PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 glede minimalnih zahtev za najdaljši dnevni in tedenski čas vožnje, najkrajše odmore ter dnevni in tedenski čas počitka ter Uredbe (EU) št. 165/2014 glede določanja položaja s tahografi

KRATKA OBRAZLOŽITEV

1. Socialna zakonodaja v mednarodnem cestnem prevozu

 

Cestni prevoz je pomembno področje skupne prometne politike, saj daje delo več kot 11 milijonom ljudi, poleg tega pa skoraj polovica vsega prevoza blaga v EU poteka po cesti. Socialna zakonodaja na področju cestnega prevoza ima tri dopolnjujoče se cilje: (1) povečati varnost v cestnem prometu, (2) preprečiti izkrivljanje konkurence in (3) izboljšati delovne pogoje voznikov.

 

Uredba (ES) št. 561/2006 določa pravila o času vožnje, odmorih in času počitka za voznike, ki opravljajo prevoz blaga in potnikov po cesti. Ob izvajanju te uredbe se je pokazalo več pomanjkljivosti, kot so razlike pri izvrševanju v različnih državah članicah EU, jasnost besedila uredbe, široke pristojnosti držav članic in različne izjeme, ki jih uredba dovoljuje. Zaradi vsega tega je harmonizacija cestnega prevoza otežena in pravna varnost manjša, cilj uredbe pa je le delno izpolnjen.

 

Da bi se spoprijeli s temi pomanjkljivostmi, je Komisija kot del svežnja „Evropa v gibanju“, katerega cilj je čista, konkurenčna in povezana mobilnost, 31. maja 2017 sprejela sklop zakonodajnih predlogov, ki zajemajo socialne vidike in vidike notranjega trga v cestnem prevozu v EU. Cilj svežnja je zagotoviti pošteno konkurenco in poenostaviti veljavna pravila, hkrati pa ohraniti notranji trg in zaščititi pravice delavcev v sektorju cestnega prevoza.

 

2. Predlog Komisije

 

Splošni namen predloga o spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 o času vožnje in počitka ter Uredbe (EU) št. 165/2014 o tahografih je pojasniti določene določbe in nekatera pravila prilagoditi spreminjajočim se potrebam v sektorju ter pospešiti pametno izvrševanje socialnih pravil v cestnem prevozu.

 

Da bi dosegli ta splošni namen, je Komisija med drugim predlagala, naj se:

 

– omogoči večja prožnost pri organizaciji tedenskega počitka voznikov, da bi lahko vozniki v obdobju štirih tednov vzeli dva zaporedna skrajšana tedenska počitka in izkoristili skupni tedenski počitek;

 

– pojasni, da vozniki tedenskega počitka, ki bi znašal 45 ur ali več, ne smejo preživeti v vozilu ter da mora delodajalec vozniku zagotoviti ustrezno nastanitev s primernimi prostori za spanje in higieno, če voznik tega tedenskega počitka ne more preživeti v zasebnem prostoru po svoji izbiri. Namen tega je izboljšati delovne pogoje voznikov in zagotoviti ustrezne pogoje za njihov počitek;

 

– od prevoznih podjetij zahteva, da delo voznikov organizirajo tako, da se bodo lahko vsaj enkrat v treh zaporednih tednih vrnili domov na tedenski počitek. Namen tega je preprečiti, da bi vozniki delali v tujini dolga obdobja, ne da bi se lahko redno vračali domov;

 

– izboljšajo funkcije „pametnih“ tahografov, da bi lahko natančneje določili položaj vozil, ki se uporabljajo za čezmejni prevoz, poleg tega pa naj se voznike zadolži, da po prestopu meje v tahografu zabeležijo položaj svojega vozila na prvem primernem mestu, kjer lahko ustavijo.

 

3. Medinstitucionalna pogajanja

 

Po tem, ko je Parlament 4. aprila 2019 sprejel stališče v prvi obravnavi, so od oktobra do decembra 2019 pod okriljem finskega predsedovanja Svetu potekala medinstitucionalna pogajanja (z namenom hitrega dogovora v drugi obravnavi). Po štirih krogih trialogov – med njimi je bilo nekaj skupnih – sta pogajalska skupina Parlamenta in predsedstvo Sveta med zadnjim trialogom, ki je potekal 11. in 12. decembra 2019, dosegla začasni dogovor.

 

Njegovo besedilo je bilo predloženo Odboru za promet in turizem (TRAN), ki ga je 21. januarja 2020 odobril. Predsednica odbora TRAN je nato na podlagi odobritve odbora v pismu predsedniku Odbora stalnih predstavnikov (COREPER I) navedla, da bo na plenarnem zasedanju predlagala, naj se stališče Sveta odobri brez sprememb, če bo skladno z začasnim dogovorom med institucijama. Po pravno-jezikovnem pregledu je Svet 7. aprila 2020 (po pisnem postopku) uradno sprejel svoje stališče v skladu z začasnim dogovorom.

