POROČILO Zunanji strategiji EU proti zgodnjim porokam in prisilnim porokam naproti – naslednji ukrepi

Zunanji strategiji EU proti zgodnjim porokam in prisilnim porokam naproti – naslednji ukrepi

(2017/2275(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2017 o preprečevanju porok otrok[1],

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, predvsem njenega člena 16, ter vseh drugih pogodb in instrumentov Združenih narodov o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 23 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 10(1) Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov 20. novembra 1989, in njenih štirih temeljnih načel, tj. nediskriminacije (člen 2), otrokovih koristi (člen 3), preživetja, razvoja in zaščite (člen 6) ter udeležbe (člen 12), pa tudi svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici Konvencije OZN o otrokovih pravicah[2];

–  ob upoštevanju člena 16 Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o privolitvi za sklenitev zakonske zveze, minimalni starosti za sklenitev zakonske zveze in registraciji zakonske zveze,

–  ob upoštevanju resolucij generalne skupščine Združenih narodov z dne 18. decembra 2014 in 19. decembra 2016 o zgodnjih in prisilnih porokah,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 29/8 z dne 2. julija 2015 o krepitvi prizadevanj za preprečevanje in odpravo porok otrok ter zgodnjih in prisilnih porok, resolucije št. 24/23 z dne 9. oktobra 2013 o krepitvi prizadevanj za preprečevanje in odpravljanje porok otrok, zgodnjih in prisilnih porok: izzivi, dosežki, najboljša praksa in vrzeli pri izvrševanju ter resolucije št. 35/16 z dne 22. junija 2017 o otroških, zgodnjih in prisilnih porokah v humanitarnih okoliščinah,

–  ob upoštevanju stališča, sprejetega na konferenci voditeljev držav in vlad Afriške unije junija 2015 v zvezi s porokami otrok, ki je potekala v Johannesburgu (Južna Afrika);

–  ob upoštevanju skupnega splošnega stališča o preprečevanju otroških porok Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev (ACHPR) in Afriškega odbora strokovnjakov za pravice in dobrobit otrok (ACERWC),

–  ob upoštevanju členov 32, 37 in 59(4) Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju poročila Sklada Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) iz leta 2012 z naslovom „Marrying Too Young – End Child Marriage (Premladi za poroko – odprava porok otrok)“,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 9,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. oktobra 2015 o akcijskem načrtu za enakost spolov za obdobje 2016–2020;

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 3. aprila 2017 o spodbujanju in varstvu otrokovih pravic,

–  ob upoštevanju temeljnih načel, določenih v sporočilu Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) iz leta 2016 o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije,

–  ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki ju je Svet sprejel 25. junija 2012[3]; ob upoštevanju akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015[4]; ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta Komisije in visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z naslovom „Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo: vmesni pregled – junij 2017“ (SWD(2017)0254),

–  ob upoštevanju smernic Evropske unije z dne 6. marca 2017 za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, naslovljenih „Ne zapostavljajmo nobenega otroka“,

–  ob upoštevanju Evropskega soglasja o razvoju z dne 7. junija 2017, ki poudarja zavezo Evropske unije za vključevanje človekovih pravic in enakosti med spoloma v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0187/2018),

A.  ker so otroške, zgodnje in prisilne poroke huda kršitev človekovih pravic, zlasti pravic žensk, med drugim pravice do enakosti, neodvisnosti in telesne nedotakljivosti, izobraževanja ter svobode pred izkoriščanjem in diskriminacijo; ker ta problem ne obstaja samo v tretjih državah, temveč tudi v nekaterih državah članicah; ker je odprava porok te prakse ena izmed prednostnih nalog zunanjega delovanja EU na področju spodbujanja pravic žensk in človekovih pravic; ker so poroke mladoletnih otrok prepovedane z različnimi mednarodnimi listinami in zakoni, kot so konvencija OZN o otrokovih pravicah in njeni izbirni protokoli; ker imajo poroke otrok ter zgodnje in prisilne poroke zelo negativne učinke na fizično in duševno zdravje ter osebnostni razvoj zadevnih oseb in otrok, rojenih v taki zakonski zvezi, pa tudi na družbo kot celoto; ker so poroke otrok oblika prisilne poroke, saj otroci sami po sebi niso zmožni dati polne, prostovoljne in informirane privolitve k poroki ali njenemu času; ker so otroci zelo ranljiva skupina;

B.  ker je EU zavezana spodbujanju otrokovih pravic in ker poroke otrok ter zgodnje in prisilne poroke predstavljajo kršitev teh pravic; ker je EU zavezana celovitemu varstvu in spodbujanju otrokovih pravic v svoji zunanji politiki;

C.  ker se nobena zakonska zveza ne sme skleniti brez polne in svobodne privolitve obeh strani ali z osebo, ki je mlajša od minimalne starosti za poroko;

D.  ker so poroke otrok svetovni problem, ki presega države, kulture in vere; ker so otroške neveste prisotne v vseh regijah sveta, od Bližnjega vzhoda do Latinske Amerike, od Azije do Evrope in od Afrike do Severne Amerike; ker poroke otrok zadevajo tudi fante, vendar v precej manjšem obsegu kot dekleta;

E.  ker je trenutno na svetu več kot 750 milijonov žensk, ki so se poročile pred dopolnjenim 18. letom, od tega 250 milijonov pred dopolnjenim 15. letom; ker je trenutno približno 40 milijonov deklet med 15. in 19. letom poročenih ali živi v paru; ker se vsako leto približno 15 milijonov deklet poroči pred dopolnjenim 18. letom, od tega 4 milijoni pred dopolnjenim 15. letom; ker se je okoli 156 milijonov fantov poročilo pred dopolnjenim 18. letom, od tega 25 milijonov pred dopolnjenim 15. letom; ker so otroške, zgodnje in prisilne poroke pogostejše v revnih in nerazvitih regijah; ker se število teh porok z rastjo svetovnega prebivalstva povečuje; ker je v nedavnem poročilu Unicefa ocenjeno, da se bo do leta 2050 pred dopolnjenim 18. starosti poročilo približno 1,2 milijarde deklet; ker je devet od desetih držav z najvišjo stopnjo porok otrok uvrščenih med nestabilne države;

F.  ker so glavni vzroki za poroke otrok revščina, neizobraženost, trdovratne neenakosti med spoloma, stereotipi, prepričanje, da je zakonska zveza oblika zaščite, družinska čast ter neobstoj učinkovitega varstva pravic dečkov in deklic, pa tudi škodljive prakse, prepričanja, navade in diskriminacijska pravila; ker te dejavnike pogosto zaostrujejo omejene možnosti za kakovostno izobraževanje in priložnosti za delo, pa tudi zakoreninjeni socialni standardi glede otroških, zgodnjih in prisilnih porok;

G.  ker so poroke otrok ter zgodnje in prisilne poroke povezane z visokim tveganjem zgodnjih in neželenih nosečnosti, visoko stopnjo umrljivosti mater in otrok, redkejšim načrtovanjem družin in neželenimi nosečnostmi z večjim zdravstvenim tveganjem ter neustreznimi ali neobstoječimi informacijami o spolnem in reproduktivnem zdravju, na splošno pa za dekleta pomenijo konec izobraževanja; ker se v nekaterih državah nosečnice in mlade matere ne smejo več šolati; ker poroke otrok lahko vodijo tudi do prisilnega dela, suženjstva in prostitucije;

H.  ker se kljub konvenciji OZN o otrokovih pravicah, po kateri bi bilo treba spodbujati redno navzočnost pri pouku, veliko deklet ne šola zaradi številnih dejavnikov, na primer ker so šole nedostopne ali drage; ker žrtve otroških, zgodnjih in prisilnih porok trpijo nesorazmerno hude in vseživljenjske posledice in so zelo pogosto prikrajšane za možnost nadaljevanja izobraževanja, dekleta pa običajno opustijo šolanje med pripravami na poroko ali nemudoma po poroki; ker sta izobraževanje, vključno s spolno vzgojo, in usposabljanje učinkovit način za preprečevanje otroških, zgodnjih in prisilnih porok, saj prispevata k opolnomočenju, možnostim zaposlitve, svobodi izbire, pravici do odločanja o lastni usodi in dejavni udeležbi v družbi, posamezniki pa se lahko osvobodijo različnih oblik nadzora, ki škodijo njihovim pravicam, brez katerih je ekonomski, pravni, zdravstveni in družbeni položaj žensk in deklet, pa tudi razvoj družbe kot celote še naprej oviran;

I.  ker vsako leto 17 milijonov mladoletnic rodi otroka, kar jih sili, da prevzamejo odgovornosti odraslih in ogroža njihovo zdravje, izobraževanje in ekonomske obete; ker poroke otrok ter zgodnje in prisilne poroke deklice izpostavljajo zgodnji nosečnosti, s tem pa precejšnjim tveganjem in težavam med nosečnostjo in porodom, zlasti zaradi nezadostne ali neobstoječe zdravniške oskrbe, celo v kakovostnih zdravstvenih domovih, kar pogosto privede do smrti in obolevnosti mater; ker so izpostavljene večjemu tveganju prenosljivih okužb, vključno z virusom HIV; ker so v državah z nizkimi in srednjimi dohodki zapleti v nosečnosti in pri porodu glavni vzrok smrti deklet v starosti od 15 do 19 let; ker je stopnja umrljivosti otrok, ki se rodijo najstniškim materam, 50 % višja in ker so bolj izpostavljeni motnjam v telesnem in umskem razvoju; ker lahko pogoste ali zgodnje nosečnosti povzročijo številne dolgoročne zdravstvene zaplete, pa tudi smrt;

J.  ker poroke otroške, zgodnje in prisilne poroke pomenijo kršitev otrokovih pravic in obliko nasilja nad dekleti in dečki in ker imajo države kot take obveznost preiskati obtožbe, preganjati storilce in zagotoviti pravna sredstva žrtvam, ki so večinoma ženske in dekleta; ker je treba te poroke obsoditi in jih ni mogoče upravičiti s kulturnimi ali verskimi razlogi; ker otroške, zgodnje in prisilne poroke povečujejo tveganje nasilja na podlagi spola in so pogosto izvor družinskega in intimnega partnerskega nasilja, spolnih, telesnih, psiholoških, čustvenih in finančnih zlorab ter drugega ravnanja, ki škodi dekletom in ženskam, na primer pohabljanja ženskih spolnih organov in tako imenovanih zločinov iz časti, prav tako pa povečujejo izpostavljenost deklet in žensk diskriminaciji in nasilju na podlagi spola v njihovem celotnem življenju;

K.  ker se število otroških, zgodnjih in prisilnih porok precej poveča v obdobjih nestabilnosti, oboroženih spopadov ter naravnih in humanitarnih katastrof, med katerimi je zdravniška in psihološka obravnava pogosto pomanjkljiva, podobno kot možnosti izobraževanja in preživljanja, družbene mreže in storitve pa motene; ker so med nedavno migracijsko krizo nekateri starši, ki so želeli svoje otroke, zlasti hčere, zavarovati pred spolnim nasiljem oziroma so bili ti finančno breme za družino, ocenili, da nimajo druge možnosti, kot da jih poročijo pred dopolnjenim 18. letom v prepričanju, da jih bo to rešilo revščine;

L.  ker je prisilna poroka eden od najpogostejših razlogov za preganjanje zaradi spola, kot priča znatno število žensk, ki ga navedejo, ko zaprosijo za azil; ker še vedno obstajajo številne ovire za priznavanje prisilne poroke kot razloga za dodelitev mednarodne zaščite, čeprav je oblika preganjanja zaradi spola in predstavlja resne in sistematične kršitve temeljnih pravic, ki imajo za posledico nečloveško in ponižujoče ravnanje, ki lahko vodi v mučenje;

M.  ker so v istanbulski konvenciji poroke otrok opredeljene kot vrsta nasilja nad ženskami in ker konvencija zahteva kriminalizacijo prisile otroka v poroko in zvabljanja otroka v drugo državo z namenom prisile v zakon; ker je težava še toliko hujša, kadar žrtve nimajo dostopa do pravne, zdravstvene in socialne pomoči; ker mora to konvencijo ratificirati še 11 držav članic EU;

N.  ker zaradi narave otroških, zgodnjih ali prisilnih porok številni primeri ostanejo neprijavljeni, zlorabe pa prečkajo mednarodne in kulturne meje ter lahko pomenijo tudi trgovino z ljudmi, ki vodi v suženjstvo, izkoriščanje in/ali nadzor nad ljudmi;

O.  ker je julija 2014 v Londonu potekalo prvo vrhovno srečanje deklet, katerega cilj je bil obuditi domača in mednarodna prizadevanja za odpravo pohabljanja ženskih spolnih organov ter otroških, zgodnjih in prisilnih porok znotraj generacije;

P.  ker sta preprečevanje vseh oblik nasilja nad dekleti in ženskami ter odzivanje nanj, vključno z otroškimi, zgodnjimi in prisilnimi porokami, med cilji akcijskega načrta EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020;

Q.  ker bodo zakonske zveze otrok države v razvoju do leta 2030 stale več bilijonov dolarjev[5];

R.  ker zgodnje in otroške poroke ostajajo tabu, ki ga je treba javno obravnavati, da bi končali vsakodnevno trpljenje deklic in mladostnic, ki so njihove žrtve, in nenehno kršenje njihovih človekovih pravic; ker eden od mogočih pristopov k temu vključuje podpiranje in širjenje dela novinarjev, umetnikov, fotografov in aktivistov, ki obravnavajo vprašanje zgodnjih porok;

1.  ugotavlja, da nekatere države članice EU še vedno dovoljujejo sklenitev zakonske zveze pri 16 letih s privolitvijo staršev; poziva zakonodajalce v državah članicah EU in tretjih državah, naj določijo, da je najnižja enotna starost za poroko 18 let, ter naj sprejmejo potrebne upravne, pravne in finančne ukrepe, s katerimi bo mogoče zagotavljati učinkovito izpolnjevanje te zahteve, na primer z registracijo porok in rojstev in zagotavljanjem, da bodo imela dekleta dostop do institucionalnih mehanizmov podpore, vključno s psihosocialnim svetovanjem, mehanizmi zaščite in priložnostmi za okrepitev ekonomske vloge; ponovno poudarja, da je treba otroške, zgodnje in prisilne poroke obravnavati kot resno kršitev človekovih pravic in temeljnih pravic prizadetih otrok, predvsem pravice, da svobodno izrazijo svojo privolitev, in pravice do integritete ter telesnega in duševnega zdravja, posredno pa tudi pravice do izobraževanja in uživanja vseh državljanskih in političnih pravic; obsoja takšne poroke in meni, da bi bilo treba vse te kršitve zakonodaje obravnavati na sorazmeren in učinkovit način;

2.  meni, da se je treba spopasti s številnimi vzroki za otroške, zgodnje in prisilne poroke, med katerimi so škodljive tradicije, zakoreninjena revščina, konflikti, običaji, posledice naravnih nesreč, stereotipi, nespoštovanje enakosti spolov ter pravic, zdravja in blaginje žensk in deklet, pomanjkanje možnosti za ustrezno izobraževanje ter neodločno odzivanje na ta pojav z zakonodajo in politikami s posebnim poudarkom na otrocih iz zapostavljenih skupnosti; v zvezi s tem poziva EU in države članice, naj v sodelovanju z Agencijo OZN za ženske, skladom OZN za otroke, skladom OZN za prebivalstvo ter drugimi partnerji opozarjajo na problematiko otroških, zgodnjih in prisilnih porok; poziva EU in države članice, naj uresničijo cilje agende za trajnostni razvoj do leta 2030, da bi se učinkoviteje borili proti škodljivim praksam, kot je pohabljanje ženskih spolnih organov, in kazensko preganjali storilce; podpira povečanje financiranja s strani EU in držav članic prek mehanizmov za razvojno pomoč, ki spodbujajo enakost spolov in izobraževanje, da bi izboljšali možnosti izobraževanja za dekleta in ženske ter priložnosti za njihovo sodelovanje pri razvoju skupnosti ter gospodarskem in političnem vodstvu, da bi tako odpravili vzroke za otroške, zgodnje in prisilne poroke;

3.  priznava, da samo zakonska prepoved otroških, zgodnjih in prisilnih porok ne zagotavlja, da bo ta praksa opuščena; poziva EU in njene države članice, naj bolje usklajujejo in izboljšujejo izvajanje mednarodnih pogodb in zakonodaje, tudi prek diplomatskih odnosov z vladami in organizacijami tretjih držav, da bi obravnavali vprašanja v zvezi z otroškimi, zgodnjimi in prisilnimi porokami; poziva, da se naredi čim več za zakonsko prepoved teh porok in da se jo dopolni s širšo paleto zakonov in politik; se zaveda, da je treba v ta namen sprejeti in izvajati celovite in holistične politike, strategije in programe, vključno z razveljavitvijo diskriminacijskih zakonskih določb v zvezi s poroko in sprejetjem pozitivnih ukrepov za krepitev vloge deklet;

4.  ugotavlja, da so neenakost spolov, pomanjkanje spoštovanja do deklet in žensk ter vztrajanje pri kulturnih in družbenih tradicijah, ki podaljšujejo diskriminacijo deklet in žensk, ena največjih ovir v boju otroškim, proti zgodnjim in prisilnim porokam; prav tako priznava povezavo med otroškimi, zgodnjimi in prisilnimi porokami ter nasiljem iz časti, zato poziva, naj se tovrstni zločini ustrezno preiskujejo, osumljenci pa kazensko preganjajo; dodaja še, da so žrtve takšnega nasilja tudi dečki in mladi moški; poziva, da se te prakse obravnavajo v vseh ustreznih programih in političnih dialogih EU s partnerskimi državami, da bodo uvedeni mehanizmi za njihovo odpravljanje, prav tako pa se je treba z njimi spopasti prek izobraževanja in ozaveščanja v partnerskih državah;

5.  spodbuja k premisleku o tem, da je Evropska unija kot glavni spodbujevalec razvoja in človekovih pravic v svetu tista, ki mora prevzeti vodilno vlogo v sodelovanju z regionalnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi, če naj se celostno borimo proti otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam; poziva EU in države članice, naj sodelujejo z organi kazenskega pregona in pravosodnimi sistemi v tretjih državah ter zagotavljajo usposabljanje in tehnično pomoč, da bi pomagale pri sprejemanju in uveljavljanju zakonodaje, s katero bi prepovedali otroške, zgodnje in prisilne poroke, ter odpravljanju zakonov, družbenih standardov in kulturnih tradicij, ki ovirajo pravice in svoboščine deklet in žensk; poziva države članice, naj prispevajo k pobudam, kot je pobuda EU in OZN Spotlight, ki se osredotoča na odpravo vseh vrst nasilja zoper ženske in dekleta;

6.  zato poziva države članice EU, ki tega še niso storile, naj v svojo zakonodajo vpišejo popolno prepoved otroških, zgodnjih in prisilnih porok, izvršujejo kazensko zakonodajo in ratificirajo istanbulsko konvencijo; prav tako jih poziva, naj v sodelovanju s civilno družbo usklajujejo ukrepe v zvezi s tem; poudarja, kako pomembna je ustrezna in dolgoročna podpora za zatočišča za ženske, begunce ter otroke brez spremstva in razseljene otroke, tako da nihče ne bo ostal brez pomoči zaradi pomanjkanja sredstev; poziva države članice, naj uveljavljajo minimalno starost za sklenitev zakonske zveze, določeno z zakonodajo, in spremljajo razmere z zbiranjem po spolu razčlenjenih podatkov in dokazov o povezanih dejavnikih, da bodo lahko bolje ocenile razsežnost problema; poziva Komisijo, naj oblikuje evropsko podatkovno zbirko s podatki iz tretjih držav, da bo spremljala prisilne poroke;

7.  državam članicam priporoča, naj približajo svoje zakone o obravnavi državljanov tretjih držav, tudi migrantov, ki so se poročili pred dopolnjenim 18. letom, in naj uvedejo sistem upravljanja, v središču katerega bo otrok, da bi ugotovile, kaj je v interesu otroka in na podlagi tega sprejele sklep o pravnem priznanju zakonske zveze, humanitarno obravnavo pa ponudijo tudi tistim, ki so se poročili pred 18. letom ali pod prisilo, in zagotovijo zaščito v primerih, ko ženske ali dekleta zahtevajo razpustitev zakonske zveze, sklenjene pod prisilo; poziva, naj se v sprejemnih centrih za begunce in prosilce za azil uvedejo posebni postopki;

8.  spodbuja Evropsko unijo, naj v okviru svoje zunanje politike in politike razvojnega sodelovanja partnerjem ponudi strateški sporazum in naj v ta namen zahteva, da:

a. vse njene partnerske države prepovejo otroške, zgodnje in prisilne poroke, odpravijo zakonske vrzeli in izvršujejo zakonodajo v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic, vključno z razveljavitvijo vseh določb, ki bi lahko dovolile, opravičile ali omogočile te poroke, tudi tiste, ki osebam, ki zagrešijo posilstvo, spolno zlorabo, spolno izkoriščanje, ugrabitev, trgovino z ljudmi ali moderne oblike suženjstva, dovolijo, da se izognejo pregonu in kaznovanju s tem, da se poročijo s svojo žrtvijo, zlasti tako, da prekličejo ali spremenijo te zakone;

b. se bo ta prepoved po sprejemu zakonodaje spoštovala in izvajala v praksi na vseh ravneh in da bodo sprejeti celoviti in holistični programi in strategije z merljivimi večfaznimi cilji, da se otroške, zgodnje in prisilne poroke preprečijo in izkoreninijo, ter da bodo ti programi ustrezno financirani in ocenjeni, predvsem z zagotavljanjem pravnega varstva, mehanizmi za odgovornost in odpravo krivic;

c. partnerske vlade izkažejo vztrajnost in politično voljo za odpravo porok otrok ter oblikujejo celovite zakonodajne okvire in akcijske načrte z jasnimi mejniki in roki za uvedbo ukrepov za preprečevanje porok otrok v različnih sektorjih, pa tudi ustvarijo politično, gospodarsko, družbeno, kulturno in državljansko okolje, ki bo ščitilo dekleta in ženske in jim omogočalo večjo vlogo ter podpiralo enakost spolov;

d. se namenijo potrebna sredstva za uresničitev tega cilja, pri čemer si je treba prizadevati za to, da bodo imeli dostop do tega sodelovanja vsi institucionalni akterji, kot so sodstvo, delavci v izobraževanju in zdravstvu, organi pregona, vodje skupnosti in verski voditelji in organizacije civilne družbe s področja boja proti otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam;

e. se zagotovi, da bo raven uradne razvojne pomoči, dodeljene vladnim organom, odvisna od prizadevanj države prejemnice za izpolnitev zahtev v zvezi s človekovimi pravicami, vključno z bojem proti otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam;

f. se sklada Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) in za otroke (UNICEF) vključita v tristransko sodelovanje, v okviru katerega bosta v boju proti otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam z izvajanjem v proračunih predvidenih nacionalnih akcijskih načrtov povezana z Evropsko unijo, njenimi državami članicami in njihovimi organizacijami civilne družbe s tega področja partnerskimi državami, pri čemer se da prednost zlasti programom in metodam, s katerimi bo mogoče preseči t. i. kulturne, verske in plemenske prakse, ki v resnici pomenijo predvsem najhujše kršitve pravic otrok in poseganje v dostojanstvo deklet; poziva, da se pri tem sodelovanju obravnava tudi povezano vprašanje nasilja iz časti;

g. se pri izvajanju teh programov kot podlaga uporabijo ustrezne konvencije in besedila, pa tudi neposredni cilji, sprejeti z resolucijo generalne skupščine Združenih narodov z dne 25. septembra 2015 v okviru programa trajnostnega razvoja do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilj 3 (poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih), cilj 4 (vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar) in cilj 16 (spodbujati miroljubne in vključujoče družbe za doseganje trajnostnega razvoja, vsem omogočiti dostop do pravosodja in vzpostaviti dobro delujoče, odgovorne in vključujoče institucije na vseh ravneh), še posebej pa odprava zlorab, izkoriščanja, preprodaje in vseh oblik nasilja nad otroki in njihovega mučenja;

h. se pri izvajanju teh programov upošteva tudi cilj trajnostnega razvoja št. 5 (doseči enakost spolov in okrepiti vlogo žensk in deklet), vključno z možnostjo načrtovanja družine in celotnim naborom javnih in splošnih storitev spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic, tudi sodobno kontracepcijo ter varnim in zakonitim splavom za dekleta; glede na to poziva Komisijo in države članice, naj podprejo gibanje SheDecides in se zavežejo dodatnemu financiranju mednarodne pomoči za spolno in reproduktivno zdravstveno varstvo, vključno z varnim splavom in informacijami o njem, s čimer bodo nasprotovale svetovni prepovedi financiranja nevladnih organizacij, ki zagovarjajo splav („global gag rule“), ki jo je vlada ZDA znova uvedla v začetku leta 2017;

i. se vprašanja otroških, zgodnjih in prisilnih porok načnejo v potekajočem dialogu med posebnim predstavnikom EU za človekove pravice Stavrosom Lambrinidisom in tretjimi državami; spodbuja Komisijo in države članice, naj v programe za vzpostavljanje miru in obnovo po konfliktih vključijo vidik spola, razvijejo programe za ekonomsko preživljanje in izobraževanje deklet in žensk, ki so žrtve zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez, ter jim olajšajo dostop do zdravstvenih in reproduktivnih storitev na območjih, ki so jih prizadeli konflikti;

9.  meni, da je treba nujno ustvariti prostor za spoštljiv dialog z voditelji skupnosti in ozavestiti splošno javnost in še posebej ogrožene osebe, pri čemer se je treba v boju proti otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam opreti na neposredne kampanje za izobraževanje in ozaveščanje ter na družbena omrežja in nove medije; zato poziva k razvoju horizontalnih vladnih, pravnih, družbenih in diplomatskih ukrepov za preprečevanje te prakse; meni, da je treba v lokalnih skupnostih nujno sodelovati z osrednjimi deležniki, kot so dijaki in dijakinje, učitelji, starši, vodje skupnosti in verski voditelji, in sicer prek programov, ki jih organizirajo te skupnosti, ali s posebnimi programi ozaveščanja, da se bodo te skupnosti bolje zavedale negativnih posledic otroških porok za otroke, družine in skupnosti, obstoječe zakonodaje o otroških porokah in neenakosti spolov ter načinov, kako pridobiti finančna sredstva za reševanje tega problema;

10.  meni, da je povečevanje vpliva žensk in deklet z izobraževanjem, družbeno podporo in gospodarskimi priložnostmi ključno orodje za boj proti tem praksam; priporoča, naj EU spodbuja in varuje enake pravice za ženske in dekleta, kar zadeva izobraževanje, s posebnim poudarkom na brezplačnem visokokakovostnem osnovno- in srednješolskem izobraževanju, vključevanju spolne vzgoje v šolske programe ter finančnih spodbudah spodbudami za družine deklic in/ali pomoči za vpis v šolo in dokončanje šolanja; poudarja, da je treba begunskim otrokom omogočiti neoviran dostop do izobraževanja ter spodbuditi njihovo integracijo in vključevanje v nacionalne izobraževalne sisteme; se zaveda, da je treba podpreti in zaščititi vse tiste, ki jim grozi otroška, zgodnja ali prisilna poroka ali jo že imajo za seboj, vključno z izobraževanjem, psihološko in socialno podporo, stanovanji in drugimi visokokakovostnimi socialnimi storitvami ter zdravstvenimi storitvami in oskrbo na področju duševnega, spolnega in reproduktivnega zdravja;

11.  poziva Evropsko unijo, naj poskrbi, da bo zagotovljeno usposabljanje za vladne uradnike, vključno z diplomati, socialne delavce, verske voditelje in voditelje skupnosti, zaposlene v organih kazenskega pregona in pravosodnih sistemih tretjih držav, učitelje in vzgojitelje ter druge uslužbence, ki so v stiku z morebitnimi žrtvami, tako da se bodo lahko odzivali na primere otroških porok in nasilja na podlagi spola, da bodo bolje odkrivali deklice in dečke, izpostavljene otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam, nasilju v družini, spolnemu nasilju in drugim praksam, ki spodkopavajo človekove pravice in dostojanstvo, ter jim pomagali in da bodo sposobni učinkovito ukrepati ter zagotoviti spoštovanje pravic in dostojanstva teh posameznikov;

12.  poziva Evropsko unijo, naj zagotovi usposabljanje za organe pregona, da bodo sposobni bolje zagotoviti spoštovanje pravic deklet, izpostavljenih prisilnim in zgodnjim porokam, nasilju v družini, tveganju posilstva ter drugi praksi ali poseganju v človekovo dostojanstvo;

13.  poziva države članice, naj migrantskim ženskam in dekletom podelijo nevezano dovoljenje za bivanje, ki ne bo odvisno od statusa njihovega soproga ali partnerja, zlasti če gre za žrtve fizičnega in psihološkega nasilja, vključno s pod prisilo sklenjeno ali dogovorjeno zakonsko zvezo, in naj zagotovijo, da bodo za njihovo zaščito izkoriščeni vsi upravni ukrepi, med drugim učinkovit dostop do mehanizmov pomoči in zaščite;

14.  poziva EU in njene države članice, naj razmislijo o podpori in poostritvi zaščitnih ukrepov v tretjih državah, kot so varne hiše, ter možnostih pravne, zdravstvene in po potrebi konzularne pomoči za žrtve otroških, zgodnjih in prisilnih porok;

15.  se zaveda, da mora biti Evropska unija, ki visoko ceni človekove pravice in temeljne vrednote, med njimi spoštovanje človekovega dostojanstva, na ravni držav članic vsekakor povsem neoporečna, ter poziva Komisijo, naj začne obširno kampanjo ozaveščanja in naj eno od evropskih let posveti boju proti otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam;

16.  odločno podpira delo svetovnega partnerstva Girls Not Brides, ki se bori proti porokam otrok in skuša deklicam omogočiti, da izkoristijo ves svoj potencial;

17.  pozdravlja potekajočo kampanjo Afriške unije za izkoreninjenje otroških porok in delo organizacij, kot je Royal Commonwealth Society, ki se zavzemajo za odločnejše ukrepe zoper otroške poroke in neenakost spolov;

18.  poudarja, da je nujno treba obveščati in izobraževati moške in fante ter pridobiti njihovo podporo za ukrepe spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami otrok in žensk;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Združenim narodom.

• [1]  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0379.
• [2]  UL C 289, 9.8.2016, str. 57.
• [3]  https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/131181.pdf
• [4]  https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/eu_action_plan_on_human_rights_and_democracy_en_2.pdf
• [5]  Wodon, Quentin T.; Male, Chata; Nayihouba, Kolobadia Ada; Onagoruwa, Adenike Opeoluwa; Savadogo, Aboudrahyme; Yedan, Ali; Edmeades, Jeff; Kes, Aslihan; John, Neetu; Murithi, Lydia; Steinhaus, Mara; Petroni, Suzanne, Economic Impacts of Child Marriage: Global Synthesis Report, Washington, D.C., Skupina Svetovne banke, 2017.

za Odbor za zunanje zadeve

Zunanji strategiji EU proti zgodnjim in prisilnim porokam naproti – naslednji ukrepi
2017/2275(INI)

Pripravljavka mnenja: Daniela Aiuto

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker zakonske zveze otrok ter zgodnje in pod prisilo sklenjene zakonske zveze[1] pomenijo kršitev človekovih pravic, ki so določene z mednarodnimi standardi, kot so Pekinška deklaracija in izhodišča za ukrepanje, akcijski program Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju ter Konvencija ZN o privolitvi za sklenitev zakonske zveze, o minimalni starosti za sklenitev zakonske zveze in o registraciji zakonske zveze, ter so eno temeljnih načel Evropske unije kot območja varnosti, svobode, pravice in človekovih pravic, vključno s pravicami žensk in deklet; ker se zaradi zakonskih zvez otrok ter zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez nadaljujejo druge kršitve človekovih pravic, zaradi katerih so nesorazmerno prizadete ženske in dekleta, oviran pa je tudi socialno-ekonomski razvoj;

B.  ker so zakonske zveze otrok ter zgodnje in pod prisilo sklenjene zakonske zveze kljub zavezam na mednarodni, nacionalni in regionalni ravni po vsem svetu še vedno zelo pogoste ter po ocenah ZN prizadenejo skoraj 700 milijonov žensk in 150 milijonov moških, ki so prisiljeni skleniti zakonsko zvezo, ki je bila dogovorjena, preden so postali polnoletni; ker zgodnje zakonske zveze ostajajo težava, zaradi katere so nesorazmerno prizadeta predvsem mladoletna dekleta in deklice; ker je izkoreninjenje zakonskih zvez otrok strateški način spodbujanja pravic žensk in krepitve njihove vloge;

C.  ker je bilo že večkrat dokazano, da imajo zgodnje in pod prisilo sklenjene zakonske zveze negativne in škodljive posledice za dekleta in ženske ter njihove otroke in skupnosti; ker zaradi zakonskih zvez otrok ter zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez pogosto pride do opustitve šolanja, s čimer so dekletom in ženskam odvzete osnovne pravice, poveča pa se tudi verjetnost, da bodo postale žrtve trajne revščine in revščine na podlagi spola, in ker je za mlade mladoporočenke, ki sta jim bili odvzeti možnost izobraževanja in poznejše plačane zaposlitve, bolj verjetno, da bodo živele v revščini;

D.  ker vsako leto po vsem svetu otroka rodi 16 milijonov deklet, starih od 15 do 19 let, in vsaj milijon deklet, mlajših od 15 let; ker 95 % mladostnic, ki rodijo otroka, živi v državah v razvoju, ker se 9 od 10 takih rojstev zgodi v zakonski zvezi ali partnerstvu in ker v državah v razvoju zaradi vzrokov, povezanih z nosečnostjo in porodom, vsako leto umre približno 70 000 mladostnic[2];

E.  ker raziskave kažejo močno povezavo med zakonskimi zvezami otrok in prezgodnjim rojstvom; ker imajo zgodnje in pod prisilo sklenjene zakonske zveze zaradi zelo pomanjkljivega načrtovanja družine in spolne vzgoje hude posledice za spolno in reproduktivno zdravje ter pravice žensk in deklet, vključno z neželenimi nosečnostmi, ter resno ogrožajo fizično in duševno zdravje žensk in deklet, saj se zaradi njih pomembno poveča tveganje zgodnjih, pogostih in/ali neželenih nosečnosti, umrljivosti in obolevnosti mater in otrok ter fistul in spolno prenosljivih bolezni, vključno s HIV, medtem ko so zapleti v nosečnosti in pri porodu glavni vzrok smrti pri dekletih v starosti od 15 do 19 let, verjetnost smrti v prvih nekaj dneh po rojstvu pa je v primeru otrok, ki se rodijo najstniškim materam, 50 % večja;

F.  ker na svetu vsakih sedem sekund sklene zakonsko zvezo dekle, mlajše od 15 let, pogosto z moškim, ki je veliko starejši od nje; ker naj bi bilo, če bo število mladoletnih nevest še naprej naraščalo kot doslej, leta 2030 na svetu 950 milijonov žensk, ki so sklenile zakonsko zvezo zelo mlade, leta 2050 pa naj bi jih bilo 1,2 milijarde[3];

G.  ker se s sklenitvijo zakonske zveze pred 18. letom poveča verjetnost nasilja v družini; ker so deklice neveste pogosto žrtve nasilja, saj se zaradi velikih starostnih razlik poveča neravnovesje moči med deklicami in njihovimi precej starejšimi možmi;

H.  ker so globoko zakoreninjene neenakosti spolov in spolni stereotipi, škodljive prakse, pojmovanja, običaji in diskriminatorne norme temeljni vzroki zakonskih zvez otrok ter zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez; ker se zato povečuje tveganje, da bodo ženske in dekleta v svojem življenju izpostavljene diskriminaciji in nasilju na podlagi spola;

I.  ker je izobraževanje eden od najučinkovitejših pristopov, s katerim je mogoče preprečiti zgodnje in pod prisilo sklenjene zakonske zveze ter ženskam in dekletom pomagati pri odločanju ob polnem zavedanju posledic za svoje življenje; ker se dekleta z izobraževanjem pripravijo na delo in preživljanje, pridobijo večjo samozavest in boljši položaj v svojem gospodinjstvu in skupnosti ter večji vpliv pri odločitvah o svojem življenju[4], s čimer se zmanjša verjetnost zakonskih zvez otrok in odloži nosečnost;

J.  ker narašča zaskrbljenost zaradi zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez na območjih, ki so jih prizadeli konflikti; ker to prakso običajno utemeljujejo bojevite in ekstremistične skupine, obenem pa močno vpliva na zdravje in dobro počutje žensk in deklet;

K.  ker so zakonske zveze otrok ukoreninjene v nekaterih tradicijah in kulturah, vendar take prakse ne more utemeljiti nobena kultura ali vera, zlasti če so zaradi nje ogrožene človekove in otrokove pravice; ker imajo v številnih skupnostih, v katerih so razširjene zgodnje zakonske zveze, moški več pravic, dekleta pa v družini pogosto veljajo za finančno breme in imajo posledično na splošno nizko samozavest;

L.  ker imajo vse deklice pravico, da v celoti izživijo svoje otroštvo, se igrajo, izkoristijo pravico do izobraževanja ter so zaščitene pred nasiljem, fizičnimi in psihološkimi poškodbami in zlorabami ter izkoriščanjem vseh vrst;

M.  ker imajo deklice in dekleta pravico do popolnega razvoja kot državljanke, kot je določeno v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah;

N.  ker zgodnje in pod prisilo sklenjene zakonske zveze same po sebi ovirajo razvoj, nadaljnje sklepanje takih zakonskih zvez pa ovira prizadevanja za doseganje razvojnih ciljev tisočletja št. 1 do 6, zlasti na področjih enakosti spolov ter krepitve vloge žensk in deklet, zmanjšanja revščine, izobraževanja ter umrljivosti in zdravja mater in otrok, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem[5];

O.  ker sta preprečevanje vseh oblik nasilja nad dekleti in ženskami ter odzivanje nanj, vključno z zgodnjimi in pod prisilo sklenjenimi zakonskimi zvezami, med cilji akcijskega načrta EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020;

P.  ker se natančna opredelitev pod prisilo sklenjene zakonske zveze med državami članicami razlikuje, čeprav je povsod po EU v nasprotju s pravom; ker so zaradi odsotnosti splošno sprejete opredelitve ovirana prizadevanja za zbiranje podatkov o številu pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez v EU;

Q.  ker pod prisilo sklenjene zakonske zveze še vedno vzbujajo zaskrbljenost v EU; ker to v večini držav članic ni kaznivo dejanje, ampak se zaščita zagotavlja z več splošnejšimi kazenskimi določbami, na primer v zvezi s posilstvom ali ugrabitvijo;

R.  ker je treba glede na to, da mladostnik, ki je mlajši od 18 let, ne more veljavno privoliti v zakonsko zvezo, zakonske zveze otrok obravnavati kot sklenjene pod prisilo; ker je zato vredno obžalovanja, da 144 od 193 držav nima zakona, ki bi prepovedoval zakonske zveze otrok;

S.  ker številni primeri pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez niso prijavljeni ali pa so prijavljeni zasebnim in nevladnim organizacijam namesto javnim organom; ker tudi za primere, ki so prijavljeni nacionalnim organom, na ravni držav članic ni enotnega sistema za zbiranje podatkov, čeprav je nujno potreben;

T.  ker bodo zakonske zveze otrok države v razvoju do leta 2030 stale več bilijonov dolarjev[6];

U.  ker se morajo vlade zavedati, kako pomemben je boj proti zakonskim zvezam otrok in zgodnjim zakonskim zvezam za prizadevanja za doseganje ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030; ker bi dekleta, katerim bi pomagali, da se v otroštvu izognejo zakonskim zvezam in odložijo zanositev, s tem dobila priložnost, da v prihodnosti izboljšajo svoja znanja in spretnosti ter prihodke, s čimer bi prispevala k izkoreninjenju revščine v prihodnjih generacijah; ker bi s spodbujanjem enakosti spolov in krepitve vloge žensk zagotovili, da imajo dekleta moč odločanja o svojem družinskem ter spolnem in reproduktivnem življenju; ker bi z izkoreninjenjem zakonskih zvez otrok in zgodnjih zakonskih zvez zmanjšali umrljivost dojenčkov ter ublažili najrazličnejše zdravstvene težave, ki so povezane z nosečnostjo ali zgodnjim porodom;

V.  ker so v večini skupnosti, v katerih izvajajo zakonske zveze otrok in zgodnje zakonske zveze, ženske pogosto žrtve postopka odločanja ter ker sta vključevanje in izobraževanje vodij skupnosti in žensk, ki živijo v teh skupnostih, ključna za spremembo odnosa do zakonskih zvez otrok in ravnanja v zvezi z njimi; ker je poleg tega potrebna zakonodaja, ki prepoveduje zgodnje in pod prisilo sklenjene zakonske zveze;

W.  ker je medgeneracijska revščina eden od najpogosteje navedenih razlogov za siljenje deklic v zakonske zveze otrok; ker se starši zaradi pomanjkljivega znanja o spolnem in reproduktivnem zdravju na splošno ne zavedajo tveganj, ki so povezana z zgodnjo nosečnostjo;

X.  ker je tako kot na vseh področjih ukrepanja za boj proti nasilju nad ženskami tudi v zvezi z zakonskimi zvezami otrok zelo pomembno spodbuditi moške in fante, da se uprejo diskriminaciji na podlagi spola in spremenijo škodljive tradicionalne prakse, ki so globoko ukoreninjene v kulturi posamezne skupnosti;

Y.  ker zakonske zveze otrok in zgodnje zakonske zveze ostajajo tabuji, ki jih je treba javno obravnavati, da bi končali vsakodnevno trpljenje deklic in mladostnic, ki so njihove žrtve, in nenehno kršenje njihovih človekovih pravic; ker eden od mogočih pristopov k temu vključuje podpiranje in širjenje dela novinarjev, umetnikov, fotografov in aktivistov, ki obravnavajo vprašanje zgodnjih zakonskih zvez;

Z.  ker kampanje za izkoreninjenje zgodnjih zakonskih zvez deklet in mladih žensk ne bodo uspešne, če ne bosta sprejeti spolnost mladostnikov in njihova pravica, da sami odločajo o svojem telesu, odnosih in spolni dejavnosti; ker morajo biti informacije o spolnosti in metodah kontracepcije na voljo tako mladostnikom kot tudi njihovim staršem, da se bodo odločali ob polnem poznavanju dejstev;

1.  obsoja zakonske zveze otrok ter zgodnje in pod prisilo sklenjene zakonske zveze in vse druge škodljive prisilne prakse, ki so vsiljene ženskam in dekletom, vključno z najstnicami in deklicami v Evropi ter preostalem svetu, saj tovrstni običaji pomenijo resno kršitev človekovih pravic in tudi zlorabo mladoletnika, če je žrtev mlajša od 18 let;

2.  poudarja, da so zakonske zveze otrok ter zgodnje in pod prisilo sklenjene zakonske zveze resna kršitev pravice do svobodne privolitve;

3.  se zaveda, da so zakonske zveze otrok in pod prisilo sklenjene zakonske zveze postale resna težava tudi v EU, zato so potrebni skupni, odločni in usklajeni ukrepi vseh držav članic;

4.  poziva države članice, naj dejavno zavrnejo priznanje pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez, žrtvam pa zagotovijo polno podporo, neodvisno od družine;

5.  ugotavlja, da želijo številni starši, ki živijo v stiski in izjemi revščini v begunskih taboriščih, hčerke zaščititi pred grožnjo spolnega nasilja, tako da jih omožijo s starejšimi moškimi; vendar poudarja, da morajo biti EU in njene države članice enotne in dosledne pri zavračanju prošenj beguncev za pravno priznanje zakonskih zvez, v katerih je eden od domnevnih zakoncev otrok ali najstnik; poudarja, da statusa begunca ni mogoče uporabiti kot pravne vrzeli za priznanje zakonskih zvez otrok v Evropi;

6.  priporoča celosten in celovit pristop k zakonskim zvezam otrok ter zgodnjim in pod prisilo sklenjenim zakonskim zvezam, kar pomeni obravnavo temeljnih vzrokov zakonskih zvez otrok, vključno z neenakostjo spolov, revščino ter pomanjkanjem družbenih in gospodarskih priložnosti; izpostavlja pomembnost izobraževanja kot močnega orodja za preprečevanje zakonskih zvez otrok ter zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez, vendar hkrati poudarja, da je treba vključevanje načela enakosti spolov razširiti tudi zunaj tradicionalnih sektorjev, kot sta izobraževanje in zdravstvo, ter ga vključiti v vsa druga področja politike;

7.  poziva EU, naj prevzame pomembno vlogo v boju proti tem kršitvam človekovih pravic na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, ter poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in Komisijo, naj izkoristita vse obstoječe instrumente, hkrati pa oblikujeta posebno strategijo za opredelitev potrebnih ukrepov za boj proti zakonskim zvezam otrok, zgodnjim in pod prisilo sklenjenim zakonskim zvezam ter drugim praksam, ki škodujejo dekletom in ženskam, kot so pohabljanje ženskih spolnih organov, tako imenovani zločini iz časti, spolno suženjstvo in trgovina z ljudmi, ter opredelita cilje, ki jih je treba zastaviti, in namensko financiranje, da bi v skladu s ciljem trajnostnega razvoja OZN (cilj 5.3) te prakse do leta 2030 v celoti izkoreninili; zato poziva Komisijo in ESZD, naj v strategijo vključita potrebo po obravnavi spolnih stereotipov in diskriminatornih družbenih norm, ki prispevajo k sprejemanju in nadaljevanju zgoraj naštetih škodljivih praks;

8.  opozarja, da je odprava zakonskih zvez otrok ter zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez vključena med prednostne naloge zunanjega delovanja EU na področju spodbujanja pravic žensk in človekovih pravic;

9.  poziva Komisijo in ESZD, naj oblikujeta akcijski načrt, ki bo v odnosih EU s partnerskimi in tretjimi državami, zlasti na področju razvoja, prispeval k boju proti zakonskim zvezam otrok ter zgodnjim in pod prisilo sklenjenim zakonskim zvezam, ter naj bosta posebej pozorni na spoštovanje pravic žensk in deklet v vseh trgovinskih in partnerskih sporazumih, pri čemer naj izkoristita tudi „klavzulo o človekovih pravicah“; poziva Komisijo in ESZD, naj ta vprašanja v političnem dialogu s partnerskimi državami obravnavata prednostno in naj v sodelovanju z vsemi ključnimi akterji sprejmeta konkretne ukrepe za izkoreninjenje škodljivih praks; poleg tega poziva države članice, naj spodbujajo prizadevanja za boj proti zakonskim zvezam otrok ter zgodnjim in pod prisilo sklenjenim zakonskim zvezam v odnosih s tretjimi državami;

10.  pozdravlja svetovno večletno pobudo Spotlight, ki sta jo začeli izvajati EU in OZN, za odpravo spolnega nasilja, nasilja na podlagi spola in škodljivih praks, kot so zgodnje pod prisilo sklenjene zakonske zveze, pohabljanje ženskih spolnih organov in trgovina z ljudmi; vendar ugotavlja, da pobuda Spotlight obravnava predvsem dele agende, ki že pomenijo skupno skrb po vsem svetu; zato poudarja, da je treba enakost spolov spodbujati bolj celovito z ustrezno kombinacijo programov in načinov izvajanja; poziva Komisijo, naj uporabi vmesni pregled svojih programov mednarodnega sodelovanja, da bi povečala finančna sredstva za sveženj virov za enakost spolov, da bi ta vidik učinkovito uvedli v dvostransko sodelovanje in druge tematske programe;

11.  poziva EU in države članice, naj skupaj z Agencijo OZN za ženske, Skladom OZN za otroke, Skladom OZN za prebivalstvo in drugimi partnerji, vključno z organizacijami civilne družbe ter združenji za diaspore in migrante, opozarjajo na vprašanje zakonskih zvez otrok ter zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez, tako da se osredotočijo na krepitev vloge žensk, med drugim z izobraževanjem, okrepitvijo gospodarske vloge in izboljšanim sodelovanjem v postopkih odločanja, pa tudi na varstvo in spodbujanje človekovih pravic vseh žensk in deklet, vključno z njihovim spolnim in reproduktivnim zdravjem;

12.  poudarja, da mora biti evropsko financiranje zunanjega delovanja odvisno od učinkovitega izvajanja ukrepov za izkoreninjenje zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez;

13.  spodbuja Komisijo in države članice, naj v programe za vzpostavljanje miru in obnovo po konfliktih vključijo vidik spola, razvijejo programe za ekonomsko preživljanje in izobraževanje deklet in žensk, ki so žrtve zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez, ter jim olajšajo dostop do zdravstvenih in reproduktivnih storitev na območjih, ki so jih prizadeli konflikti;

14.  poudarja, da je treba dodeliti sredstva programom, ki so namenjeni preprečevanju zakonskih zvez otrok in katerih cilj je ustvariti socialno okolje, v katerem lahko dekleta dosežejo svoj polni potencial, vključno z izobraževalnimi, socialnimi in ekonomskimi programi za dekleta, ki ne obiskujejo šole, programi za zaščito otrok, varnimi hišami, pravnim svetovanjem in psihološko podporo; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo tovrstnim programom in dejavnostim v zunanjem delovanju dodeljena ustrezna sredstva; poleg tega poziva Komisijo, naj sistematično oceni učinkovitost svojih obstoječih programov in uporabe razpoložljivih sredstev za preprečevanje zgodnjih zakonskih zvez, da bi zagotovila, da se ti programi izvajajo v regijah in državah, kjer so zakonske zveze otrok najpogostejše; spodbuja delegacije EU, naj izpolnijo zavezo EU iz akcijskega načrta za enakost spolov za obdobje 2016–2020, da bo podrobno spremljala razmere in razvila ustrezne programe za podporo lokalnim zakonodajnim ukrepom;

15.  poudarja, da je treba razviti programe za krepitev vloge deklet in mladih žensk kot ključno strategijo za preprečevanje zgodnjih zakonskih zvez in odvračanje o njih, tako da se izboljšata njihova samozavest in zavedanje pravic, vključno z zakonsko pravico do zavrnitve zakonske zveze;

16.  poudarja, da bi imelo izkoreninjenje zakonskih zvez otrok ter zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez obsežen pozitiven vpliv na doseženo stopnjo izobrazbe deklet in njihovih otrok, poleg tega pa bi imele ženske manj otrok ter bi lahko povečale pričakovani zaslužek in izboljšale blaginjo gospodinjstva;

17.  poudarja, da stiki v skupnosti na lokalni ravni ključno prispevajo k preseganju tradicionalnih in diskriminatornih odnosov do izobraževanja deklet, s čimer se izboljšajo zaposlitvene možnosti žensk, da se lahko preživljajo in zagotovijo tudi preživljanje svoje družine;

18.  spodbuja razvoj informativnih programov, v katere bi bili vključeni vsi vodje skupnosti in se izobraževali o škodljivih posledicah tradicij, kot so zgodnje zakonske zveze, da bi lahko pozneje prevzeli dejavno vlogo pri ozaveščanju v svojih skupnostih;

19.  poudarja, da je nujno treba obveščati in izobraževati moške in fante ter pridobiti njihovo podporo za ukrepe spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami otrok in žensk;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo integrirane, celovite in usklajene ukrepe za preprečevanje vseh vrst nasilja nad ženskami in dekleti ter boj proti njemu, vključno z zakonskimi zvezami otrok ter zgodnjimi in pod prisilo sklenjenimi zakonskimi zvezami, zlasti tako da žrtvam olajšajo dostop do pravnega varstva in izboljšajo mehanizme za zaščito otrok, hkrati pa zagotovijo boljšo podporo ter dodaten in izboljšan dostop do finančnih sredstev za nevladne organizacije, ki si prizadevajo za izkoreninjenje teh praks;

21.  poziva vse države članice, naj v celoti izvajajo zakone, ki prepovedujejo zakonske zveze otrok ter zgodnje in pod prisilo sklenjene zakonske zveze, tako da zagotovijo dostop do pravnega varstva, vključno s pravnimi sredstvi, ter vzpostavijo strukture in programe za podporo in pomoč žrtvam teh praks ter njihovo zaščito, vključno z varnimi sprejemnimi centri ter pomočjo usposobljenega osebja ženskega spola, kot so babice, ginekologinje, psihologinje in socialne delavke; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo učinkovito izvajanje direktive EU o pravicah žrtev, zlasti tako da izboljšajo dostop žrtev nasilja nad ženskami do splošne in specializirane podpore žrtvam ter uvedejo učinkovite mehanizme poročanja, ki spoštujejo anonimnost in zaupnost podatkov o žrtvah, da bi žrtve pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez spodbudili k prijavljanju teh kaznivih dejanj, ne da bi se bale nadaljnje stigmatizacije;

22.  poziva EU in države članice, naj zdravstvenim delavcem zagotovijo objekte in usposabljanje, ki jim bodo omogočili, da brez obsojanja ponujajo zaupne storitve, informacije in vire, ki so prijazni do mladih ter izpolnjujejo standarde SZO glede pravičnosti, dostopnosti, sprejemljivosti, ustreznosti in učinkovitosti;

23.  spodbuja Komisijo in države članice, naj o pojavu, njegovih posledicah in razpoložljivih pravnih sredstvih izvajajo kampanje za ozaveščanje po vsej EU, tudi v begunskih taboriščih, in v državah kandidatkah;

24.  pozdravlja uvedbo novega mehanizma opozarjanja, ki je del schengenskega informacijskega sistema in se lahko uporablja za zaščito otrok, ki jim grozi pod prisilo sklenjena zakonska zveza;

25.  poudarja, da je v členu 37 Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) določeno, da morajo države pogodbenice „naklepno dejanje prisiljenja odraslega ali otroka v poroko“ opredeliti kot kaznivo; zato obžaluje, da je pod prisilo sklenjene zakonske zveze kot kaznive opredelilo le 12 držav članic EU, in opozarja, da je treba v skladu z zahtevami te konvencije žrtvam, ki so privedene v drugo državo, v kateri zaradi pod prisilo sklenjene zakonske zveze izgubijo pravico do prebivanja v EU, omogočiti učinkovit mehanizem, da ponovno pridobijo prebivališče; poziva države članice, ki Istanbulske konvencije še niso ratificirale, naj to storijo brez odlašanja[7];

26.  poziva države članice, naj migrantskim ženskam in dekletom podelijo nevezano dovoljenje za bivanje, ki ne bo odvisno od statusa njihovega soproga ali partnerja, zlasti če gre za žrtve fizičnega in psihološkega nasilja, vključno s pod prisilo sklenjeno ali dogovorjeno zakonsko zvezo, in naj zagotovijo, da bodo za njihovo zaščito izkoriščeni vsi upravni ukrepi, med drugim učinkovit dostop do mehanizmov pomoči in zaščite;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, ki bodo starše – naj so ti državljani EU ali ne – odvračali od tega, da bi svoje mladoletne hčerke ponujali kot neveste, tako na potovanjih v svoje države izvora kot tudi znotraj EU, kar je še hujše, in naj take starše po potrebi kaznujejo;

28.  priznava, da ima večina držav po svetu zakone, ki določajo najnižjo starost za poroko, vendar poudarja, da številne države pri tem omogočajo izjeme, večinoma v obliki privolitve staršev ali odobritve sodišča, in meni, da bi morala te izjeme obravnavati podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko; poziva države članice in tretje države, ki tega še niso storile, naj zgodnje in pod prisilo sklenjene zakonske zveze opredelijo kot kaznive, med drugim tako, da spremenijo najnižjo zakonsko dovoljeno starost ne glede na odobritev staršev, zahtevajo polno privolitev obeh zakoncev in kaznujejo vsakogar, ki drugo osebo sili k poroki;

29.  predlaga, naj se pod prisilo sklenjene zakonske zveze kot oblika trgovine z ljudmi izrecno vključijo v člen 2 Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in naj se razvijeta skupna politika in opredelitev pod prisilo sklenjene zakonske zveze, ki ju je treba dosledno uporabljati na nacionalni in evropski ravni v politikah ter določbah civilnega in kazenskega prava o pod prisilo sklenjenih zakonskih zvezah;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo primere zakonskih zvez otrok ter zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez v EU ter naj razmislijo o vzpostavitvi enotnih pravnih standardov, kar zadeva postopek za obravnavo primerov zakonskih zvez otrok ter zgodnjih zakonskih zvez;

31.  spodbuja razmislek o obvezni prijavi rojstev v državah, v katerih so razširjene zakonske zveze otrok ter zgodnje in pod prisilo sklenjene zakonske zveze, saj je lahko neprijavljanje rojstev povzroči večje tveganje zakonskih zvez otrok in zgodnjih zakonskih zvez;

32.  poziva Komisijo, naj vzpostavi evropsko zbirko podatkov za spremljanje in prijavljanje pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez in drugih oblik kršitev človekovih pravic na podlagi spola, vključno s spolnim zlorabljanjem;

33.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo enoten sistem za zbiranje podatkov o zakonskih zvezah otrok ter zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvezah, vključno s podatki, razčlenjenimi po spolu, saj so trdni in zanesljivi podatki ključni za oblikovanje politik na podlagi dokazov in boljše ciljno usmerjeno posredovanje;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj na podlagi zbranih podatkov sestavijo posebne študije, da bi dobili jasno podobo o pojavu na ravni EU s posebnimi informacijami za vsako državo članico;

35.  poudarja negativni vpliv humanitarnih kriz, konfliktov in naravnih nesreč na širjenje zakonskih zvez otrok ter zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez; zato poudarja, da je treba združiti razvojna in humanitarna prizadevanja;

36.  poudarja, da je treba spodbujati in zaščititi temeljne pravice vseh žensk in deklet, zlasti pravico do izražanja spolnosti ter svobodnega in odgovornega odločanja v zvezi z njo, zlasti kar zadeva njihovo spolno in reproduktivno zdravje, ne da bi se pri tem srečale z omejitvami, diskriminacijo ali nasiljem;

37.  poudarja, da splošno spoštovanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter dostop do njih prispevata k doseganju vseh ciljev trajnostnega razvoja, ki so povezani z zdravjem, kot so predporodna nega ter ukrepi za preprečevanje visoko tveganih porodov in zmanjšanje umrljivosti dojenčkov in otrok; izpostavlja, da je dostop do načrtovanja družine, storitev za zdravje mater ter storitev varnega in zakonitega splava pomemben del reševanja življenj žensk in deklet; je zaskrbljen, ker nobena delegacija EU na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki, Evropi in Osrednji Aziji ni izbrala nobenega kazalnika v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami kljub velikim potrebam v zvezi s tem v teh regijah; poziva delegacije EU v teh regijah, naj ponovno pregledajo te zaskrbljujoče podatke, da bi ugotovile, ali so povezani z napačnim poročanjem ali pa je treba obstoječe programe dopolniti s ciljno usmerjenimi ukrepi na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;

38.  poudarja, naj se EU, države članice in tretje države osredotočijo na preprečevanje zgodnjih zakonskih zvez, ob tem pa naj tudi podpirajo mlade ženske, ki so že poročene, ter jim pomagajo spoznati na primer svoje spolne in reproduktivne pravice ter pravico do kontracepcije;

39.  obsoja ponovno uvedbo in razširitev pravila o svetovni prepovedi financiranja nevladnih organizacij, ki svetujejo o splavu, ter njegov vpliv na zdravje žensk in deklet; opozarja, da je najbolj prizadeto prebivalstvo v ranljivem položaju, vključno s tistimi, ko do storitev običajno nimajo dostopa zaradi stigmatizacije, revščine, lokacije, nasilja ali okuženosti z virusom HIV;

40.  ponovno poziva EU in države članice, naj proaktivno podpirajo pravice žensk in deklet po svetu ter naj močno povečajo nacionalna razvojna sredstva in razvojna sredstva EU za spolno in reproduktivno zdravje in pravice, zlasti za dostop do kontracepcije ter varnega in zakonitega splava, da bi zmanjšali vrzel v financiranju, ki so jo na tem področju povzročile ZDA;

41.  odločno podpira pobudo She Decides ter poziva EU in države članice, naj okrepijo svojo podporo zanjo ter za druga prizadevanja na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;

42.  meni, da bi lahko s povečanjem števila žensk na položajih političnega in gospodarskega odločanja zagotovili sprejetje potrebne zakonodaje ter večjo podporo za institucije in organizacije civilne družbe, ki si prizadevajo za preprečevanje zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

• [1]  V skladu s Konvencijo ZN o privolitvi za sklenitev zakonske zveze, o minimalni starosti za sklenitev zakonske zveze in o registraciji zakonske zveze z dne 7. novembra 1962 ter Resolucijo 1468 (2005) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o prisilnih porokah in porokah otrok opredeljene kot zakonske zveze, ki so sklenjene brez svobodne in veljavne privolitve enega zakonca ali obeh zakoncev ali pred 18. letom starosti.
• [2]  Motherhood in Childhood: Facing the challenge of adolescent pregnancy (Materinstvo v otroštvu: izzivi nosečnosti v adolescenci), UNFPA (2013).
• [3]  Poročilo Every Last Girl: Free to live, free to learn, free from harm (Za svobodno življenje in učenje ter varnost vseh deklet) organizacije Save the Children z dne 11. oktobra 2016.
• [4]  Motherhood in Childhood: Facing the challenge of adolescent pregnancy (Materinstvo v otroštvu: izzivi nosečnosti v adolescenci), UNFPA (2013).
• [5]  UN General Assembly Resolution 69/156 of 18 December 2014 on child, early and forced marriage (Resolucija Generalne skupščine ZN št. 69/156 z dne 18. decembra 2014 o zakonskih zvezah otrok ter zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvezah).
• [6]  Economic Impacts of Child Marriage: Global Synthesis Report 2017 (Gospodarski učinki zakonskih zvez otrok: globalno zbirno poročilo za leto 2017).
• [7]  Forced marriage from a gender perspective (Pod prisilo sklenjene zakonske zveze z vidika spola), Generalni direktorat za notranjo politiko, Evropski parlament (2016).
  ² Seznam držav, ki so ratificirale konvencijo: https://www.coe.int/en/web/conventions/full-list/-/conventions/treaty/210/signatures?desktop=true

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani