POROČILO o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Portugalski, Španiji, Italiji in Avstriji

PRILOGA: SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Portugalski, Španiji, Italiji in Avstriji

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije[4], zlasti člena 4(3),

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[5], zlasti točke 11,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Namen Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sklad) je omogočiti Uniji, da se hitro, učinkovito in prožno odziva na izredne razmere in tako izkaže solidarnost s prebivalstvom regij, ki so jih prizadele naravne nesreče.

(2) Sredstva sklada ne presegajo najvišjega letnega zneska 500.000.000 EUR (v cenah iz leta 2011), kot je določeno v členu 10 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013[6].

(3) Portugalska je 8. novembra 2019 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po ekstremnih vremenskih dogodkih na Azorih.

(4) Španija je 28. novembra 2019 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po ekstremnih padavinah, ki so povzročile poplave v regijah Valencia, Murcia, Kastilja-Manča in Andaluzija.

(5) Italija je 10. januarja 2020 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po ekstremnih vremenskih dogodkih v 17 regijah jeseni 2019.

(6) Avstrija je 29. januarja 2019 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po ekstremnih vremenskih dogodkih novembra 2019.

(7) Vloge Portugalske, Španije, Italije in Avstrije izpolnjujejo pogoje za izplačilo finančnega prispevka iz sklada, kot je določeno v členu 4 Uredbe (ES) št. 2012/2002.

(8) Zato bi bilo treba uporabiti sklad, da se zagotovi finančni prispevek Portugalski, Španiji, Italiji in Avstriji.

(9) Da bi se lahko sredstva sklada čim prej uporabila, bi bilo treba ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Unije za proračunsko leto 2020 se iz Solidarnostnega sklada Evropske unije uporabijo naslednja sredstva v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil:

(a) znesek v višini 8.212.697 EUR se zagotovi Portugalski;

(b) znesek v višini 56.743.358 EUR se zagotovi Španiji;

(c) znesek v višini 211.707.982 EUR se zagotovi Italiji;

(d) znesek v višini 2.329.777 EUR se zagotovi Avstriji.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od ... [datum sprejetja].

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

 

OBRAZLOŽITEV

Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sklad) za dodelitev finančne pomoči v zvezi z ekstremnimi vremenskimi pojavi leta 2019 na Portugalskem, v Španiji, Italiji in Avstriji.

Orkan na Portugalskem

Orkan Lorenzo je Azore prešel oktobra 2019 in povzročil veliko škodo na javni infrastrukturi, kot so pristanišča, vodovodna, energetska in komunikacijska omrežja, ceste, letališča, šole in bolnišnice. Prizadel je tudi zasebne infrastrukture in podjetja ter ribiški, kmetijski in turistični sektor.

Portugalski organi so v vlogi, ki jo je Komisija prejela 8. novembra 2019, celotno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 328,5 milijona EUR oziroma 8,4 % BDP prizadete regije. To precej presega prag za uporabo sklada v regiji na ravni 2 NUTS, ki za najbolj oddaljene regije, kamor sodijo Azori, znaša 1 % regionalnega BDP. Nesreča se tako šteje za regionalno naravno nesrečo v smislu člena 2(3) uredbe o Solidarnostnem skladu Evropske unije.

Portugalska je skupne stroške upravičenih nujnih in obnovitvenih ukrepov, kot so opredeljeni v členu 3(2) uredbe, ocenila na 279,3 milijona EUR. V večini gre za stroške obnove prometne infrastrukture, zlasti pristanišč.

Prizadeta regija je v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) za obdobje financiranja 2014–2020 opredeljena kot manj razvita regija. Portugalski organi niso napovedali, da nameravajo sredstva iz programov skladov ESI prerazporediti za obnovitvene ukrepe.

Komisija podobno kot v preteklosti predlaga, da se za ta primer, ki sodi med regionalne nesreče, uporabi stopnja 2,5 % skupne neposredne škode. Zato se predlaga skupni znesek pomoči 8.212.697 EUR.

Portugalska je zaprosila za predujem, kot določa člen 4a uredbe. Komisija je 11. decembra 2019 sprejela izvedbeni sklep, s katerim je za predvideni finančni prispevek EU odobrila 10 % predujma, torej 821.270 EUR. Predujem je bil v celoti izplačan.

 

Poplave v Španiji

Septembra 2019 je jugovzhodno Španijo prizadel redek meteorološki pojav, ki je opisan kot „osamljeno območje nizkega zračnega pritiska na visoki višini“. Zanj so značilne ekstremne padavine, ki so tokrat presegle rekordne vrednosti zadnjih 140 let in povzročile hude poplave na precejšnjih območjih Valencie, Murcie, Kastilje-Manče in Andaluzije. Nesreča je zahtevala osem življenj, na tisoče ljudi je bilo treba evakuirati, povzročila je tudi precejšnjo škodo na cestah, železniški in letališki infrastrukturi, vodovodnih omrežjih, zaščitni infrastrukturi, okolju in zasebnih domovih. Na plažah je prišlo do občutne erozije, obalna infrastruktura pa je bila poškodovana.

Španski organi so v vlogi z dne 28. novembra 2019, ki so jo na zahtevo Komisije dopolnili 18. decembra 2019 in 29. januarja 2020, škodo ocenili na 2.269,7 milijona EUR, kar je 2,65 % ponderiranega regionalnega BDP (povprečnega BDP, ponderiranega z deležem škode v posamezni regiji). Vse štiri prizadete regije (Valencijska skupnost, Murcia, Kastilja-Manča in Andaluzija) so regije na ravni 2 NUTS. Vloga je zato upravičena na podlagi meril za regionalno nesrečo, kot je opredeljena v členu 2(3) uredbe, po katerem prag za neposredno škodo znaša 1,5 % regionalnega BDP.

Stroški nujnih in obnovitvenih ukrepov so bili ocenjeni na več kot 650,6 milijona EUR, največji delež pa bo zahtevalo čiščenje in popravilo infrastrukture.

Tri prizadete regije (Murcia, Kastilja-Manča in Andaluzija) so v okviru skladov ESI obravnavane kot regije v prehodu, Valencia pa je bolj razvita regija. Španija ni izrazila namere, da bo finančna sredstva iz skladov ESI prerazporedila za obnovitvene ukrepe.

Komisija podobno kot v preteklosti predlaga, da se za ta primer, ki sodi med regionalne nesreče, uporabi stopnja 2,5 % skupne neposredne škode. Zato se predlaga skupni znesek pomoči 56.743.358 EUR.

Španija je zaprosila za izplačilo predujma. Komisija je 13. februarja 2020 sprejela izvedbeni sklep, s katerim je za predvideni finančni prispevek EU odobrila 10 % predujma. Ustrezni znesek 5.674.336 EUR je bil nato v celoti izplačan.

 

Ekstremni vremenski dogodki v Italiji

Konec oktobra in v novembru 2019 je vrsta povezanih ekstremnih vremenskih dogodkov, ki so se gibali od severa na jug, prizadela večino italijanskega ozemlja in povzročila veliko škodo zaradi poplav in zemeljskih plazov, vrhunec pa dosegla s poplavami v Benetkah. Škodo je utrpelo 17 regij, najbolj pa so bile prizadete Benečija, Piemont, Ligurija, Sicilija in Emilija – Romanja. Samo škoda v Benečiji, zlasti zaradi hudih poplav v Benetkah, je dosegla skoraj eno tretjino (1,8 milijarde EUR) celotne škode. Po analizi Komisije je mogoče vremenske pojave v tej vlogi iz meteorološkega zornega kota obravnavati kot en sam pojav.