 

4. Glavni elementi dogovora

 

Namen načelnega dogovora, ki ga je Evropski parlament dosegel s Svetom in Komisijo, je nadalje izboljšati sedanja socialna pravila in pravila notranjega trga v cestnem prevozu EU. Doseženo je bilo zlasti naslednje:

 

– v zvezi z organizacijo tedenskega počitka voznikov je dogovor v skladu s ciljem Komisije, da se omogoči nadaljnja prožnost za prevoz blaga na dolge razdalje, hkrati pa zagotovi, da se vozniki na daljši počitek redno vračajo domov. Ta možnost je uvedena kot odstopanje od sedanjega pravila, v skladu s katerim imajo lahko vozniki skrajšani tedenski počitek vsak drugi teden, velja pa le za voznike, ki opravljajo mednarodni prevoz blaga, in pod naslednjimi pogoji: voznik dva zaporedna skrajšana počitka vzame zunaj države članice sedeža in nadomestilo zanju izkoristi pred naslednjim rednim časom počitka, domov pa se lahko vrne vsaj vsake tri tedne;

 

– v zvezi z rednim vračanjem voznikov domov je v dogovoru določeno, da bi morala podjetja organizirati delo voznikov tako, da bi se lahko voznik v vsakem obdobju štirih zaporednih tednov vrnil v kraj operativnega centra delodajalca, kjer je običajno tudi baziran, ali v kraj svojega prebivališča. V eni od uvodnih izjav je pojasnjeno, da lahko vozniki prosto izbirajo, kje želijo preživeti čas počitka. Štiritedensko obdobje se skrajša na tri tedne, če voznik vzame dva zaporedna skrajšana tedenska počitka. Ta določba bi koristila voznikom, ki opravljajo mednarodni prevoz, saj preprečuje, da bi delali v tujini dolga obdobja, ne da bi se lahko vrnili domov k svojim družinam;

 

– prožnost je še povečana z uvedeno možnostjo, da voznik v izjemnih okoliščinah preseže dnevni in tedenski čas vožnje, da bi lahko prispel do operativnega centra delodajalca ali svojega kraja prebivališča in začel tedenski počitek. V teh izjemnih okoliščinah lahko voznik prekorači čas vožnje za največ eno uro, za največ dve uri pa, če je imel pred dodatno vožnjo 30-minutni odmor. Prožnost je povečana tudi z določbo, da lahko voznik potovanja z vlakom ali trajektom, ki trajajo osem ur ali več, izkoristi za redni tedenski počitek, vendar le, če ima na voljo spalno kabino;

 

– ne samo, da se z dogovorom ohranja prepoved rednega tedenskega počitka v vozilu, temveč se skuša z njim zagotoviti tudi primerne pogoje za počitek voznikov, saj je v njem Komisija pooblaščena, da pripravi podrobne določbe o varnih in varovanih parkiriščih, tj. o ravni storitve in postopku certificiranja teh parkirišč;

 

– novost je, da so v področje uporabe uredb vključeni prevozniki, ki uporabljajo lahka gospodarska vozila z maso več kot 2,5 tone. Ker ta zahteva velja le za vozila, ki se za službene namene uporabljajo v mednarodnem prevozu, se bo uporabljala za prevoz, pri katerih so potrebni enaki konkurenčni pogoji. Z njo se bo dodatno povečala varnost v cestnem prometu za to vrsto vozil, ki se uporabljajo v mednarodnem prevozu za najem in proti plačilu;

 

– da bi dosegli učinkovito in uspešno izvrševanje novih socialnih pravil in pravil notranjega trga, se z dogovorom uvaja nova generacija „pametnih“ tahografov, s katerimi bo mogoče natančneje določiti položaj vozil, ki se uporabljajo za čezmejni prevoz, tako da se bodo nova pravila lahko ustrezno izvrševala. Dogovor določa tudi ambiciozen, vendar realističen časovni okvir za uvedbo te nove tehnologije. Časovni okvir je določen tako za nova vozila (dve leti od datuma sprejetja tehničnih specifikacij) kot za obstoječi vozni park (naknadna vgradnja tri leta od datuma sprejetja tehničnih specifikacij za vsa vozila, opremljena s tahografom, ki ni prva različica pametnih tahografov; naknadna vgradnja štiri leta od datuma sprejetja tehničnih specifikacij za vsa vozila, opremljena s prvo različico pametnih tahografov).

 

 

5. Priporočilo

 

Poročevalka predlaga, da se stališče Sveta iz prve obravnave sprejme brez sprememb, saj je v skladu z začasnim dogovorom, doseženim na medinstitucionalnih pogajanjih.

 

 

 

 

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

 

 

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani