstveno stanje;

C.     ker lahko starejša delovna sila in daljšanje poklicnega življenja pozitivno prispevata k oživitvi in prihodnji rasti;

D.     ker so starejši ljudje nepogrešljivi zaradi prenosa znanja in izkušenj na prihodnje generacije;

E.     ker je Evropski socialni sklad, ki je v programskem obdobju 2007–2013 predstavljal 8 % skupnega proračuna EU, glavni finančni instrument, namenjen pomoči državam članicam pri doseganju ciljev politike zaposlovanja EU in socialne vključenosti, in ker so za oceno učinkovitosti porabe sredstev Evropskega socialnega sklada nujni zanesljivi podatki;

F.     ker sta ohranjanje zaposljivosti starejših delavcev ter ohranjanje visokega deleža prebivalstva, ki ostaja dlje aktiven na trgu dela, odločilna za reševanje demografskih izzivov in doseganje cilja EU, da bo zaposlenost prebivalstva med 20. in 64. letom starosti do leta 2020 znašala 75 %;

G.     ker so ukrepi vseživljenjskega učenja, ki jih spodbuja Evropski socialni sklad, na splošno primerni za zadržanje ljudi na delovnih mestih (npr. z usposabljanjem za zaposlitev ali prekvalifikacijo);

1.      obžaluje, da ni na voljo popolnih in zanesljivih podatkov, vključno s podatki, razčlenjenimi po spolu, na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti učinkovitost porabe sredstev, ki jih Evropski socialni sklad porabi za starejše delavce; meni, da mora biti poraba proračunskih sredstev Evropskega socialnega sklada pregledna; poudarja, da bi morali biti podatki o financiranih programih, doseganju ciljev in znesek namenjenih sredstev državljanom lahko dostopni na javnih spletnih mestih;

2.      poudarja, da mora izvajanje Evropskega socialnega sklada potekati v skladu s finančno uredbo EU in zlasti v skladu s temeljnimi načeli dobrega finančnega poslovodenja, kot je učinkovitost, ki bi jo bilo treba razumeti kot izpolnjevanje določenih specifičnih ciljev in doseganje načrtovanih rezultatov;

3.      pozdravlja predlog Komisije za izboljšanje ocene zmogljivosti operativnih programov v programskem obdobju 2014–2020 in vključitev niza skupnih kazalnikov izložka in rezultatov, med drugim kazalnikov dolgoročnih rezultatov, v uredbo o Evropskem socialnem skladu;

4.      poziva države članice, naj v naslednjem programskem obdobju uporabljajo in po potrebi dopolnijo skupne kazalnike, ki so določeni v uredbi o Evropskem socialnem skladu, da bo tako mogoče ugotoviti, koliko starejših delavcev, razčlenjeno po spolu, je sodelovalo v projektih, financiranih iz Evropskega socialnega sklada, ki se osredotočajo na prilagoditev delovnih mest, pridobitev novih znanj in spretnosti, izboljšanje položaja posameznikov na trgu dela ali iskanje zaposlitve in podatek, koliko jih je pridobilo nove kvalifikacije, izboljšalo svoj položaj na trgu dela ali našlo zaposlitev prek projektov, ki jih je financiral Evropski socialni sklad;

5.      poziva države članice, naj pri analizi socialno-ekonomskega položaja starejših delavcev bolj upoštevajo kvantitativne in kvalitativne podatke in merljivo povežejo dejavnosti operativnih programov z zadanimi cilji, kar bi olajšalo preverjanje skladnosti med opredeljenimi potrebami, izbrano strategijo in določenimi specifičnimi cilji in omogočilo sprejemanje razumnih odločitev glede prihodnosti;

6.      priznava, da države članice glede na svoje specifične družbeno-ekonomske in demografske razmere uporabljajo različne starostne skupine za opredelitev starejših delavcev; vendar obžaluje, da se ta opredelitev v posamezni državi članici ne uporablja vedno dosledno v celotnem procesu načrtovanja; zato države članice spodbuja, naj v prihajajočem programskem obdobju 2014–2020 zagotovijo, da bodo starostne skupine, ki se uporabljajo pri analizi potreb, enake tistim v programih in/ali z njimi povezanimi dejavnostmi ter cilji;

7.      poziva k ukrepom, ki ne bodo obravnavali le zaposljivosti, ampak tudi napredek glede spretnosti in znanj (vključno s socialnimi veščinami), večje samozavesti in večje motivacije; ugotavlja, da lahko posredovanje življenjskih veščin in zagotavljanje neformalnega usposabljanja v tem smislu pomeni znaten prispevek;

8.      poziva, da je treba vse ovire, ki zavirajo aktivno staranje, nadzorovati in odstraniti ter da je treba podpreti vseživljenjsko učenje, zlasti pridobivanje novih kvalifikacij ter tehničnih veščin, kot so računalniška znanja in znanje tujih jezikov; poudarja, da bi morala aktivno staranje in vseživljenjsko učenje med starejšimi postati običajen del delovnega življenja in da bi bilo treba te politike nenehno spremljati, ocenjevati in izboljševati;

9.      poziva, da je treba v novih operativnih programih uporabiti enotnejši pristop pri izbiri ciljnih skupin in uporabi podatkov o trgu dela na nacionalni ravni, da bi se določili zahtevni, vendar uresničljivi cilji; opozarja, da bi morale priprave na operativne programe glede na pomembnost vse številnejših starejših delavcev v prihodnosti vključevati tudi dialog o določanju prednostnih ciljnih skupin.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU