POROČILO o EU in svetovnem razvojnem okviru po letu 2015

o EU in svetovnem razvojnem okviru po letu 2015

(2014/2143(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 8. septembra 2000,

–       ob upoštevanju poročila, ki ga je julija 2014 sprejela odprta delovna skupina OZN o ciljih trajnostnega razvoja,

–       ob upoštevanju poročila, ki ga je 8. avgusta 2014 sprejel medvladni odbor strokovnjakov za financiranje trajnostnega razvoja,

–       ob upoštevanju ministrske izjave s političnega foruma na visoki ravni za trajnostni razvoj iz julija 2014,

–       ob upoštevanju poročila Združenih narodov o razvojnih ciljih tisočletja za leto 2014,

–       ob upoštevanju dokumenta z rezultati srečanja na visoki ravni GPEDC v Mehiki aprila 2014,

–       ob upoštevanju pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, potrjenih septembra 1995 na četrti svetovni konferenci o ženskah, in nadaljnjih dokumentov z rezultati,

–       ob upoštevanju akcijskega programa, sprejetega na mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju v Kairu leta 1994, in nadaljnjega pregleda +20,

–       ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

–       ob upoštevanju poročila ZN z naslovom "Enakost spolov: pregled napredka za leto 2012", ki ocenjuje izboljšanje vidikov enakosti spolov na področju osmih razvojnih ciljev tisočletja,

–       ob upoštevanju rezultatov konference OZN o okolju in razvoju leta 1992 in poročila z naslednje konference o trajnostnem razvoju, ki je potekala od 20. do 22. junija 2012 v Rio de Janeiru (Brazilija),

–       ob upoštevanju poročila o človekovem razvoju za leto 2014 Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) z naslovom "Ohranjanje človeškega napredka: zmanjševanje ranljivosti in gradnja odpornosti",

–       ob upoštevanju poročila o razvojni agendi po letu 2015, ki ga je maja 2013 pripravila skupina uglednih oseb OZN,

–       ob upoštevanju poročila s konference OZN o trajnostnem razvoju, ki je bila od 20. do 22. junija 2012 v Riu de Janeiru v Braziliji,

–       ob upoštevanju poročila posebne skupine strokovnjakov v okviru sistema OZN iz junija 2012 za razvojno agendo OZN po letu 2015 z naslovom Uresničevanje prihodnosti, ki si jo želimo za vse, predloženega generalnemu sekretarju OZN,

–       ob upoštevanju resolucije z naslovom "Uresničiti obljube: združeni za doseganje razvojnih ciljev tisočletja, ki jo je leta 2010 sprejela generalna skupščina OZN na 65. plenarnem zasedanju na visoki ravni o razvojnih ciljih tisočletja,

–       ob upoštevanju istanbulskega akcijskega programa za najmanj razvite države za desetletje 2011–2020,

–       ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

–       ob upoštevanju poročila organizacije FAO o stanju neustrezne prehranske varnosti,

–       ob upoštevanju deklaracije in akcijskega načrta, sprejetih na srečanju na visoki ravni o učinkovitosti pomoči, ki je potekalo decembra 2011 v Busanu,

–       ob upoštevanju poročila UNDP z naslovom "Vmesna točka: doseganje razvojnih ciljev tisočletja, ki je bilo objavljeno januarja 2010,

–       ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in pravnega okvira za človekove pravice,

–       ob upoštevanju dela posebne skupine strokovnjakov v okviru sistema OZN za razvojno agendo OZN po letu 2015, ki ga s podporo vseh agencij OZN in v posvetovanju z ustreznimi deležniki skupaj vodita Oddelek OZN za ekonomsko-socialne zadeve (UN DESA) in UNDP,

–       ob upoštevanju globalne strategije in akcijskega načrta SZO o javnem zdravju, inovacijah in intelektualni lastnini z dne 24. maja 2008,

–       ob upoštevanju pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči in agende za ukrepanje iz Akre,

–       ob upoštevanju deklaracije o pravici do razvoja iz leta 1986,

–       ob upoštevanju Evropskega soglasja o razvoju[1] ter kodeksa ravnanja EU o dopolnjevanju in delitvi dela v okviru razvojne politike[2],

–       ob upoštevanju člena 7 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki potrjuje, da EU „skrbi za notranjo usklajenost svojih politik in dejavnosti ob upoštevanju vseh svojih ciljev“,

–       ob upoštevanju člena 208 PDEU, ki določa, da „Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju“,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2014 z naslovom "Dostojno življenje za vse: od vizije do skupnega ukrepanja (COM(2014)0335),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2014 z naslovom "Krepitev vloge zasebnega sektorja pri doseganju vključujoče in trajnostne rasti v državah v razvoju" (COM(2014)0263),

–       ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 30. aprila 2014, zbirke instrumentov z naslovom "Pristop na osnovi pravic, ki zajema vse človekove pravice za razvojno sodelovanje EU" (SWD(2014)0152),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. februarja 2013 z naslovom "Dostojno življenje za vse: izkoreninjenje revščine in zagotavljanje trajnostne prihodnosti sveta" (COM(2013)0092),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2012 z naslovom "Korenine demokracije in trajnostnega razvoja: sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov" (COM(2012)0492),

–       ob upoštevanju javnih posvetovanj Komisije o pripravi stališča EU z naslovom Razvojnemu okviru za obdobje po letu 2015 naproti, ki so potekala od 15. junija do 15. septembra 2012,

–       ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom Evropsko soglasje[3],

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. aprila 2005 z naslovom "Skladnost politike za razvoj (COM(2005)0134) in sklepov 3166. seje Sveta za zunanje zadeve z dne 14. maja 2012 z naslovom Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe",

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020[4],

–       ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 2. aprila 2014 o 68. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov[5],

–       ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 2. aprila 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu razvoja (2015)[6],

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o razvojnih ciljih tisočletja – opredelitev okvira za obdobje po letu 2015[7],

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 19. maja 2014 o na pravicah temelječem pristopu k razvojnemu sodelovanju, ki zajema vse človekove pravice,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 12. decembra 2013 o financiranju izkoreninjanja revščine in trajnostnega razvoja po letu 2015,

–       ob upoštevanju skupne deklaracije AKP-EU z dne 20. junija 2014 o razvojni agendi po letu 2015,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 25. junija 2013 o Splošni agendi za obdobje po letu 2015,

–       ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0037/2014),

A.     ker so se leta 2000 srečali vsi pomembni deležniki in določili razvojne cilje tisočletja, da bi dosegli oprijemljive cilje glede razvoja in izkoreninjenja revščine do leta 2015;

B.     ker se je z razvojnimi cilji tisočletja dvignila ozaveščenost o izkoreninjenju svetovne revščine kot nujnem cilju in prednostni nalogi za globalno ukrepanje; ker se stopnje doseganja razvojnih ciljev tisočletja razlikujejo in so vidni pozitivni učinki pri zmanjševanju skrajne revščine, boju proti malariji in tuberkulozi, izboljševanju dostopa do pitne vode in zmanjševanju razlik pri vpisu v osnovne šole; ker je treba pri opredelitvi okvira za obdobje po letu 2015 natančno obravnavati nekatere pomanjkljivosti teh ciljev;

C.     ker so ocene napredka, doseženega pri uresničevanju sedanjih razvojnih ciljev tisočletja, pokazale, da se je v novem okviru nujno treba posvetiti tesni povezavi med izkoreninjenjem revščine, bojem proti neenakosti in spodbujanjem trajnostnega razvoja, pa tudi enotno in splošno skupino ciljev z različnimi pristopi;

D.     ker se bo po napovedih število mestnega prebivalstva s trenutnih 3,6 milijarde povečalo na več kot 6 milijard, največja mesta pa bodo zrasla v megamesta z več kot 100 milijonov prebivalcev; ker pretirana urbanizacija ovira trajnost razvoja v vseh razsežnostih;

E.     ker so na mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala leta 1994 v Kairu, zahtevali dostop do storitev na področju reproduktivnega in spolnega zdravja, vključno z načrtovanjem družine; v zvezi s tem opozarja, da je po ocenah leta 2013 med nosečnostjo in porodom umrlo 289.000 žensk; opozarja na razvojni cilj tisočletja 5 in dejstvo, da bi morale imeti ženske dostop do učinkovitega načina kontracepcije in načrtovanja družine, s čimer bi skoraj za tretjino zmanjšali umrljivost mater;

F.     ker zmanjševanje revščine poteka neenakomerno in ker neenakosti znotraj držav in med njimi, tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, pomenijo velik razvojni izziv, zlasti v državah z nizkim in srednjim dohodkom; ker 1,5 milijarde ljudi živi v reščini, kjer se spopadajo s pomanjkanjem zdravstvenih, izobraževalnih in življenjskih standardov, zlasti v državah, ki jih pretresajo konflikti, in v nestabilnih državah;

G.     ker nasilni konflikti in humanitarne krize še naprej ovirajo prizadevanja za razvoj; ker vojaški konflikti in krize močneje prizadenejo ženske;

H.     ker so še zmeraj potrebna dodatna prizadevanja, da bi prepolovili delež ljudi, ki trpijo zaradi lakote, saj je 162 milijonov otrok podhranjenih; ker je mogoče skrito lakoto opredeliti kot pomanjkanje mikrohranil, ki lahko povzroči nepopravljivo škodo za zdravje in socialno-ekonomske posledice, povezane z zmanjšanjem storilnosti ljudi;

I.      ker je leto 2014 mednarodno leto družinskega kmetovanja;

J.      ker deklaracija o pravici do razvoja iz leta 1986 potrjuje, da je razvoj temeljna človekova pravica; ker je deklaracija predana pristopu, temelječem na človekovih pravicah, ki ga zaznamuje priznavanje vseh človekovih pravic (ekonomskih, socialnih, kulturnih, državljanskih in političnih); ker je deklaracija v enaki meri predana tudi krepitvi mednarodnega sodelovanja;

K.     ker podnebne spremembe in degradacija okolja z zaostrovanjem obstoječih težav ogrožajo zmanjševanje revščine, pri čemer so številne države v razvoju še zmeraj odvisne od kmetijstva in naravnih virov, občutljivih na podnebje, zato niso sposobne upravljati podnebnih tveganj; ker je treba nujno zmanjšati svetovne emisije toplogrednih plinov ter zagotoviti bolj pravično in trajnostno upravljanje naravnih virov;

L.     ker je bil napredek pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja na področju zdravja v precejšnji meri povezan z naložbami v raziskave in razvoj, opravljenimi leta poprej; ker pravice intelektualne lastnine ne bi smele ovirati dostopa do cenovno dostopnih zdravil;

M.    ker je dostop do razvoja v zgodnjem otroštvu,kakovostnega izobraževanja in usposabljanja za vsakega otroka, mladostnika in odraslega nujen pogoj za prekinitev kroga medgeneracijskega prenosa revščine in neenakosti;

N.     ker je bil na področju enakosti spolov in krepitve vloge žensk dosežen le majhen napredek; ker so ženske pogosto tarča diskriminacije in nasilja;

O.     ker je v svetu med ljudmi, ki živijo v skrajni revščini, največ žensk in deklet in ker so enakost spolov in pravice žensk osnovni pogoj za uspeh svetovnega razvojnega okvira po letu 2015; ker v svetu vsak dan približno 800 žensk umre zaradi zapletov med nosečnostjo ali porodom; ker so na mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala leta 1994 v Kairu, zahtevali splošni dostop do storitev na področju reproduktivnega in spolnega zdravja in pravic, saj je mogoče z njimi rešiti življenja;

P.     ker je več kot polovica migrantov žensk;

Q.     ker Afrika prek nezakonitih finančnih tokov precej več kapitala izvozi v svet, kot ga pa prejme z mednarodno pomočjo in nakazili;

R.     ker novi trajnostni razvojni okvir ponuja priložnost za zagotovitev široke vključenosti organizacij civilne družbe, lokalnih organov in nacionalnih parlamentov;

S.     ker je treba ustvariti več dostojnih delovnih mest, da se bo mogoče odzvati na svetovno demografsko rast; ker zasebni sektor ustvari veliko delovnih mest, tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, zato je lahko, če so vzpostavljeni jasni mehanizmi odgovornosti in se spoštujejo mednarodni predpisi o socialni zaščiti, pomemben partner pri boju proti revščini;

T.     ker ima pomoč še naprej edinstveno vlogo pri zmanjševanju revščine in lahko sproži spremembe v državah v razvoju;

U.     ker je uporaba nacionalnih virov pomemben element pri boju proti revščini in neenakosti;

V.     ker so EU in države članice največje donatorice razvojne pomoči in bi zato morale v naslednji fazi pogajanj v okviru OZN ostati gonilna sila ter spodbujati zlasti pristop na podlagi človekovih pravic, temelječ na enakosti, nediskriminaciji, udeležbi in vključenosti pri oblikovanju in izvajanju okvira;

W.    ker bo v sklepih Sveta z decembra 2014 določen skladen niz načel in glavnih smernic pogajalske strategije;

X.     ker člen 208 PDEU določa, da je izkoreninjenje revščine osnovni cilj razvojne politike EU, in opredeljuje usklajenost politik za razvoj;

I.    Razvojni cilji tisočletja: ocena in novi izzivi

1.      poudarja, da je prišlo na svetovnem prizorišču v zadnjih letih do sprememb, ki zajemajo premike v svetovnem gospodarskem in političnem ravnovesju, ter ugotavlja, da so nekatere države v razvoju in gospodarstva v vzponu sicer zabeležili gospodarsko rast, a se še zmeraj spopadajo z visoko in rastočo stopnjo neenakosti; meni, da je potreben nov pristop, ki bo vključeval globalno upravljanje in se močno osredotočil na skladnost politik za razvoj ter zagotavljanje svetovnih javnih dobrin;

2.      opozarja, da imajo razvojni cilji tisočletja sicer prednost, da so neposredni, a se ne dotikajo temeljnih strukturnih dejavnikov, ki povzročajo revščino in neenakost; poudarja, da mora imeti svetovni trajnostni razvojni okvir po letu 2015 preobrazbeno vlogo in obravnavati osnovne vzroke za revščino in neenakost, s čimer bi nadaljeval in dopolnjeval sedanje razvojne cilje tisočletja;

3.      poudarja, da so bili razvojni cilji tisočletja, določeni leta 2000, izjemno uspešni v državah s srednjim dohodkom in državah v razvoju, vendar je bil napredek neenakomeren, tako med državami kot znotraj njih, zato je treba pravilno analizirati te rezultate ter pridobiti koristne izkušnje za oblikovanje svetovnega razvojnega okvira po letu 2015;

4.      opominja, da so razvojni cilji tisočletja sicer pomembno vplivali na življenja ljudi, vendar ključna vprašanja, kot so kršitve človekovih pravic, neenakosti, tudi na področju spolov, oboroženi konflikti in terorizem, podnebne spremembe, neustrezna prehranska varnost, pomanjkanje lastninskih pravic, migracije, omejen dostop do zdravstevnih storitev in izobraževanja, demografske spremembe, omejeni viri, izguba biotske raznovrstnosti, korupcija, davčne goljufije in izogibanje plačilu davkov, nevzdržna rast, brezposelnost ter finančne in gospodarske krize še vedno pomenijo izjemno zapletene in medsebojno povezane izzive za naslednja desetletja, zaradi česar se pojavlja potreba po iskanju novih razvojnih poti, ki bi utegnile zagotoviti vključujoč in trajnosten razvoj za vse;

5.      poudarja, da je okoljska trajnost najpomembnejši izziv, saj lahko neuspeh ogrozi vse razsežnosti človekovega razvoja; opozarja predvsem, da okoljska degradacija v precejšnji meri ovira uresničevanje cilja izkoreninjenja skrajne revščine in lakote; opozarja na primer, da so vztrajne neenakosti in boji za redke vire nekateri od ključnih vzrokov konfliktov, lakote, negotovosti in nasilja, ti pa so po drugi strani ključni dejavniki, ki zavirajo človekov razvoj in prizadevanja za dosego trajnostnega razvoja;

6.      poudarja, da bi se moral novi okvir učinkovito odzvati na te izzive in obravnavati pomembna vprašanja, kot so spoštovanje dostojanstva vsakega človeka, pravičnost, enakopravnost, dobro upravljanje, demokracija, pravna država, mir in varnost, podnebne spremembe, obvladovanje tveganja nesreč in povečevanje odpornosti, ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključujoč in trajnostni razvoj, lastninske in zemeljske pravice, zdravstveno in socialno varstvo, izobraževanje, raziskave in inovacije ter pravice žensk, otrok, mladostnikov in manjšin;

7.      poudarja dejstvo, da mora biti novi razvojni okvir univerzalen in uporaben v vseh državah, tudi državah članicah EU, zato mora biti relevanten in pravičen tako za razvite države kot za države v razvoju, pri čemer pa mora upoštevati tudi različne nacionalne okoliščine, zmogljivosti, politike in prednostne naloge; poudarja, da je treba nove pristojnosti in odgovornosti enakopravno in pravično razdeliti med vse države; poziva EU, naj navede konkretne ukrepe in zaveze, s katerimi bi se na nacionalnem in mednarodnem prizorišču odzvali na načelo univerzalnosti;

8.      poudarja, da mora biti vzajemna odgovornost in preglednost na vseh ravneh osnova novega razvojnega okvira, in meni, da je pri izvajanju okvira pomembno zagotoviti odgovornost nacionalnih vlad in drugih akterjev, tudi zasebnega sektorja;

9.      poziva EU, naj dejavno vodi postopek opredelitve enotnega, celovitega in integriranega svetovnega razvojnega okvira po letu 2015, in pozdravlja soglasje o tem, da mora novi svetovni razvojni program okrepiti sredstva za izvajanje in obnoviti svetovno partnerstvo za trajnostni razvoj;

II.  Potreba po obnovljenem svetovnem partnerstvu ter odločnem in enotnem stališču EU

10     poziva EU, naj prevzame dejavno vlogo pri vzpostavljanju novega svetovnega partnerstva, pri katerem bodo sodelovale vse države, tudi gospodarstva v vzponu, in vsi ustrezni deležniki, vključno z zasebnim sektorjem, organizacijami civilne družbe, lokalnimi organi in nacionalnimi parlamenti;

11.    poziva EU, naj v prihajajočih medvladnih pogajanjih zavzame odločno, dosledno in enotno stališče, pri tem pa upošteva prednostne naloge, navedene v tej resoluciji;

12.    podpira zaključke odprte delovne skupine ZN; kljub temu meni, da bi bilo mogoče okvir, opredeljen v zaključkih te skupine, nenazadnje razdeliti na dele, obenem pa ohraniti ravnovesje med izkoreninjanjem revščine in bojem proti neenakostim ter tremi razsežnostmi trajnostnega razvoja, in sicer niti na račun pristopa, temelječega na pravicah, niti na račun ambicioznejših in inovativnejših ciljev;

13.    poudarja, da bi moral novi svetovni okvir vključevati ustrezno institucionalno arhitekturo, obravnavati osrednje cilje izkoreninjenja revščine, boja proti neenakosti in spodbujanja trajnostnega razvoja in vsebovati jasne smernice za nadzor nad izvajanjem, navedena arhitektura pa bi morala obravnavati tudi kompleksne dejavnike in medsebojne povezave med različnimi deli prihodnjega okvira;

14.    meni, da je usklajenost politik za trajnostni razvoj osrednje orodje za izvajanje okvira po letu 2015; v zvezi s tem poziva EU, naj zagotovi, da bo s potrebnimi smernicami, ocenami učinkov ter mehanizmi spremljanja in poročanja vključila usklajenost politik za trajnostni razvoj v okvir;

15.    poudarja, da univerzalnost svetovnega razvojnega programa po letu 2015 zahteva večjo predanost EU in držav članic; poudarja, da se morajo novi trajnostni razvojni cilji iz svetovnega okvira odražati v zunanji in notranji politiki EU;

III. Prednostna področja

16.    opozarja, da mora izkoreninjenje revščine zraven obravnave prepletajočih se stebrov ekonomske, ekološke in socialne trajnosti in okrepljenega svetovnega partnerstva ostati glavna prednostna naloga svetovnega razvojnega programa po letu 2015;

Izkoreninjenje revščine, boj proti neenakosti in trajnostni razvoj

17.    poudarja, da bi moralo biti izkoreninjenje revščine in boj proti neenakosti skupaj s trajnostnim razvojem osnovni motiv svetovnega razvojnega okvira po letu 2015; poudarja, da mora biti okvir osredotočen na ljudi in z uporabo na pravicah temelječega pristopa obravnavati pomanjkanje pravičnosti, da bi zmanjšali neenakosti med državami in znotraj njih, kar je ena osrednjih prednostnih nalog v novem okviru;

18.    meni, da neenakost ovira razvoj in prizadevanja za zmanjševanje revščine; poudarja, da je mogoče izkoreninjenje revščine, enakost in trajnostni razvoj doseči le, če se upoštevajo vse ranljive skupine ter spodbuja pravičen dostop, trajnostna uporaba virov in dobro upravljanje; poziva EU in njene države članice, naj v novem okviru podprejo trajnostni razvojni cilj 10 kot samostojni cilj, kakor je predlagala odprta delovna skupina ZN;

19.    poudarja, da je treba, če želimo, da okvir dejansko prinese spremembo, določiti cilj za izkoreninjenje skrajne revščine na ravni 2 dolarja dnevno;

20.    poudarja dejstvo, da bi moral prihodnji okvir obravnavati večrazsežnostne vidike revščine in neenakosti, ki presegajo pomanjkanje dohodka, a vključujejo dostojnost ljudi in vse druge njihove razsežnosti, tudi socialno; poudarja, da revščine ne gre ocenjevati zgolj glede na dohodek, temveč tudi v povezavi s kazalniki dobrega počutja, ne le BDP;

21.    priporoča, da se zagotovi podpora oblikovanju države z večjo splošno in/ali sektorsko pomočjo, pogojeno z merili dobrega upravljanja;

22.    meni, da sprejetje holističnega pristopa za obravnavo neenakosti med drugim zajema preučitev vpliva programa liberalizacije o revščini in neenakosti; opozarja, da se najmanj razvite države na primer soočajo s težavami pri izravnavanju zmanjšanja trgovinskega davka zaradi liberalizacije trgovine; podobno poudarja, da je bila z liberalizacijo pogajalska moč delavcev v povečini globaliziranem gospodarstvu zmanjšana, to pa po drugi strani ogroža uresničevanje pravic, navedenih v Splošni deklaraciji o čovekovih pravicah in agendi za dostojno delo; ustrezno poziva EU, naj strategijo trgovinske politike oblikuje tako, da bo ohranila in zaščitila visoke socialne in okoljske standarde, obenem pa preprečevala vsakršno obliko socialnega in okoljskega dampinga;

23.    poudarja, da je med dobrim upravljanjem, trajnostno razvojno rastjo in zmanjšanjem družbenih neenakosti pomembna medsebojna povezava; poudarja, kako pomembno je spodbujati enake priložnosti in pravice ter socialni dialog; poziva k širši opredelitvi revščine, ki ne bi temeljila zgolj na BDP, temveč bi zajemala širše ukrepe s področja napredka in dobrega počutja;

24.    poudarja, kako pomemben je z gospodarskega in socialnega vidika močan, stabilen srednji razred; poudarja, da je treba srednji razred tesneje vključiti v politični proces in tako spodbujati vključujočo rast;

25.    poziva k spodbujanju ekološko trajnostnega razvoja v vseh državah, tako razvitih kot tistih v razvoju, in sicer s trajnostno uporabo obnovljivih naravnih virov in varstvom okolja;

26.    poudarja, da je treba spodbujati trajnostni razvoj z iskanjem ravnovesja pri regionalnem razvoju, s spodbujanjem razvoja manjših krajev in mest ter s preprečevanjem prekomerne rasti velikih mest;

Pristop na podlagi človekovih pravic

27.    pozdravlja vključitev spodbujanja pristopa na podlagi človekovih pravic, osredotočenega na ljudi, v trajnostne razvojne cilje, ki jih je predlagala odprta delovna skupina ZN; vendar izraža zaskrbljenost zaradi dejstva, da doslej še ni bil sprejet bolj ambiciozen pristop, in poudarja, da je tak pristop bistven za odpravo izvora revščine, socialne izključenosti in neenakosti;

28.    poudarja univerzalnost, neločljivost in medsebojno odvisnost človekovih pravic za vse, in sicer brez kakršne koli diskriminacije, začenši s temeljno pravico do dostojnosti vseh ljudi, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti človekovim pravicam žensk in deklet, vključno s spodbujanjem splošnega dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, pa tudi zaščito in spoštovanjem pravic migrantov in manjšin, tudi skupine LGBTI in ljudi, ki živijo z virusom HIV; poudarja, kako pomembno je v novem okviru spoštovati in spodbujati pravice invalidov;

29.    poziva EU, naj poudari pomen namenjanja prednosti sprejetju in izvajanju primernega pravnega okvira v agendi za obdobje po letu 2015 ter dejstvo, da bi se morale nacionalne in lokalne politike boriti proti korupciji in nekaznovanosti, pri tem pa zagotoviti dostop do nepristranskih in neodvisnih pravosodnih institucij in učinkovitih rešitev za kršitev človekovih pravic, zlasti marginaliziranim skupinam, in poskrbeti za zaščito zagovornikov človekovih pravic; poudarja, da mora svetovni razvojni okvir po letu 2015 zagotoviti dobro upravljanje, demokracijo in načela pravne države;

30.    poziva EU, naj podvoji prizadevanja, da bi med prihajajočimi medvladnimi pogajanji zagotovila, da bosta pristop na podlagi človekovih pravic in pravica do razvoja postala temeljni zasnovi svetovnega razvojnega okvira po letu 2015 in da bodo osrednji stebri pristopa na podlagi človekovih pravic, torej univerzalnost in neločljivost, nediskriminacija in enakost, odgovornost in načela pravne države, sodelovanje in vključevanje, del oblikovanja, izvajanja in spremljanja razvojnega okvira po letu 2015; poudarja, kako pomembno je v novem okviru ohraniti trajnostni razvojni cilj 16 kot samostojni cilj, kakor je predlagala odprta delovna skupina ZN;

Preprečevanje konfliktov, obnova po konfliktih, izgradnja miru in spodbujanje trajnega miru

31.    meni, da bi moral svetovni razvojni okvir po letu 2015 ustrezno odražati novi sporazum za posredovanja v nestabilnih državah ter cilje izgradnje miru in oblikovanja države, dogovorjene v Busanu; poudarja, da je treba v novem okviru posebno pozornost posvetiti nestabilnim državam; pozdravlja dejstvo, da je spodbujanje miroljubnih družb ena prednostnih nalog EU in da se razvija kot pomemben element novega okvira; meni tudi, da je nujno vzpostaviti strukturno, intenzivno in dolgoročno partnerstvo, ki daje prednost reformi varnostnega sektorja ter vzpostavitvi načel pravne države in demokratičnih institucij;

32     poudarja, da mora novi okvir obravnavati osnovna gonila konfliktov in nestabilnosti; poziva evropske institucije, naj vzpostavijo odzivnejše postopke v razmerah po konfliktih in sprejmejo strategijo, s katero bo lahko razvojna pomoč čim bolj učinkovito uresničevala varnostne cilje;

33.    ostro obsoja odsotnost kazenskega pregona in izrekanja kazni v konfliktnih območjih, zlasti ko gre za spolno nasilje nad ženskami in dekleti; poudarja, da je treba v novem svetovnem okviru okrepiti prizadevanja za zaščito civilistov v oboroženih spopadih, izboljšati dostop do psihološke pomoči, zlasti za ženske in otroke, in okrepiti povezavo med pomočjo, rehabilitaijo in razvojem;

34.    priznava pomemben prispevek žensk pri prizadevanjih za preprečevanje konfliktov in vzpostavljanje miru, zato poziva k spodbujanju resolucije varnostnega sveta ZN 1325, da bi zagotovili udeležbo žensk pri reševanju konfliktov in izgradnji demokracije;

Blažitev podnebnih sprememb, varstvo okolja in zmanjševanje tveganja nesreč

35.    meni, da je treba blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje učinkovito, vidno in ambiciozno vključiti v svetovni razvojni okvir za obdobje po letu 2015, in sicer kot medsektorsko vprašanje; podpira široko paleto ukrepov za obravnavo posledic podnebnih sprememb in zagotavljanje boljše prihodnosti novi generaciji, vključno s postopno ukinitvijo subvencij, ki škodujejo okolju; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti trajnostni energiji, saj je osrednjega pomena za blažitev podnebnih sprememb;

36.    poudarja, da postopek vključevanja ne sme povzročiti preusmeritve uradne razvojne pomoči v podnebne politike, ki ne zagotavljajo neposrednega zmanjševanja revščine;

37.    meni, da se številne revne skupnosti že soočajo s posledicami podnebnih sprememb, čeprav so najmanj krive zanje; poudarja, da je nujno treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje emisij, pri tem pa se osredotočiti na brezogljične strategije; poudarja, da bi bilo mogoče s premikom k energetsko učinkovitemu in na obnovljivih virih temelječemu gospodarstvu doseči napredek pri izkoreninjenju revščine; meni, da bi EU morala podpirati splošni dostop do obnovljivih, zanesljivih in cenovno dostopnih energetskih storitev;

38.    pozdravlja dejstvo, da sta blažitev podnebnih sprememb in trajnostna uporaba naravnih virov, vključno z ohranitvijo oceanov in morij ter biotske raznovrstnosti in gozdov, trdno zasidrana v dokumentu z rezultati odprte delovne skupine;

39.    poudarja, kako pomembno je v novi okvir vključiti humanitarno pomoč, izgradnjo zmogljivosti, preprečevanje in participativne ukrepe po pristopu od spodaj navzgor, da bi učinkovito zmanjšali tveganje nesreč in povečali odpornost; poudarja, da je treba okrepiti mednarodno pomoč, usklajevanje in vire za odzivanje, reševanje in obnovo v razmerah po nesreči;

40     priznava pomemben prispevek žensk k trajnosti, zato poziva k vključitvi vidika enakosti spolov v okoljske in podnebne politike, da bi zmanjšali neenakost med spoloma, kadar gre za dostop do virov za prilagajanje podnebnim spremembam in nadzor nad njimi;

Prehranska varnost, prehrana, trajnostno kmetijstvo, boj proti degradaciji zemljišč, voda in komunalna infrastruktura

41.    pozdravlja dejstvo, da sta se v dokumentu z rezultati odprte delovne skupine prehranska in hranilna varnost uvrstili med prednostne naloge za novi svetovni razvojni okvir, in pozdravlja vključitev samostojnega cilja, ki je končati lakoto, zagotoviti prehransko varnost in izboljšano prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo; priznava posebne potrebe kmetovalk na področju prehranske varnosti, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju novega okvira;

42.    poudarja, kako pomembno je obravnavati povezave z večjo storilnostjo trajnostnega kmetijstva in ribištva, saj bi s tem zmanjšali izgube in tratenje hrane ter zagotovili pregledno upravljanje naravnih virov in prilagoditev podnebnim spremembam;

43.    poudarja, da varnost zemljiške posesti za male pridelovalce, ki upošteva tradicionalne pravice za uporabo zemlje, spodbuja lokalna gospodarstva in povečuje prehransko varnost;

44.    poziva, da je treba preseči okvire prehranske varnosti, in meni, da je hrana temeljna človekova pravica, zato želi zastaviti jasen cilj "ničelne lakote" in do leta 2025 rešiti problematiko lakote; poudarja, da se morajo prizadevanja za izkoreninjenje lakote in podhranjenosti, pa tudi pojava skrite lakote, osredotočati posebej na otroke in doječe matere;

45.    poudarja, kako pomembno je v vseh državah izvajati zaveze Rio+20 glede degradacije zemljišč in smernice organizacije FAO o pravici do hrane in zemljiške posesti; prav tako izpostavlja pomen svetovnega dobrega upravljanja pri preprečevanju prilaščanja zemljišč;

46.    poudarja, da je treba okrepiti dobro upravljanje v zemljiškem sektorju in zaščititi zemljišča pred čedalje večjim tveganjem, da si jih prilastijo konzorciji podjetij;

47.    izpostavlja pomen obravnavanja splošnega dostopa do varne pitne vode, komunalne infrastrukture in celostnega gospodarjenja z vodo; poudarja, da je treba z ukrepi zmanjšati uporabo nevarnih kemikalij ter preprečevati onesnaženja;

Zdravstvo in izobraževanje

48.    meni, da je zdravstveni sektor ključen za gospodarski in socialni razvoj družb; zato poziva EU, naj se v novem svetovnem okviru osredotoči na spodbujanje pravičnega, univerzalnega in trajnostnega zdravstvenega varstva, pri tem pa poseben poudarek nameni cenovno dostopnima zdravju in negi mater in otrok, vključno z ambicioznim ciljem izkoreninjenja smrti mater, novorojenčkov in otrok, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, prav tako pa naj konča epidemije aidsa, tuberkuloze, malarije in drugih nalezljivih bolezni;

49.    priznava zdravje kot človekovo pravico; poudarja, kako pomembno je izboljšati splošni dostop do higiene in izjemno kakovostne zdravstvene nege in kritja, vključno s spolnimi in reproduktivnimi zdravstvenimi storitvami; poziva EU, naj poseben poudarek nameni preprečevanju izključevanja in diskriminacije najbolj ranljivih skupin na področju zdravstvenih sistemov;

50.    poudarja, kako pomembno je še naprej izboljševati dostop do vode, sanitarne oskrbe in higiene, saj gre za medsektorsko vprašanje, ki vpliva na uresničevanje drugih ciljev v programu za obdobje po letu 2015, vključno z zdravjem, izobraževanjem in enakostjo spolov;

51.    poudarja, da je izobraževanje osrednjega pomena pri razvoju samozadostnih družb; meni, da je treba v novi svetovni razvojni okvir vključiti dostop do vseh stopenj kakovostnega izobraževanja in da mora okvir obravnavati tudi vprašanje dostopa do izobraževanja v izrednih in kriznih razmerah; poudarja, da je treba pri celotnem izvajanju državljanskih in političnih pravic spodbujati participativno državljanstvo ter oblikovati na znanju temelječe in inovativne družbe;

52.    poziva Komisijo, naj spodbuja prednostno nalogo odprave neenakosti pri dostopu do zdravstva in izobraževanja v okviru za obdobje po letu 2015 ter naj vključi posebne ukrepe, s katerimi bo dosegla prikrajšane posameznike in skupine, za katere obstaja tveganje diskriminacije;

Osrednja vloga žensk v svetovnem razvojnem okviru po letu 2015

53.    pozdravlja dejstvo, da sta krepitev vloge žensk in deklet ter pomen enakosti spolov v dokumentu z rezultati odprte delovne skupine priznana kot prednostni nalogi, pri čemer se upošteva tudi osrednja vloga žensk v novem svetovnem razvojnem okviru; poziva EU in njene države članice, naj podprejo poziv odprte delovne skupine v zvezi s samostojnim ciljem enakosti spolov, obenem pa naj zagotovijo vključitev tega vprašanja v vse cilje ter spodbujajo vključevanje ambicioznih ciljev v zvezi s pravicami žensk in deklet in izboljšano izvajanje teh ciljev;

54.    poudarja, kako pomembno je v novi okvir vključiti odpravo vseh oblik diskriminacije žensk in deklet ter nasilja nad njimi; poudarja, kako pomembno je odpraviti vse diskriminatorne zakone in prakse; poziva EU, naj kot eno glavnih prednostnih nalog na področju človekovih pravic v novem svetovnem okviru določi odpravo vseh vrst nasilja, na primer domačega nasilja, trgovine z ljudmi, spolnega izkoriščanja in nadlegovanja, in vseh škodljivih praks, vključno s porokami otrok, zgodnjimi in prisilnimi porokami ter pohabljanjem ženskih spolnih organov;

55.    meni, da bi moral svetovni program za obdobje po letu 2015 posredovati jasno sporočilo v zvezi z udeležbo žensk pri procesih sprejemanja odločitev;

56.    poudarja, kako pomembno je ženskam in moškim povsod zagotoviti enak dostop do zaposlitev in enako plačilo za delo enake vrednosti; priznava, da je treba varovati pravico žensk z otroki, da ostanejo istočasno zaposlene;

57.    poudarja, kako pomembno je izboljševati dostop deklet do vseh ravni izobraževanja in odpravljati prepreke, ki zaradi spola onemogočajo učenje;

58     poudarja, kako pomembno je zagotoviti splošni dostop do zdravstvenih storitev, na primer za načrtovanje družine, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami;

59.    poudarja, da je treba vzpostaviti posebno ureditev, ki bo učinkovito ščitila migrantke, in priznava, kako pomembno je, da se ženske selijo in vključujejo v nove kulture;

Vključujoča in trajnostna rast, zaposlovanje in ustvarjanje dostojnih delovnih mest

60.    poudarja, da je vključujoča in trajnostna gospodarska rast, ki jo spremljajo ustvarjanje dostojnih delovnih mest, učinkovita raba virov, katere cilj je premik proti bolj trajnostnemu modelu porabe in proizvodnje, in blaženje podnebnih sprememb, ključna za uspeh okvira za obdobje po letu 2015; meni, da bo določanje kvalitativnih kazalnikov bistveno za spremljanje stopnje, do katere je napredek v razvoju vključujoč in trajnosten, in obsega, v katerem se upoštevajo potrebe najbolj prikrajšanih in ranljivih skupin;

61.    poudarja, da je bistveno spremljati, v kolikšni meri gospodarski razvoj vključuje najbolj prikrajšane in ranljive skupine in v kolikšni meri plače ohranjajo korak s povečanjem storilnosti; opozarja, da je odgovornost države državljanom svojim zagotavljati osnovne socialne storitve, s čimer se prav tako prispeva k izkoreninjenju revščine; meni, da je v državah v razvoju nujno treba opredeliti najnižje stopnje socialnega varstva in urediti minimalne plače;

62.    poziva EU, naj spodbuja okolje, v katerem bodo uspevali podjetništvo, trgovina, naložbe in inovacije, kar bo spodbudilo zmanjšanje neenakosti in bo usmerjeno h krepitvi socialne pravičnosti;

63.    poudarja, da je treba v novem svetovnem razvojnem okviru odpraviti delo otrok;

64.    poziva k oblikovanju novega svetovnega okvira, ki bo ustvaril bolj pravično in trajnostno trgovinsko shemo, temelječo na dialogu, preglednost in spoštovanju ter bo stremel k večji pravičnosti v mednarodni trgovini; meni, da je pravična trgovina primer uspešnega partnerstva, ki vključuje več zainteresiranih strani po svetu v različnih fazah vzdolž dobavne verige in prikrajšanim proizvajalcem, zlasti ženskam, zagotavlja dostop do trga. jamči trajnostne možnosti preživetja, spoštuje delovne standarde, odpravlja delo otrok in spodbuja okoljsko trajnostne prakse kmetovanja in proizvodnje;

65.    poudarja, da mora novi svetovni okvir spodbujati splošen, pregleden, na pravilih temelječ, odprt, nediskriminatoren in pravičen večstranski trgovinski sistem pod okriljem STO; poziva EU, naj ponovno razmisli o svoji strategiji za politike trajnostnega razvoja, vključno s pravično trgovino;

66.    poziva k podpori razvoju zelenih pobud, kot je ustvarjanje zelenih delovnih mest;

67.    poudarja, kako pomembno je v novem svetovnem okviru obravnavati brezposelnost mladih;

Zasebni sektor

68.    poudarja, da je lahko zasebni sektor osrednje gonilo vključujoče in trajnostne rasti, če se upoštevajo najpomembnejša razvojna načela, kot so človekove pravice, pravice delavcev, odgovornost gospodarskih družb in mehamizmi preglednosti, socialni dialog in odgovornost do okolja; poziva EU, naj podpre vzpostavitev regulativnih sistemov, s katerimi bi skrajšali upravne postopke, spodbujali dobro upravljanje, napovedali boj podkupovanju in korupciji ter spodbujali ustvarjanje delovnih mest; vztraja pri tem, da je treba s pravno zavezujočimi predpisi izboljšati družbeno odgovornost multinacionalnih podjetij; meni, da bi moral biti zasebni sektor pod temi pogoji ključno gonilo vključujočega in trajnostnega gospodarskega razvoja;

69.    poziva k preglednim in pravičnim pravilom pri dostopu do lokalnih in mednarodnih trgov, ki bi vsem deležnikom omogočala enake možnosti;

70.    poudarja, da bi morala biti družbena odgovornost gospodarskih družb pomemben element novega okvira;

71.    poziva EU, naj zagotovi, da bodo vsi tokovi pomoči za zasebni sektor upoštevali načela razvojne učinkovitosti, in poskrbi, da bo cilj zasebnega sektorja v državah v razvoju odpraviti revščino med ljudmi;

72.    pozdravlja priporočilo Sveta, naj se več pozornosti nameni podpori malim in srednjim podjetjem, in sicer z vzpostavitvijo ugodnega ozračja za lastnike malih podjetij ter poenostavitvijo dostopa do financ in usposabljanja;

73.    podpira predvsem nadaljnji razvoj pobude za socialno podjetništvo na področju razvojnega sodelovanja; poziva k oblikovanju novih orodij, ki bi podpirala boljše sodelovanje med malimi in srednjimi podjetji v razvitih državah ter tovrstnimi podjetji v državah v razvoju;

74.    poziva EU, naj v programu za obdobje po letu 2015 nameni prednost davčni pravičnosti in uporabi nacionalnih virov, saj bi morali odigrati pomembno vlogo pri preobrazbi družbe, izkoreninjenju revščine in zmanjševanju neenakosti;

Civilna družba

75.    priznava, da je v novem okviru potreben participativen pristop, ki bi moral združevati akterje z vseh ravni, ter poudarja, kako pomembno vlogo imajo organizacije civilne družbe, vključno z organizacijami žensk, ko gre za osrednjo vlogo žensk v svetovnem razvoju, saj omogočajo razvoj in spodbujajo univerzalnost, enakost, vključenost, odgovornost in preglednost; poudarja, kako pomembno je s temi organizacijami na kraju samem vzpostaviti dialog in poenostaviti neposredno sodelovanje ljudi in skupnosti;

76.    poudarja, da imajo organizacije civilne družbe posebno vlogo pri spodbujanju načel pravne države, pravičnosti, človekovih pravic in demokratičnih načel, predvsem v državah, kjer je izgradnja države še v povojih, zmogljivost vlade pa omejena;

Lokalni organi in nacionalni parlamenti

77.    poudarja, kako pomembno je vključiti lokalne organe in nacionalne parlamente v razvojno načrtovanje, izvajanje ter tokove finančne pomoči; poudarja, da bi bil za to potreben resnično participativen proces, udejanjen zgodaj v razvojni fazi, in da bi bilo treba ob upoštevanju tega priznati in okrepiti decentralizirano javno pomoč;

IV. Mobilizacija finančnih sredstev

78.    poziva države članice, naj izpolnijo svojo obveznost in vsaj 0,7 % BND namenijo za uradno razvojno pomoč, od tega vsaj 0,2 % najmanj razvitim državam in drugim izjemno ranljivim državam; poziva EU, naj ubere skladen in celovit mednarodni pristop do financiranja po letu 2015; ponovno poudarja, da je treba še naprej tesno sodelovati z drugimi donatorji pri razvoju nadaljnjih inovativnih finančnih mehanizmov, kot je davek na finančne transakcije;

79.    poudarja, kako pomembno je spoštovati načelo lastništva v okviru razvoja; poudarja, da je treba okrepiti politični dialog med donatorji in državami partnericami;

80.    opozarja Komisijo in države članice, da mora uradna razvojna pomoč ostati hrbtenica evropske politike razvojnega sodelovanja za izkoreninjenje revščine;

81.    poziva EU, naj oceni mehanizme združevanja ter zagotovi, da bodo pregledni in odgovorni ter bodo vidno vplivali na trajnostni razvoj; poziva Komisijo, naj objavi smernice, temelječe na usklajenih strategijah za zmanjševanje revščine;

82.    ponovno poziva, da se pri financiranju razvoja med prednostne naloge uvrsti boj proti korupciji, pranju denarja, davčnim goljufijam in izogibanju plačilu davkov, davčnim oazam, nezakonitim tokom kapitala in škodljivim davčnim strukturam; opozarja, da so države v razvoju po ocenah v zadnjem desetletju zaradi nezakonitih finančnih tokov izgubile približno 6 bilijonov ameriških dolarjev, kar precej presega tokove uradne razvojne pomoči v tem obdobju, zato poudarja, kako pomembno je povečati preglednost in svetovno dobro upravljanje;

83.    poziva EU, naj olajša javno-zasebna partnerstva, kjer je to mogoče, in nameni prednost povezovanju izkušenj, strokovnega znanja in upravnih sistemov zasebnega sektorja v partnerstva z javnimi viri;

84.    poziva EU, naj še naprej podpira države v razvoju pri prizadevanjih za povečanje mobilizacije javnih in zasebnih domačih sredstev ter jim pomaga pri uvedbi pravičnih in trajnostnih davčnih sistemov, s katerimi bi zmanjšali revščino in odvisnost od pomoči;

V.  Kazalniki in odgovornost

85.    poudarja, da so dostopni in razčlenjeni zanesljivi podatki ključni za pripravo ustreznih politik glede novega okvira in za zagotovitev odgovornosti vlad in mednarodne skupnosti;

86.    poudarja potrebo po trdnih mehanizmih odgovornosti, s katerimi bi zagotovili, da tako razvite države kot države v razvoju izpolnjujejo svoje obveznosti, ter se učinkovito spoprijeli z izzivi na področju revščine in trajnosti, ki jih bo obravnaval okvir za obdobje po letu 2015; poudarja, da mora okvir temeljiti na dokazih in vključevati finančne cilje ter odporne mehanizme za spremljanje in odgovornost na vseh ravneh; opozarja, da bi morali mehanizmi za spremljanje zajemati postopek pregleda, temelječ na odprtosti in preglednosti;

87.    naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Združenih narodov in predsedniku odprte delovne skupine za trajnostne razvojne cilje.

• [1]  UL C 46, 24.2.2006, str. 1.
• [2]  Sklepi Sveta 9558/07, 15.5.2007.
• [3]  UL C 46, 24.2.2006, str. 1.
• [4]  UL L 77, 15.3.2014, str. 44.
• [5]  Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0259.
• [6]  Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0269.
• [7]  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0283.

I. Razvojni cilji tisočletja – dosežki in novi izzivi

Združeni narodi so septembra 2000 sprejeli deklaracijo tisočletja, čemur je sledilo določanje konkretnih, časovno omejenih ciljev, ki jih je treba doseči do leta 2015.

Razvojni cilji tisočletja so izjemno vplivali na življenja ljudi. Manj kot leto dni pred rokom za izpolnitev teh ciljev se je skrajna revščina v svetu prepolovila, prizadevanja v boju proti malariji in tuberkulozi pa so prinesla izjemne rezultate.

Pomemben dosežek razvojnih ciljev tisočletja je tudi, da so združili vlade, mednarodno skupnost, civilno družbo in zasebni sektor pri doseganju konkretnih ciljev glede razvoja in izkoreninjenja revščine.

Vendar so za prepolovitev odstotka ljudi, ki trpijo zaradi lakote, potrebna dodatna prizadevanja. V poročilu o človekovem razvoju za leto 2014 je poudarjeno, da trajna ranljivost ogroža človekov razvoj, razen če se sistematično obravnava s politikami in družbenimi normami.

Svetovni izzivi naj bi se po pričakovanjih povečali zaradi ključnih vprašanj, kot so kršitve človekovih pravic, oboroženi konflikti in terorizem, podnebne spremembe, neustrezna prehranska varnost, migracije, brezposelnost, demografske spremembe, korupcija, omejeni viri, nestabilna rast ter finančne in gospodarske krize. Potrebne so nove razvojne poti, ki bi lahko vodile do vključujočega in trajnostnega razvoja.

Zato potrebuje agenda za obdobje po letu 2015 resnično obnovljeno svetovno partnerstvo, ki bo celovito, priznalo prispevek vseh vrst instrumentov in bo zmožno obravnavati tehnologijo in inovacije, izgradnjo zmogljivosti in trgovino.

Zakaj je potreben ta dokument?

Po posebnem dogodku OZN v zvezi z razvojnimi cilji tisočletja (septembra 2013) ter na podlagi poročil za obdobje po letu 2015 so se okrepila pogajanja o novem okviru, in sicer z razpravami v odprti delovni skupini o ciljih trajnostnega razvoja in medvladnem odboru strokovnjakov za financiranje trajnostnega razvoja (ICESDEF).

Skupno stališče EU je pripravila Evropska komisija po intenzivnih posvetovanjih, odobrila pa sta ga Svet in Evropski parlament. V sporočilu z naslovom Dostojno življenje za vse so določeni temelji stališča EU za agendo za obdobje po letu 2015.

Sporočilo poziva k obravnavi vprašanj svetovnega pomena, kot so revščina, zdravje, prehranska varnost, izobraževanje, enakost spolov, voda in komunalna infrastruktura, trajnostna energija, dostojno delo, vključujoča in trajnostna rast, neenakost, trajnostna potrošnja in proizvodnja, biotska raznovrstnost, degradacija zemljišč ter morja in oceani. Navaja tudi, da bi moral okvir za obdobje po letu 2015 zagotoviti pristop na podlagi pravic in obravnavati pravičnost, enakopravnost in poštenost, dobro upravljanje, demokracijo in pravno državo, miroljubne družbe in svobodo pred nasiljem.

Evropski parlament je globoko zavezan pripravi ambiciozne razvojne agende za obdobje po letu 2015. S tem poročilom želimo prispevati k opredelitvi skladnega in doslednega stališča EU, ki naj bi ga Svet sprejel decembra 2014. V sklepih Sveta bi morala biti določena načela EU in glavne smernice njene pogajalske strategije.

III. Prednostna področja

Izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj

Poročevalec opominja, da je v besedilu odprte delovne skupine o ciljih trajnostnega razvoja opredeljeno stalno število novih prednostnih področij. Postopno se je treba osredotočiti na osrednje elemente, ki naj bi bili jasen in omejen niz splošnih in merljivih ciljev.

Osnovne teme novega razvojnega okvira, ki bi obravnaval tudi večrazsežnostne vidike revščine in neenakosti, ki presegajo pomanjkanje dohodka, bi morale biti izkoreninjenje revščine ter dobro upravljanje, pristop na podlagi človekovih pravic in trajnostni razvoj.

Pristop na podlagi človekovih pravic

Okvir za obdobje po letu 2015 bi moral zagotoviti pristop na podlagi človekovih pravic, pa tudi spodbujanje miroljubnih družb. V novi agendi bi morali biti obravnavani tudi dobro upravljanje, demokracija in pravna država. Poročevalec je trdno prepričan, da bi bilo treba v zvezi s tem sprejeti bolj ambiciozen pristop.

V tem ključnem trenutku pogajanj bi morala EU vključiti vse pravice, pri tem pa sodelovati s tretjimi državami, kar je izjemno pomembno za trajnostni razvoj.

Poročevalec želi spomniti, da za uresničitev ciljev za trajnostni razvoj potrebujemo na vseh ravneh institucije, ki so učinkovite, pregledne, odgovorne in demokratične. Zato poziva k sprejetju in izvajanju primernega pravnega okvira in nacionalnih politih, kar bo zmanjšalo korupcijo in zagotovilo, da bodo pravosodne institucije dostopne, nepristranske in neodvisne.

Preprečevanje konfliktov, obnova po konfliktih, izgradnja miru in spodbujanje trajnega miru

EU je priznala, da trajnostnega razvoja ne more biti brez miru in varnosti, in da po drugi strani brez razvoja in izkoreninjenja revščine ne bo trajnega miru. Zato bi moral okvir za obdobje po letu 2015 odražati cilje izgradnje miru in oblikovanja države, dogovorjene v Busanu. Spodbujanje miroljubnih družb bi moralo postati pomemben element nove agende.

Podnebne spremembe in zmanjševanje tveganja nesreč

Blaženje podnebnih sprememb, ki je eden največjih izzivov našega časa, je treba nujno in učinkovito vključiti v novo razvojno agendo. S podnebnimi spremembami je tesno povezano zmanjševanje tveganja nesreč, pa tudi krepitev odpornosti.

Glede zmanjševanja tveganja nesreč je pomembno opomniti, da so tveganjem najbolj izpostavljene najrevnejše države in da je treba obravnavati vse dejavnike ranljivosti.

Tudi trajnostno energijo bi bilo treba obravnavati kot eno ključnih orodij za izkoreninjenje revščine. Za to je potreben strateški pristop za diverzifikacijo virov, zaščito ekosistemov in naravnih virov ter za celostno gospodarjenje z vodo.

Prehranska varnost, prehrana, trajnostno kmetijstvo, degradacija zemljišč, voda in komunalna infrastruktura

Poročevalec pozdravlja dejstvo, da postajata zanesljiva preskrba s hrano in varnost prehrane glavni področji nove agende, in opozarja da je treba vzpostaviti povezave s trajnostnim kmetijstvom, ribištvom, upravljanjem naravnih virov in podnebnimi spremembami.

Poudarja tudi, da bi si bilo treba dodatno prizadevati za odpravo neustrezne prehranjenosti s posebnim poudarkom na otrocih.

Kot je bilo poudarjeno v zavezah Rio+20, je degradacija zemljišč in tal ključno področje trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva. Zato je preprečitev degradacije tal in zemljišč ključna.

Na konferenci Rio+20 je bilo potrjeno, da je „voda v osrčju trajnostnega razvoja“ in njegovih treh razsežnosti. Poročevalec meni, da bi morala nova agenda spodbujati celosten pristop k vodi, izražen v splošno sprejetih ciljih, preprostih, merljivih in osredotočanja zmožnih politikah, pa tudi virih, cilji pa bi morali deležnikom omogočiti zagotoviti oprijemljive rezultate, ki bodo izboljšali življenje ljudi, in varovati okolje.

Zdravstvo in izobraževanje

Poročevalec poudarja pomen zdravstva in izobraževanja za trajnostni razvoj. Zato bi se morali posamezni cilji, ki obravnavajo ta vprašanja, odražati v agendi za obdobje po letu 2015.

EU bi se morala osredotočiti na spodbujanje pravičnega in splošnega zdravstvenega varstva z vključitvijo kakovostnih izdatkov in dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev v novi razvojni okvir.

Poleg tega poročevalec poudarja, da je treba omogočiti dostop do vseh ravni kakovostnega izobraževanja, da bi spodbujali participativno državljanstvo in gradili inovativne družbe, ki bodo temeljile na znanju.

Zlasti je pomembno odpraviti neenakosti pri dostopu do zdravstva in izobraževanja ter določiti ukrepe v novem okviru, s katerimi bi dosegli najbolj prikrajšane skupine.

Osrednja vloga žensk v novem razvojnem okviru

Poročevalec pozdravlja dejstvo, da je bila krepitev vloge žensk v razvojni agendi za obdobje po letu 2015 prepoznana kot prednostna naloga.

Poleg tega je pomembno nameniti prednost odpravi vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti. Ključno je, da EU kot eno glavnih prednostnih nalog v novem okviru določi odpravo vseh škodljivih praks, vključno s porokami otrok, zgodnjimi in prisilnimi porokami ter pohabljanjem ženskih spolnih organov.

Novi razvojni okvir bi moral vključevati tudi poudarek na zagotavljanju enakopravnega dostopa do zaposlovanja ter enakovrednega plačila za enakovredno delo.

Vključujoča in trajnostna rast, zaposlovanje in dostojna delovna mesta

Globalna finančna in gospodarska kriza sta upočasnili rast in s tem povzročili krizo zaposlovanja. Poročevalec poudarja pomen vključujoče rasti in spodbujanja dostojnih delovnih mest.

Potekajoče razprave o okviru za obdobje po letu 2015 ponujajo dobro priložnost za EU, da spodbuja okolje, v katerem bodo uspevali podjetništvo, trgovina, naložbe in inovacije, kar bo spodbudilo zmanjšanje neenakosti in bo usmerjeno h krepitvi socialne pravičnosti.

Zasebni sektor

Zasebni sektor zagotavlja približno 90 % delovnih mest v državah v razvoju in je zato bistven partner v boju proti revščini.

Poročevalec meni, da bi moral biti zasebni sektor ključno gonilo vključujoče in trajnostne rasti. V zvezi s tem pozdravlja priporočila Sveta za povečanje osredotočenosti na podporo MSP, pa tudi socialnim podjetjem in zadrugam, ki so ključni akterji za spodbujanje trajnostnega razvoja.

Civilna družba

Poročevalec meni, da bi morale v novem okviru za obdobje po letu 2015 organizacije civilne družbe igrati pomembno vlogo, s tem da bi od vlad zahtevale odgovornost in s prispevanjem k oblikovanju participativnih družb, odgovornih za svoj lastni razvoj.

Lokalne oblasti

Lokalne oblasti bi morale biti že od začetka vključene v novi razvojni okvir, in sicer prek resnično participativnega procesa. Poročevalec meni, da lokalne oblasti znatno prispevajo k učinkovitosti razvoja, naj so najbolje seznanjene s potrebami lokalnih skupnosti in lahko te potrebe obravnavajo na najbolj celovit način.

V. Mobilizacija finančnih sredstev

Cilji za obdobje po letu 2015 bi morali upoštevati določanje skupnih ciljev in obveznosti za vse države, ne glede na njihove ravni prihodka.

Poročevalec meni, da bi morala EU še naprej tesno sodelovati z drugimi donatorji pri razvoju nadaljnjih inovativnih mehanizmov za razvoj in ustvarjanje novih partnerstev ter za dopolnjevanje drugih virov financiranja.

Poročevalec tudi priporoča, naj bodo mehanizmi združevanja pregledni in odgovorni ter naj vidno vplivajo na trajnostni razvoj. Poleg tega odločno priporoča povezovalen in odločen pristop k boju proti nezakonitim finančnim tokovom, s čimer bi povečali preglednost in dobro upravljanje.

Poročevalec verjame, da bi morala EU še naprej tesno sodelovati z državami v razvoju, da bi jim pomagala povečati njihove domače prihodke in vzpostaviti vzdržne in pravične davčne sisteme.

VII. Kazalniki in odgovornost

Opominja, da so zanesljivi podatki izjemno pomembni za pripravo ustreznih politik in za zagotovitev odgovornosti vlad in deležnikov razvoja. Priporoča EU, naj spodbuja razprave o najboljših kazalnikih za merjenje napredka, neenakosti in ranljivosti.

VIII. Potreba po trdnem, jasnem in povezovalnem stališču EU

Poročevalec ceni udejstvovanje EU v pogajanjih glede obdobja po letu 2015 in dejstvo, da vztraja pri enotnem, celovitem okviru, ki bo veljal za vse države in bo obravnaval vse tri razsežnosti trajnostnega razvoja. Meni, da bi morala biti EU odločna pri vsebini in strateških ciljih. Pozdravlja napredek in prispevek odprte delovne skupine, vendar meni, da je treba število ciljev, ki jih je navedla v svojih ugotovitvah, poenostaviti in bistveno zmanjšati.

Meni tudi, da bi morala EU pomembno prispevati k opredelitvi jasnih določb, s katerimi bi zagotovili, da bosta pristop na podlagi človekovih pravic in dobro upravljanje osnovna koncepta novega okvira.

Poročevalec prav tako meni, da je tudi usklajenost politik za razvoj eden ključnih vidikov uspešne razvojne agende za obdobje po letu 2015. Zato bi bilo treba predložiti podrobnejše predloge glede prehranske varnosti, prehrane in trajnostnega kmetijstva.

Poročevalec poudarja, da bi bilo treba upoštevati stališča držav in regionalnih skupin, ki podpirajo prednostne naloge EU in imajo iste pomisleke, to pa bi moralo imeti spodbujevalen učinek znotraj regionalnih skupin.

za Odbor za razvoj

o EU in svetovnem razvojnem okviru po letu 2015
(2014/2143(INI))

Pripravljavka mnenja: Malin Björk

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–       ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

–       ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah, ki je potekala septembra 1995 v Pekingu, izjave in izhodišč za ukrepanje, sprejetih v Pekingu, ter poznejših končnih dokumentov s posebnih zasedanj Organizacije združenih narodov Peking +5, Peking +10 in Peking +15 o nadaljnjih ukrepih in pobudah za izvajanje pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, ki so bili sprejeti 9. junija 2000, 11. marca 2005 ter 2. marca 2010,

–     ob upoštevanju izvajanja akcijskega programa mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala v Kairu leta 1994, na kateri je svetovna skupnost priznala in potrdila, da so spolno in reproduktivno zdravje ter reproduktivne pravice temelji trajnostnega razvoja,

A.     ker dva razvojna cilja tisočletja izrecno zadevata pravice žensk, tj. spodbujanje enakosti spolov in krepitev vloge žensk (razvojni cilj tisočletja 3) in izboljšanje zdravja mater (razvojni cilj tisočletja 5);ker življenjske razmere žensk in deklet obravnavajo še trije cilji: zagotovitev osnovnega izobraževanja za vse (cilj 2), zmanjšanje umrljivosti otrok (cilj 4) ter boj proti virusu HIV/aidsu, malariji in drugim boleznim (cilj 6);

B.     ker so se države članice v okviru pekinških izhodišč za ukrepanje zavezale k spodbujanju enakosti spolov na dvanajstih problematičnih področjih; ker je Svet v svojem pregledu po 15 letih izvajanja teh izhodišč ugotovil, da pravice žensk na večini teh področij še vedno niso zagotovljene;

C.     ker je EU zavezana akcijskemu načrtu EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju za obdobje 2010–2015, vendar se ta načrt, kot je poudarjeno v sklepih Sveta z dne 19. maja 2014, izvaja izredno počasi;

D.     ker so bili v okviru razvojnih ciljev tisočletja v državah s srednjim dohodkom in državah v razvoju sicer doseženi uspehi, v zvezi z doseganjem enakosti spolov in krepitvijo vloge žensk pa so države različno napredovale, pri čemer države razvojnega cilja tisočletja 3 v glavnem še vedno ne dosegajo;

E.     ker so zamude največje pri razvojnem cilju tisočletja 5 in je dostop do informacij o pravicah do spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno s kontracepcijo in splavom, temeljnega pomena za krepitev vloge žensk, saj po ocenah vsak dan po svetu umre 800 žensk zaradi zapletov med nosečnostjo ali porodom; približno 222 milijonov žensk v državah v razvoju pa nima dostopa do varnega in sodobnega načrtovanja družine, medtem ko delež razvojne pomoči v okviru celotne svetovne pomoči za zdravje, namenjen načrtovanju družine, upada;

F.     ker ženske in dekleta predstavljajo več kot 60 % ljudi, ki živijo z virusom HIV, in tako ostajajo v središču pandemije HIV (razvojni cilj tisočletja 6);

G.     ker imajo ženske ključno vlogo pri razvojni politiki; ker se je krepitev vloge žensk in deklet in njihovih človekovih pravic priznala kot prednostna naloga za obdobje po letu 2015;

H.     ker je iz poročila mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju za obdobje po letu 2014 razvidno, da je diskriminacija žensk in deklet še vedno prisotna v vseh družbah; v poročilu je poudarjeno, da je izpolnjevanje posameznih pravic, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami ter zmogljivostmi, temelj trajnostnega razvoja[1];

I.      ker ženske bolj čutijo posledice vojaških spopadov ter gospodarskih in podnebnih kriz, in ker je njihov delež med migranti vedno večji, saj je sedaj že polovica migrantov žensk;

J.      ker migracije v Evropi in po vsem svetu naraščajo in so številne ženske žrtev diskriminacije in nasilja, če želijo spremeniti svojo kulturo, vero in način življenja;

K.     ker na splošno ženske in dekleta predstavljajo večino tistih, ki živijo v skrajni revščini, in imajo v lasti manj kot 10 % zemlje kljub zelo pomembni vlogi v svetovni kmetijski proizvodnji, saj tvorijo 43 % kmetijske delovne sile v državah v razvoju[2];

L.     ker je vsako leto v poroko prisiljenih 14 milijonov deklet; ker je vsaka tretja ženska na svetu žrtev napada, zlorabe, posilstva, ali pa trpi zaradi drugih vrst slabega ravnanja; in ker nasilje in posilstvo za ženske med 15. in 44. letom starosti pomenita večjo nevarnost od raka, prometnih nesreč, vojne ali malarije;

M.    ker sta revščina žensk in neenakost spolov glavna vzroka in sprožilna dejavnika za trgovino z ženskami in dekleti za spolno izkoriščanje, in ker se ženske in dekleta po vsem svetu izkoriščajo za namene spolne industrije;

N.     ker prepoved splava, ki lahko reši življenje, vodi do hudih kršitev človekovih pravic;

O.     ker je stopnja umrljivosti mater v državah v razvoju 15-krat višja od te stopnje v razvitih državah;

P.     ker 62 milijonov deklet po svetu ne obiskuje šole;

Q.     ker odsotnost celovite spolne vzgoje, mladim prijaznih služb za reproduktivno zdravje in ukrepov za preprečevanje prezgodnjih in prisiljenih porok, spolno nadlegovanje in nasilje zlasti dekletom preprečujejo, da bi hodile v šolo in zaključile izobraževanje, kar povzroča neenakost spolov in revščino;

R.     ker je spoštovanje enakega plačila za delo enake vrednosti ključnega pomena za doseganje enakosti spolov;

S.     ker so ženske, zlasti matere, v zvezi z dostopom do dela pogosto žrtve diskriminacije, glede na vrsto zaposlitve; ker to zelo vpliva na njihovo poklicno pot;

T.     ker v mnogih državah nacionalni zakoni ne zagotavljajo enakih pravic za moške in ženske;

1.      poziva k pospešenemu izvajanju sedanjih razvojnih ciljev tisočletja za učinkovitejšo obravnavo strukturnih razlogov za neenakost spolov in povečanje vloge žensk ter strukturnih sprememb, ki so še vedno potrebne, da bi dosegli dejansko enakost, in poudarja, da to povzročajo razne ovire, kot so pomanjkanje virov, politične volje, premoč moškega lika v političnem življenju in izvoljenih vladnih telesih, pomanjkanje strankarske podpore ženskam, družbeno-ekonomske ovire, pomanjkanje časa in virov pri ženskah, vloga družbenih množičnih medijev in pomanjkanje stalnih stikov in sodelovanja z javnimi organizacijami, kot so sindikati in ženske skupine, ter politike, s katerimi se želijo omejiti pravice in dostop žensk in deklet do zdravstvenih storitev, kot je na primer omejevanje financiranja s strani donatorskih držav humanitarne pomoči, povezane z opravljanjem varnega splava;

2.      poziva Združene narode, naj enakost spolov, pravice žensk, okrepitev vloge žensk in človekove pravice žensk in deklet vključijo . kot samostojni cilj, v skladu s predlogom odprte delovne skupine (Open Working Group – OWG)[3] in kot bistveni temeljni pogoj za pravičen in vključujoč trajnostni razvoj, ter poskrbijo za to, da bodo vprašanje enakosti spolov ter spolu prilagojeni cilji in kazalniki vključeni v vse cilje v razvojnem okviru za obdobje po letu 2015, s posebnim poudarkom na ženskah, ki so še bolj odrinjene na rob zaradi prekrivajočih se oblik diskriminacije in neenakosti;

3.      obžaluje, da se v zvezi s telesi žensk in deklet, še posebej njihovim spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, še danes vnemajo ideološki spori, in poziva, da se v razvojnem okviru za obdobje po letu 2015 priznajo neodtujljive pravice žensk in deklet do telesne nedotakljivosti in samostojnega odločanja; vključno s pravico do dostopa do prostovoljnega načrtovanja družine, varnega in zakonitega splava, in življenja brez nasilja, ki zajema pohabljanje ženskih spolnih organov, poroko otrok, zgodnjo in prisilno poroko ter posilstvo med partnerjema;

4.      poziva k pripravi posebnega akcijskega načrta za enakost spolov, ki ga bo pospremil potrebni mehanizem financiranja, vključno z orodji za načrtovanje proračuna, namenjenega vprašanju spolov, da bi se spopadli s prekrivajočimi se in strukturnimi povzročitelji neenakosti, in različnimi oblikami diskriminacije na podlagi spola, etnične pripadnosti, kulture ali vere, spolne usmerjenosti, spolne identitete, zdravstvenega stanja in zmožnosti;

5.      poziva, naj se zastavijo ambiciozni cilji za posamezen spol, in sicer za odpravo feminizacije revščine in odpravo razlik med spoloma, vključno z boljšim dostopom žensk in deklet do kakovostnega izobraževanja, vključno s srednješolskim izobraževanjem, univerzalnim dostopom do kakovostne zdravstvene nege, boljšim dostopom žensk in deklet do spolnega in reproduktivnega zdravja in z njima povezanih pravic, končanje vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti in nasilja na podlagi spola, in spodbujanje socialne in ekonomske neodvisnosti žensk, zlasti v obliki zaposlovanja in njihovega sodelovanja pri odločanju, poudarja, da si socialno gospodarstvo prizadeva za odpravo treh največjih neravnovesij na delovnem trgu: brezposelnosti, negotovosti delovnih mest in socialne izključenosti in izključenosti iz trga dela;

6.      poziva k pripravi jasne strategije, ki bo ženskam in materam omogočala dostop do dela brez diskriminacije, in zagotavljala pravic do istočasnega materinstva in dela;

7.      poudarja, da je sodelovanje žensk pri političnem sprejemanju odločitev in pogajanjih, zlasti pri preprečevanju konfliktov, mirovnih procesih in oblikovanju miru, odločilno za ustvarjanje razmer, v katerih se bodo države lahko stabilizirale in okrepile in s tem tudi razvijale; poziva k spodbujanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325, da bi zagotovili sodelovanje žensk pri reševanju konfliktov in vzpostavljanju demokracije;

8.      odločno obsoja, da se spolno nasilje nad ženskami še vedno uporablja kot vojno orožje; poudarja, da je treba narediti več za zagotavljanje spoštovanja mednarodnega prava in dostopa do psihološke podpore ženskam in dekletom, zlorabljenim v spopadih;

9.      obsoja odsotnost pregona in kaznovanja nasilnežev nad ženskami na območjih spopadov; zahteva podrobnejše podatke in statistiko o nekaznovanju storilcev, obtoženih nasilja nad ženskami na območjih spopadov;

10.    odločno poziva, naj za zagotavljanje humanitarne pomoči EU in držav članic ne veljajo omejitve, ki jih uveljavljajo donatorji glede dostopa do varnega splava za ženske in dekleta, ki so bile žrtev posilstva v oboroženih spopadih;

11.    vztraja, naj naslednji akcijski načrt za človekove pravice ESZD vsebuje posebno poglavje, posvečeno enakosti spolov;

12.    vztraja, da mora biti ravnotežje med spoloma sestavni del misij ESZD v tujini, in da se za vsako misijo pripravi posebna strategija glede ženskih pravic in enakosti spolov;

13.    ugotavlja, da so v najslabšem položaju in najbolj ogrožena dekleta in mlade ženske in poudarja, da je pomembno podpirati izobraževalne sisteme, ki zagotavljajo dostop do osnovnih izobraževalnih potreb, s posebnim poudarkom na opismenjevanju in poklicnem usposabljanju, da bi odpravili kršitve pravice deklet do izobrazbe; opozarja, da je potrebno posvetiti posebno pozornost zagotavljanju, da bodo dekleta živela brez nasilja, da se odpravi diskriminatorna zakonodaja in okrepi vloga deklet in mladih žensk po vsem svetu;

14.    trdi, da bi vsem dekletom morali olajšati dostop do dobrega brezplačnega osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, in da je treba pri tem posebno pozornost posvetiti najbolj marginaliziranim skupinam;

15.    poziva k okrepitvi politik javnih sistemov za zagotavljanje kakovostne, trajnostne in enakopravne zdravstvene oskrbe, s posebnim poudarkom na starejših in invalidih;

16.    poudarja, da morajo vsi cilji, povezani z zdravstvom, zajemati izpolnitev pravice do najvišjega možnega zdravstvenega standarda, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami; poudarja, da morajo ženske imeti nadzor nad svojimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami, zlasti z neoviranim dostopom do kontracepcije in splava; opozarja, da je pravica do reproduktivnega zdravja sestavni del človekovih pravic; v zvezi s tem odločno zahteva kriminalizacijo prisilne sterilizacije;

17.    zahteva odpravo vseh oblik diskriminacije žensk in deklet in nasilja nad njimi, in zato odločno poziva Združene narode, naj si odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami zastavijo za glavni cilj in pripravijo nadaljnje ukrepe, s katerimi se bo posebna pozornost posvečala ekstremnim oblikam nasilja, kot so nasilje v družini, uboji iz časti, trgovina z ljudmi prisiljene poroke, spolno izkoriščanje in pohabljanje ženskih spolnih organov, zlasti žensk na vojnih območjih, in naj se borijo proti posledicam, ki jih ima nasilje nad ženskami za družbo, kot je neenak razvoj in diskriminacija ter ranljivost žensk v gospodarstvu; meni, da je nasilje nad ženskami huda kršitev človekovih pravic in da ga ne bi smeli nikoli upravičevati z vero, kulturo in tradicijo;

18.    poudarja, da bi morala EU v novem razvojnem okviru izpostaviti pomen participativnega pristopa, s katerim bi si prizadevala za stalno vključenost akterjev na vseh ravneh, vključno s civilno družbo in zlasti ženskimi organizacijamiin organizacijami za enakost spolov;in v skladu s katerim bi vplivni mehanizmi za družbeno odgovornost na lokalni ravni morali poročati nacionalnim nadzornikom razvojnih načrtov, kar bi vodilo do resnično vključujočega upravljanja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

19.    poudarja, da je za izvajanje teh politik pomembno zbirati podatke, ki se nanašajo na starost in spol, kakor se izkaže za ustrezno;

20.    poudarja, da je treba z razvojnim okvirom za obdobje po letu 2015 odpraviti temeljne vzroke revščine s spodbujanjem enakega izida in okrepitve vloge za vse, zlasti tiste, ki živijo v revščini, so marginalizirani in za katere ni ustrezno poskrbljeno, s posebnim poudarkom na ženskah, dekletih in mladih;

21.    poziva, naj okvir za obdobje po letu 2015 temelji na človekovih pravicah, saj se je v tem obdobju treba soočiti zlasti z vprašanji neenakosti in diskriminacije, sodelovanja in okrepitve marginaliziranih in prikrajšanih pripadnikov družbe, s posebno pozornostjo na ženskah, mladih, migrantih, ljudeh, ki živijo s HIV, LGBTI osebah in invalidih;

22.    poudarja, da je treba sprejeti posebne učinkovite zaščitne ureditve za migrantke;

23.    poziva Združene narode, naj v razvojnih ciljih tisočletja poudarijo pomen pravice žensk do migracije in integracije v novo kulturo ter spremembe načina življenja brez spremljajočega nasilja in zlorab;

24.    poudarja, da je treba posebno pozornost posvetiti premagovanju finančnih in pravnih ovir za trajnostni razvoj, zaščito in izpolnjevanje vseh človekovih pravic žensk; poziva mednarodno skupnost, naj začne obravnavati krivične socialne, ekonomske in okoljske pogoje, ki prispevajo k feminizaciji revščine, spreminjanju naravnih virov v tržno blago in ogrožanju samopreskrbe s hrano, ki ženske in dekleta ovirajo,da bi okrepile svojo vlogo, v zvezi s tem poudarja vprašanje obsežnega kupovanja zemljišč s strani tujih vlagateljev, kar vpliva na lokalne kmete in ima uničujoč vpliv na ženske in otroke;

25.    obžaluje, da predlagani cilji ne prepoznajo diferencialnih učinkov okoljskih groženj na življenje žensk in deklet, ali njihove odločilne vloge v dejavnostih, ki prispevajo k trajnostnosti in graditvi miru, ter poudarja, da je treba v vse prihodnje cilje za trajnostni razvoj vključiti vidike enakosti spola, ki jih bodo spremljali konkretni cilji za ženske in dekleta;

26.    meni, da je bistvenega pomena oblikovati svetovni okvir financiranja z vgrajenim spoštovanjem vidika enakosti spolov – pri čemer se v zvezi z EU uporablja Evropski razvojni sklad – da bi izpolnili nove cilje trajnostnega razvoja;

27.    trdi, da je treba upoštevati posebne potrebe kmetovalk, zlasti ko gre za vprašanje prehranske varnosti;

28.    poziva k vključitvi vprašanja enakosti spolov kot vsesplošne zadeve v okoljsko politiko in politiko podnebnih sprememb, od izvajanja do ocene teh politik, da bi zagotovili dejanske informacije za ocenjevanje in izboljšanje učinka teh politik, ter poudarja, da bi morala EU, glede na to, da ima razsežnost spolov veliko vlogo pri podnebnih spremembah tako v povezavi z učinki kot rešitvami, vztrajati pri pristopu na podlagi enakopravnosti spolov, sodelovanja in pravic, da bi dosegla vidno zmanjšanje neenakopravnosti spolov pri dostopu do virov za prilagoditev na podnebne spremembe in nadzoru teh virov, ter ravnovesje med spoloma pri procesu sprejemanja odločitev o podnebju in nesrečah na vseh ravneh;

29.    glede na to, da bo okvir za obdobje po letu 2015 univerzalni načrt za svetovni razvoj, poziva Komisijo, naj spolno in reproduktivno zdravje in pravice vključi v svojo naslednjo zdravstveno strategijo EU;

30.    poziva, naj se v okviru novega globalnega razvojnega okvira še naprej prizadeva za cilj univerzalnega dostopa do reproduktivnega zdravja in se ga obravnava kot prednostno nalogo, in naj se finančna podpora za načrtovanje družine zagotavlja sorazmerno s potrebami;

31.    poudarja, da univerzalno spoštovanje in dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic prispeva k izpolnitvi vseh z zdravjem povezanih razvojnih ciljev tisočletja: predporodna oskrba in možnost izognitve zelo tveganih porodov zmanjšujeta smrtnost dojenčkov in otrok; poudarja, da so načrtovanje družine, zdravje mater in službe za opravljanje varnega splava pomembni elementi reševanja življenja žensk;

32.    poziva, naj se s posebnimi projekti EU spodbudi spolno in reproduktivno zdravje in pravice v manj razvitih državah, da bi pomagali preprečiti umrljivost mater;

33.    poziva k novemu globalnemu okviru, v okviru katerega bodo nastale pravičnejše in vzdrženjše trgovinske sheme na osnovi dialoga, preglednosti in spoštovanja, in ki si bo prizadeval za pravičnejšo mednarodno trgovino; meni, da je pravična trgovina primer uspešnega partnerstva, ki vključuje več deležnikov po vsem svetu v različnih fazah vzdolž dobavne verige in zagotavlja dostop do trga za prikrajšane proizvajalce, zlasti ženske, jamči trajnostne možnosti preživetja, spoštuje delovne standarde, odpravlja delo otrok in spodbuja okoljsko trajnostne prakse kmetovanja in proizvodne prakse;

34.    poziva EU in njene države članice, naj pripravijo obsežen pregled pekinških izhodišč za ukrepanje in tako v letu 2015 obeležijo njihovo 20. obletnico;

35.    trdi, da je treba na ženske gledati kot na nekoga, ki ima vlogo pri razvoju, in se je zato treba z njimi posvetovati, med drugim tudi preko civilne družbe.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

• [1]  http://icpdbeyond2014.org/uploads/browser/files/93632_unfpa_eng_web.pdf
• [2]  Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov – grafični prikaz: http://www.fao.org/resources/infographics/infographics-details/en/c/180754/
• [3]  sklepni dokument OWG z dne 19. julija 2014 s sklicem: OWG_Outcome_Document_19_July_2014: http://www.worldwewant2015.org/file/449888/download/489787,
  http://www.worldwewant2015.org/owg