Nesreča je v vseh prizadetih regijah povzročila večje motnje v cestnem omrežju zaradi zemeljskih plazov in podrtih dreves, motnje v rečnih omrežjih, pobočne premike in poplave v javnih in zasebnih poslopjih. Zaradi ekstremnega vremena so gozdarstvo, kmetijstvo in turizem utrpeli velike izgube, nastala je precejšnja škoda na zaščitenih območjih Natura 2000 in prihajalo je do motenj v čistilnih napravah kanalizacijskih sistemov ter električnih in plinskih omrežjih.

V Benečiji so poplave povzročile ogromno škodo na javnem in zasebnem premoženju, komercialnim in gospodarskim industrijskim dejavnostim ter terciarnim storitvam. Plima, ki je dosegla več kot 187 cm nad morsko gladino, je poplavila več kot 85 % Benetk in povzročila znatno škodo na umetniški in kulturni dediščini zgodovinskega središča, vključno z artefakti in znamenitimi papirnatimi dokumenti, kot so knjige, rokopisi in arhivi.

Italijanski organi so za prispevek iz sklada zaprosili 10. januarja 2020. Skupna neposredna škoda je bila ocenjena na 5.619,878 milijona EUR, kar za 157 % presega prag za večjo naravno nesrečo, ki velja za Italijo (škoda presega 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2011).

Italijanski organi so stroške nujnih in obnovitvenih ukrepov ocenili na 1.110,1 milijona EUR, pri čemer bo največji delež namenjen 1) obnavljanju zaščitne infrastrukture in zaščiti kulturne dediščine ter 2) obnovi osnovne infrastrukture.

Pet izmed 17 prizadetih regij v okviru skladov ESI 2014–2020 velja za manj razvite (Bazilikata, Kalabrija, Kampanja, Apulija in Sicilija), Abruci so regija v prehodu, preostale regije pa so bolj razvite. Italijanski organi Komisiji niso napovedali, da nameravajo sredstva iz programov skladov ESI prerazporediti za obnovitvene ukrepe, prav tako pa niso zahtevali izplačila predujma.

V skladu z dosedanjo prakso Komisija meni, da bi morala biti pomoč progresivna, in sicer naj bi se stopnja 2,5 % uporabila za škodo pod pragom večje naravne nesreče (tj. 0,6 % BND ali 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2011, pri čemer se upošteva nižji znesek), stopnja 6 % pa za del škode nad tem pragom. V tem posebnem primeru skupni finančni prispevek iz sklada znaša 211.707.982 EUR.

 

Avstrija

Novembra 2019 so jugozahod Avstrije prizadele hude poplave, zlasti Koroško in vzhodno Tirolsko, alpski območji ob meji z Italijo. Ekstremne vremenske razmere so sprožili isti meteorološki pojavi kot v Italiji in povzročili precejšnjo škodo na osnovni javni infrastrukturi (večinoma cestah, mostovih in železnicah), zasebnih domovih in poslovnih stavbah. Neobičajno sneženje in plazovi so povzročili škodo v gozdarstvu.

Avstrijski organi so 29. januarja 2020 zaprosili za prispevek iz sklada in 9. marca 2020 vlogo dopolnili. Skupna neposredna škoda je bila ocenjena na 93,2 milijona EUR in še zdaleč ne dosega praga večje naravne nesreče, ki velja za Avstrijo (škoda, ki presega 0,6 % avstrijskega BND oziroma 2.307,9 milijona EUR). Prav tako ne dosega praga za regionalno nesrečo (1,5 % regionalnega BDP, ponderiranega glede na delež škode v prizadetih regijah). Ker pa je bila nesreča posledica istih meteoroloških pojavov kot večja nesreča v Italiji, je vloga upravičena na podlagi tako imenovane določbe o sosednji državi, kot je opisana v členu 2(4) uredbe.

Avstrijski organi so stroške nujnih in obnovitvenih ukrepov ocenili na 61,3 milijona EUR. Največji delež predstavljajo odhodki za popravilo škode na prometnem omrežju in ukrepe za preprečevanje erozije tal.

Prizadeti regiji v okviru skladov ESI sodita med bolj razvite regije. Avstrijski organi niso prosili za plačilo predujma, ampak so izrazili namero, da bodo sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja uporabili za ukrepe za obnovo varovalnih gozdov.

Komisija predlaga uporabo običajne stopnje 2,5 % za nesreče v skladu z določbo o sosednji državi, zato predlagani skupni finančni prispevek iz sklada znaša 2.329.777 EUR.

 

Sklep

Skupni znesek, predlagan za Španijo, Portugalsko, Italijo in Avstrijo, je 278.993.814 EUR. Za njegovo izplačilo je potrebna sprememba proračuna za leto 2020 s predlogom spremembe proračuna. Ker je bil znesek 6.495.606 EUR že izplačan v obliki predujmov, se v predlogu spremembe proračuna št. 4/2020 (COM(2020)190) predlaga povečanje obveznosti in plačil v proračunski vrstici 13 06 01 – Pomoč državam članicam v primeru večje naravne nesreče, ki ima resne posledice za življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo za 272.498.208 EUR.

V začetku leta 2020 je bilo v skladu na voljo 1.150.524.045 EUR, tj. vsota sredstev, dodeljenih skladu v letu 2020 (597.546.284 EUR), in neporabljenih sredstev iz leta 2019, prenesenih v leto 2020 (552.977.761 EUR).

To je prvi sklep o uporabi sklada v letu 2020, tako da bo do 1. oktobra 2020 ostal na voljo znesek 722.143.660 EUR, kar je precej več, kot je zakonsko predpisano v skladu s členom 10(1) uredbe o večletnem finančnem okviru (25 % vseh dodeljenih sredstev za leto 2020, tj. 149.386.571 EUR).

Poročevalec priporoča, da se predlog sklepa, ki ga je pripravila Komisija in je priložen temu poročilu, hitro sprejme, da bo v znamenju evropske solidarnosti s prizadetimi štirimi državami članicami sledilo čimprejšnje izplačilo omenjenih zneskov. Poziva, da se ta finančni prispevek državam članicam izplača še posebej hitro, saj so se te naravne nesreče zgodile že v letu 2019.

 

 

 

PISMO ODBORA ZA REGIONALNI RAZVOJ

Johan Van Overtveldt

predsednik

Odbor za proračun

BRUSELJ

Zadeva: Mnenje o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije (COM(2020)0200 – 2020/2068(BUD))

Spoštovani gospod predsednik!

Odboru za regionalni razvoj je bil v mnenje posredovan predlog Komisije za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Portugalski, Španiji, Italiji in Avstriji (COM(2020)0200). Odbor za proračun naj bi o tem predlogu kmalu sprejel poročilo.

 

V predlogu je predvidena uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije, kot sledi:

(a) znesek 8.212.697 EUR za pomoč Portugalski pri odpravljanju posledic orkana Lorenzo na Azorih oktobra 2019;

(b) znesek 56.743.358 EUR za pomoč Španiji pri odpravljanju posledic poplav v regijah Valencia, Murcia, Kastilja-Manča in Andaluzija septembra 2019;

(c) znesek 211.707.982 EUR za pomoč Italiji pri odpravljanju posledic izrednih vremenskih dogodkov jeseni 2019, ki so še posebej prizadeli Benečijo, Piemont, Ligurijo, Sicilijo in Emilijo – Romanjo;

(d) znesek 2.329.777 EUR za pomoč Avstriji pri odpravljanju posledic hudih poplav v jugozahodnih predelih Avstrije, zlasti na Koroškem in vzhodnem Tirolskem.

 

Pravila, ki se uporabljajo za finančne prispevke iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, so določena v Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije.

 

Koordinatorji odbora so ta predlog preučili in me prosili, naj vam sporočim, da večina v odboru ne nasprotuje uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za ta primer v zneskih, ki jih predlaga Komisija.

 

S spoštovanjem!

Younous Omarjee

 

 

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

 

 

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani