POROČILO o priporočilu Evropskega parlamenta glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska
13.6.2020 - (2020/2023(INI))
Odbor za zunanje zadeve
Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalca: Kati Piri, Christophe Hansen
(Postopek s skupnimi sejami odborov – člen 58 Poslovnika)
- PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA
- OBRAZLOŽITEV
- MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN
- MNENJE ODBORA ZA EKONOMSKE IN MONETARNE ZADEVE
- MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV
- MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM
- MNENJE ODBORA ZA REGIONALNI RAZVOJ
- MNENJE ODBORA ZA RIBIŠTVO
- MNENJE ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE
- MNENJE ODBORA ZA USTAVNE ZADEVE
- MNENJE ODBORA ZA PETICIJE
- PISMO ODBORA ZA RAZVOJ
- PISMO ODBORA ZA PRORAČUNSKI NADZOR
- PISMO ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE
- PISMO ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE
- PISMO ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO
- PISMO ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA
- PISMO ODBORA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE
- PISMO ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE
- INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
- POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU
PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o priporočilu Evropskega parlamenta glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 218 PDEU,
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/266 z dne 25. februarja 2020 o pooblastilu za začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska[1] in direktiv iz dodatka k sklepu za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska, ki so bili objavljeni,
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. aprila 2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije[2], z dne 3. oktobra 2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom[3], z dne 13. decembra 2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom[4], z dne 14. marca 2018 o smernicah za okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom[5], z dne 18. septembra 2019 o stanju glede izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije[6], z dne 15. januarja 2020 o izvajanju in spremljanju določb o državljanskih pravicah v sporazumu o izstopu Združenega kraljestva[7] ter z dne 12. februarja 2020 o predlaganem mandatu za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska[8],
– ob upoštevanju osnutka za besedilo sporazuma o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom z dne 18. marca 2020[9];
– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 29. januarja 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo[10],
– ob upoštevanju Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo[11] (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu) ter spremljajoče politične izjave o okviru prihodnjih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom[12] (v nadaljnjem besedilu: politična izjava),
– ob upoštevanju mnenj Odbora za proračun, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za ribištvo, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve ter Odbora za peticije,
– ob upoštevanju pisem Odbora za razvoj, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravne zadeve,
– ob upoštevanju členov 114(4) in 54 Poslovnika,
– ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za zunanje zadeve in Odbora za mednarodno trgovino v skladu s členom 58 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in Odbora za mednarodno trgovino (A9-0117/2020),
A. ker je politična izjava merilo za pogajanja in določa parametre za ambiciozno, široko, globoko in prožno partnerstvo za trgovinsko in gospodarsko sodelovanje, ki se bo opiralo na celovit in uravnotežen prostotrgovinski sporazum, pa tudi na sodelovanje pri kazenskem preiskovanju in pregonu ter kazenskem pravosodju, v zunanji politiki, varnosti in obrambi ter na širših področjih sodelovanja; ker mandat EU, ki ga je Svet na tej podlagi sprejel 25. februarja 2020, postavlja pogajalski okvir, v katerem se predvideva trdno in celovito partnerstvo med EU in Združenim kraljestvom, ki bo pomenilo usklajeno strukturo in splošni okvir upravljanja; ker EU ne bo sprejela razdrobljenega pristopa Združenega kraljestva, ki želi v pogajanjih na ta način doseči vrsto ločenih, samostojnih sporazumov;
B. ker mandat EU temelji na smernicah Evropskega sveta z dne 23. marca 2018 in sopodpisani politični izjavi;
C. ker lahko pogajanja o prihodnjem partnerstvu z Združenim kraljestvom temeljijo samo na učinkovitem in popolnem izvajanju sporazuma o izstopu in njegovih treh protokolov;
D. ker bi si EU morala še naprej odločno prizadevati za sprejetje ambicioznega sporazuma, kar je jasno zapisano v politični izjavi, ki sta jo 17. oktobra 2019 podpisali obe strani, vključno s predsednikom vlade Združenega kraljestva, in tudi v mandatu za pogajanja; ker Združeno kraljestvo od 31. januarja 2020 ni več država članica Evropske unije;
E. ker je trenutni časovni pritisk v pogajanjih zgolj in samo posledica odločitev Združenega kraljestva;
F. ker bi bilo treba prihodnji sporazum vključiti v splošni okvir upravljanja in ker bi moralo biti Sodišče Evropske unije edini organ, odgovoren za razlago prava EU;
G. ker v prehodnem obdobju v Združenem kraljestvu in zanj še vedno velja pravo EU na vseh področjih, z izjemo pogodb in aktov, ki zanj in v njem tudi pred začetkom veljavnosti sporazuma o izstopu niso bili zavezujoči; ker je Evropska komisija 14. maja 2020 zoper Združeno kraljestvo sprožila postopek za ugotavljanje kršitev zaradi neizpolnjevanja pravil EU o prostem pretoku;
H. ker bo izstop Združenega kraljestva iz EU vplival na milijone državljanov – tako na državljane Združenega kraljestva, ki živijo, potujejo ali delajo v Uniji, kot na državljane EU, ki živijo, potujejo ali delajo v Združenem kraljestvu, ter tudi na ljudi, ki niso državljani EU ali Združenega kraljestva;
I. ker Združeno kraljestvo kot tretja država ne more imeti enakih pravic in uživati enakih ugodnosti ter tudi ne izpolnjevati enakih obveznosti kot članice, tako da se bodo razmere v EU in v Združenem kraljestvu po izteku prehodnega obdobja bistveno spremenile; ker si EU in Združeno kraljestvo delita temeljna načela in vrednote; ker bi bilo treba v prihodnjem sporazumu o partnerstvu upoštevati geografsko bližino Združenega kraljestva ter visoko medsebojno povezanost in usklajenost s pravili EU; ker je EU že na začetku jasno navedla, da bo Združeno kraljestvo, če bo želelo več ugodnosti in pravic, moralo sprejeti tudi več obveznosti;
J. ker sta se EU in Združeno kraljestvo v politični izjavi dogovorila, da bosta junija 2020 na visoki ravni ocenila doseženi napredek, da bi se dogovorila o nadaljnjih dejavnostih s pogajanji o prihodnjih medsebojnih odnosih;
K. ker je enotnost EU in njenih držav članic skozi vsa pogajanja ključnega pomena, da bi čim bolje zaščitile interese EU in svojih državljanov; ker so EU in njene države članice ostale enotne ves čas pogajanj ter tudi pri sprejetju sporazuma o izstopu in po tem; ker se ta enotnost kaže v sprejetju mandata za pogajanja, podeljenega pogajalcu EU in vodji projektne skupine EU Michelu Barnieru, ki ga EU in njene države članice trdno podpirajo;
L. ker sta se EU in Združeno kraljestvo v politični izjavi strinjala, da bi morali prihodnji odnosi temeljiti na skupnih vrednotah, kot so spoštovanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokratična načela, pravna država, mednarodni red, ki temelji na pravilih, vključno z ustanovno listino OZN, ter podpiranje neširjenja orožja, načel razoroževanja, miru in varnosti ter trajnostnega razvoja in varstva okolja, in ker so te vrednote osrednji pogoj za sodelovanje v okviru politične izjave, kar bi moralo biti zapisano kot zavezujoča določba, čeprav gre tudi za vprašanje medsebojnega zaupanja; ker bo EU ostala zavezana Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, je treba v sporazum o prihodnjem odnosu vključiti zavezo Združenega kraljestva, da bo država tudi v prihodnje trajno spoštovala okvir Evropske konvencije o človekovih pravicah;
M. ker je pandemija COVID-19 povzročila povsem nepričakovane in neprimerljive nove razmere s precejšnjimi posledicami za izvajanje sporazuma o izstopu ter za ritem in učinkovitost pogajanj med EU in Združenim kraljestvom; ker bi v primeru, da ne bo mogoče doseči dogovora, obe strani morali biti pripravljeni na velike spremembe v svojem gospodarstvu, ki bodo še hujše zaradi aktualne krize s COVID-19 in njenih pričakovanih gospodarskih posledic; ker je treba zaradi svetovne pandemije in njenih predvidenih geopolitičnih, gospodarskih in družbenih posledic še toliko bolj izboljšati mehanizme sodelovanja med partnerji in zavezniki;
Splošna načela
1. obžaluje, da po štirih krogih pogajanj ni bil dosežen nikakršen napredek, z izjemo zelo majhnih dosežkov na omejenem številu področij; ugotavlja, da se EU in Združeno kraljestvo bistveno razhajata v stališčih, celo o področju uporabe in pravni strukturi besedila, ki naj bi bilo sprejeto; je izredno zaskrbljen zaradi omejenega obsega prihodnjega partnerstva, kot ga predvideva vlada Združenega kraljestva, in njenega pristopa, da se želi pogajati samo o področjih, ki so v interesu Združenega kraljestva; poudarja, da je ta pristop selektivnega odbiranja koristi za EU nesprejemljiv; poudarja, da predlogi Združenega kraljestva niso skladni z njegovimi zavezami iz sporazuma o izstopu in politične izjave, ki jih je država potrdila v pogajanjih, to velja tudi za zavrnitev pogajanj o sporazumu o varnostnih in obrambnih zadevah;
2. ponavlja, da EU ne odstopa od stališča, da je treba konkreten napredek doseči vzporedno na vseh področjih pogajanj, vključno z enakimi konkurenčnimi pogoji, ribištvom, notranjo varnostjo in upravljanjem, kot je navedeno tudi v politični izjavi; poudarja, da so vsa pogajanja nedeljiva in da EU ne bo pristajala na dogovor za vsako ceno, zlasti ne na prostotrgovinski sporazum brez trdnih jamstev o enakih konkurenčnih pogojih ter brez zadovoljivega sporazuma o ribištvu; zato popolnoma podpira Komisijo, ki zagovarja, da je potreben osnutek celovite pogodbe, kot je EU predlagala že na začetku, ne pa da bi sklepali ločene sporazume, kot predlaga Združeno kraljestvo;
3. vztraja, da mora biti vsak dogovor o novih odnosih med EU in Združenim kraljestvom usklajen in prilagojen geografski bližini ter visoki stopnji prepletenosti njunega gospodarstva;
4. pozdravlja, da je Združeno kraljestvo objavilo svoj osnutek zakonodajnih predlogov, čeprav z zakasnitvijo; ugotavlja, da številni predlogi Združenega kraljestva znatno presegajo dogovore EU iz drugih prostotrgovinskih sporazumov s tretjimi državami v zadnjih letih, čeprav država trdi, da je uporabila že obstoječe precedense; opozarja, da mora končni sporazum temeljiti na ravnovesju pravic in obveznosti;
5. pozdravlja, da je velika konvergenca med pogajalskimi cilji, zapisanih v resoluciji Parlamenta z dne 12. februarja 2020 in v Sklepu Sveta (EU, Euratom) 2020/266 z dne 25. februarja 2020 o pooblastilu za začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska[13] (pogajalske smernice); poudarja, da Parlament popolnoma podpira Komisijo v pogajanjih z Združenim kraljestvom v skladu s pogajalskimi smernicami, saj vse tri institucije na splošno soglašajo glede ciljev, ki bi jih bilo treba doseči v teh pogajanjih;
6. pozdravlja osnutek za besedilo sporazuma o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom, ki ga je pripravila EU in je bil objavljen 18. marca 2020 ter v katerem je predlagan celovit sporazum za globoko in tesno partnerstvo, ki bo poleg proste trgovine z blagom in storitvami obsegalo tudi načine za preprečevanje izkrivljanj ter nepoštene konkurenčne prednosti, na primer v kmetijstvu, pri sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter državni pomoči, in bo vzpostavilo ugodno okolje za razvoj trgovine in naložb;
7. poziva Komisijo, naj pogajanja še naprej vodi pregledno, kar je koristno za pogajalski proces, pa tudi za državljane in podjetja, saj jim bo omogočalo, da se bodo bolje pripravili na fazo po prehodnem obdobju; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem zagotovi javno posvetovanje in stalen dialog s socialnimi partnerji in civilno družbo, pa tudi z nacionalnimi parlamenti; pozdravlja prakso Komisije, da Parlamentu zagotavlja pravočasne informacije o pogajanjih, skladne z informacijami, ki jih posreduje državam članicam, in jo poziva, naj tako nadaljuje;
8. opozarja, da mora biti vsak prihodnji pridružitveni sporazum, sklenjen med EU in Združenim kraljestvom v skladu s členom 217 PDEU (v nadaljnjem besedilu: sporazum), popolnoma skladen z naslednjimi načeli:
(i) tretja država ne sme uživati enakih pravic in ugodnosti ter ne izpolnjuje enakih obveznosti kot država članica EU ali članica Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) ali Evropskega gospodarskega prostora (EGP);
(ii) varstvo popolne celovitosti in pravilnega delovanja notranjega trga in carinske unije, nedeljivost vseh štirih svoboščin; stopnja sodelovanja v stebru gospodarske povezanosti bi morala biti skladna z zavezami, ki so potrebne za lažjo mobilnost oseb, na primer glede potovanj brez vizumske obveznosti, mobilnosti raziskovalcev in študentov, začasnih ponudnikov storitev ter poslovnih potnikov in sodelovanja na področju socialne varnosti;
(iii) ohranitev avtonomije odločanja EU;
(iv) varstvo pravnega reda EU ter vloge, ki jo ima pri tem Sodišče Evropske unije kot edini organ, odgovoren za razlago prava EU;
(v) nepretrgano spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so določene predvsem v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in njenih protokolih, Evropski socialni listini, Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča in drugih mednarodnih pogodbah o človekovih pravicah OZN in Sveta Evrope, pa tudi spoštovanje načela pravne države; želi izrecno spomniti, da je za prihodnje odnose z Združenim kraljestvom postavljen pogoj, da se država zaveže neprekinjenemu spoštovanju okvira Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic;
(vi) enaki konkurenčni pogoji, predvsem za podjetja, kar bo zagotavljalo visoke standarde na področju socialnih zadev, delovne zakonodaje ter varstva okolja in potrošnikov, boja proti podnebnim spremembam in obdavčitve, konkurence ter državne pomoči, in sicer s trdnim in celovitim okvirom za nadzor nad konkurenco in državno pomočjo; enaki konkurenčni pogoji morajo biti zajamčeni z učinkovitimi mehanizmi za reševanje sporov in izvrševanje, vključno s poglavjem o trgovini in trajnostnem razvoju; želi izrecno spomniti, da mora biti prihodnji sporazum pogojen s spoštovanjem Pariškega sporazuma, ki je bil sprejet na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;
(vii) previdnostno načelo, načelo, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru, in načelo „onesnaževalec plača“;
(viii) varstvo sporazumov EU s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, vključno s Sporazumom EGP, in ohranjanje splošnega ravnovesja teh odnosov;
(ix) ohranitev finančne stabilnosti EU ter skladnost z njeno regulativno in nadzorno ureditvijo in standardi ter njihova uporaba;
(x) pravo ravnovesje med pravicami in obveznostmi, po potrebi s sorazmernimi finančnimi prispevki;
(xi) zagotavljanje izida, ki bo primeren in pravičen za vse države članice ter v najboljšem interesu naših državljanov;
9. poudarja, da Parlament popolnoma in trdno podpira glavnega pogajalca EU pri vztrajanju, da so jamstva o enakih konkurenčnih pogojih ključni element vsakršnega sporazuma z Združenim kraljestvom in da pri tem ne gre za dogmatizem ali ideologijo s strani EU, temveč je to osnovni pogoj za vzpostavitev ambicioznega in uravnoteženega partnerstva z Združenim kraljestvom ter ohranitev konkurenčnosti notranjega trga in evropskih podjetij, pa tudi za ohranitev in razvoj prihodnjih visokih ravni socialnega in okoljskega varstva ter varstva potrošnikov;
10. v zvezi s tem popolnoma spoštuje suverenost Združenega kraljestva in je EU v tekočih pogajanjih nikakor ne namerava ogrožati; opozarja pa, da Združeno kraljestvo nikoli ne bo enako ostalim tretjim državam zaradi njegovega statusa nekdanje države članice EU, sedanje popolne regulativne usklajenosti in velikega obsega trgovine med obema stranema, pa tudi njegove geografske bližine EU, kar so razlogi za trdne in stabilne določbe o enakih konkurenčnih pogojih v sporazumu;
11. poudarja, da bi si EU morala, kot je navedla tudi v svoji politični izjavi in mandatu za pogajanja, še naprej prizadevati za sklenitev sporazuma, ki bo zajemal: trgovinsko in gospodarsko sodelovanje, kazensko preiskovanje in pregon ter sodelovanje v kazenskih pravosodnih zadevah, zunanjo politiko, varnost in obrambo ter tematska področja sodelovanja, na primer na področju trajnostnega razvoja; poziva k pragmatičnemu in razumnemu pristopu obeh strani;
12. poudarja, da je pomembno biti popolnoma pripravljen na izstop Združenega kraljestva z notranjega trga in carinske unije ob koncu prehodnega obdobja 31. decembra 2020, ne glede na izid pogajanj; poudarja, da bodo posledice resnejše, če sporazum ne bo dosežen; poudarja pa, da je EU pripravljena na obe možnosti;
13. v zvezi s tem pozdravlja sektorska „obvestila o pripravljenosti“, ki jih pripravlja Komisija in s katerimi želi zagotoviti, da bo industrija EU pripravljena na neizogibni pretres, ki ga bo povzročil izstop Združenega kraljestva z notranjega trga; spodbuja Evropsko komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za izčrpno obveščanje evropskih državljanov in podjetij o tem, da bi se lahko prehodno obdobje izteklo še pred sklenitvijo sporazuma, zato da se bodo lahko ustrezno pripravili;
14. poudarja, da je pomembno okrepiti in ustrezno financirati pripravljenost in ukrepe ob nepredvidljivih dogodkih precej pred koncem prehodnega obdobja, zlasti v primeru zastoja v pogajanjih; poudarja, da bi morali biti ukrepi ob nepredvidljivih dogodkih začasni in enostranski;
15. ponovno izraža podporo pogajalskim smernicam, v katerih je navedeno, da Gibraltar ne bo vključen v ozemeljsko področje uporabe sporazumov, ki bodo sklenjeni med EU in Združenim kraljestvom, in da bo za vsak ločeni sporazum potrebno predhodno soglasje Kraljevine Španije;
16. poudarja, da je pomembno izvajati določbe protokola o Gibraltarju v zvezi z obmejnimi delavci, obdavčitvijo, okoljem in ribištvom; poziva špansko in britansko vlado, naj poskrbita za ustrezno sodelovanje pri obravnavi teh vprašanj;
17. v zvezi s tem želi znova spomniti na možnost, da lahko skupni odbor v skladu s členom 132 sporazuma o izstopu sprejme sklep, s katerim podaljša prehodno obdobje, ki se sicer izteče 31. decembra 2020;
Izvajanje sporazuma o izstopu
18. opozarja, da je pravno zavezujoči sporazum o izstopu instrument za izvajanje ureditve za urejen izstop Združenega kraljestva iz EU, da se o njem ni mogoče nikakor znova pogajati in je edini namen skupnega odbora EU in Združenega kraljestva nadzor njegovega izvajanja; poudarja, da je učinkovito izvajanje sporazuma o izstopu temeljni pogoj in osnovni element, da se zagotovi zaupanje, potrebno za uspešno sklenitev sporazuma z Združenim kraljestvom, in pokazatelj dobre vere Združenega kraljestva v pogajalskem procesu;
19. vztraja, da je treba čim prej doseči viden napredek in zagotoviti, da bo Združeno kraljestvo sporazum o izstopu izvajalo učinkovito in v celoti še pred koncem prehodnega obdobja; poudarja, da je spremljanje njegovega izvajanja sestavni del dela Parlamenta, in ponavlja, da mora biti Parlament v skladu s členom 218(10) PDEU nemudoma in v celoti seznanjen z vsemi razpravami in sklepi skupnega odbora ter bo še naprej pozorno in v celoti izvajal svoje pristojnosti; v zvezi s tem spominja na zavezo, ki jo je 16. aprila 2019 na plenarnem zasedanju Parlamenta sprejel predsednik Evropske komisije, ter na obveznosti, ki izhajajo iz Sklepa Sveta (EU) 2020/135 z dne 30. januarja 2020; poziva sopredsednika skupnega odbora, naj v posvetovanja dejavno vključita državljane in organizacije civilne družbe;
20. opozarja, da sporazum o izstopu zagotavlja vzajemno zaščito državljanov EU in državljanov Združenega kraljestva, vključno z njihovimi družinskimi člani, in bi jim bilo treba posredovati vse potrebne informacije o njihovih pravicah in postopkih, ki jih morajo upoštevati, če želijo še naprej živeti in delati v državi, v kateri prebivajo, oziroma potovati znotraj nje ali v njo; opozarja, da se državljani, na katere bo vplival izstop Združenega kraljestva, zanašajo na pravočasne in zanesljive informacije o svojih pravicah in statusu, ter poziva države članice in Združeno kraljestvo, naj to zadevo obravnavajo prednostno;
21. znova poudarja, da bodo ostale pravice državljanov na vrhu seznama prednostnih nalog, in je odločen, da bo zagotovil spoštovanje pravic, ki jih sporazum o izstopu zagotavlja državljanom EU in državljanom Združenega kraljestva ter njihovim družinam; poziva EU in Združeno kraljestvo, naj si prizadevata za čim večje pravice do mobilnosti v prihodnjem sporazumu; obžaluje, da je Združeno kraljestvo doslej pokazalo zelo majhne ambicije glede mobilnosti, ki so jo tako država kot njeni državljani uživali v preteklosti;
22. izraža zaskrbljenost zaradi poročil, da državljanom EU s statusom v pridobivanju zaradi birokratskih ovir niso bili odobreni socialni prejemki v Združenem kraljestvu; poudarja, da takšni primeri pomenijo neupravičeno diskriminacijo in imajo znatne posledice, zlasti v času velike gospodarske in socialne negotovosti;
23. poudarja, da imajo državljani EU v Združenem kraljestvu velike težave pri zagotavljanju pridobljenega statusa tudi zaradi pandemije COVID-19; meni, da je število vlog, ki so prejele status v pridobivanju, nesorazmerno visoko glede na število vlog s pridobljenim statusom; poziva ministrstvo Združenega kraljestva za notranje zadeve, naj bo prilagodljivo pri sprejemanju dokazil, s katerimi vlagatelji potrjujejo, da so v državi živeli zahtevanih pet let; je prav tako zaskrbljen, ker se vlagateljem ne izda fizično dokazilo o podeljenem statusu;
24. poziva obe strani, naj zagotovita dosledno izvajanje protokola o Irski/Severni Irski, saj je to temeljni pogoj za uspešno sklenitev prihodnjega sporazuma; opozarja, da je bil protokol zasnovan in sprejet zaradi spoštovanja mirovnega procesa in ohranitve Velikonočnega sporazuma, da preprečuje „trdo“ mejo na irskem otoku ter ščiti celovitost notranjega trga in je ključnega pomena za podjetja, zlasti pa za agroživilski sektor, varstvo državljanov, okolje in biotsko raznovrstnost; poudarja pomen prostega gibanja državljanov EU in prostega pretoka storitev na otoku Irska, s čimer bi omejili škodo za gospodarstvo celotnega otoka, ter da bi moral prihodnji sporazum zajemati to vprašanje; poziva organe Združenega kraljestva, naj poskrbijo, da pravice državljanov na Severnem Irskem ne bodo zmanjšane;
25. izraža zaskrbljenost zaradi javnih izjav vlade Združenega kraljestva, ki kažejo na pomanjkanje politične volje za popolno izpolnitev pravnih zavez iz sporazuma o izstopu, zlasti v zvezi s pregledi blaga v Irskem morju;
26. opozarja, da bo treba v skupnem odboru EU in Združenega kraljestva pred iztekom prehodnega obdobja sprejeti pomembne odločitve o izvajanju protokola o Irski/Severni Irski;
27. upa, da se bosta EU in Združeno kraljestvo dogovorila o vseh institucionalnih ureditvah, na primer o ustanovitvi tehničnega urada Evropske komisije v Belfastu, čeprav so organi Združenega kraljestva odprtje tega urada že večkrat zavrnili; poudarja, da mora Združeno kraljestvo predložiti natančen časovni načrt in izvesti potrebne ukrepe, kot je priprava na izvajanje carinskega zakonika Unije in uvedbo carinskih postopkov za blago, ki vstopa v Severno Irsko iz Velike Britanije, in zagotavljanje vseh potrebnih sanitarnih in fitosanitarnih pregledov ter drugih regulativnih pregledov blaga, ki vstopa v Severno Irsko iz držav zunaj EU, kar je prav tako potrebno, da se ustvari jasnost za podjetja;
28. poudarja pomen jasnih pravnih pravil, preglednega izvajanja in učinkovitih kontrolnih mehanizmov, da se preprečijo sistemska tveganja za goljufije na področju DDV in carinske goljufije, tihotapljenje oziroma druge zlorabe zaradi potencialno nejasnega pravnega okvira, vključno zaradi povečanega tveganja za napačne izjave o poreklu in proizvode, ki niso namenjeni za enotni trg; poziva Komisijo, naj izvaja redne in učinkovite preglede in nadzor ter Evropskemu parlamentu redno poroča o razmerah v zvezi z nadzorom meje;
29. ugotavlja, da je izrazje „če za to blago obstaja tveganje, da se bo pozneje gibalo v Unijo“, uporabljeno v členu 5 tega protokola o Irski/Severni Irski, odvisno od poznejših sklepov skupnega odbora, ter vztraja, naj Evropski parlament sprejetje takih sklepov formalno nadzira; zahteva, naj se ga v celoti obvešča o uporabi tega člena in vseh predlogih sklepov skupnega odbora v zvezi s to uporabo, kot je določitev posebnih meril, da se šteje, da za blago obstaja tveganje, ali o spremembi katerega koli njegovega prejšnjega sklepa;
30. opozarja, da mora Združeno kraljestvo do konca prehodnega obdobja prispevati k financiranju Evropske obrambne agencije, Inštituta Evropske unije za varnostne študije in Satelitskega centra Evropske unije ter stroškov operacij v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), v katerih sodeluje;
31. poudarja, da mora Združeno kraljestvo izvajati vse omejevalne ukrepe in sankcije EU, ki so že sprejeti ali bo o njih odločitev sprejeta v prehodnem obdobju, podpirati izjave in stališča EU v tretjih državah in mednarodnih organizacijah ter sodelovati – glede na posamezne primere – v vojaških operacijah in civilnih misijah EU v okviru SVOP, pri čemer pa v kontekstu novega okvirnega sporazuma o sodelovanju ne bo imelo vodilne vloge, ob spoštovanju avtonomije odločanja EU ter ustreznih sklepov in zakonodaje EU, tudi o javnih naročilih in prenosih na področju obrambe; poudarja, da je sodelovanje odvisno od popolnega spoštovanja mednarodnega prava na področju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter temeljnih pravic EU;
Gospodarsko partnerstvo
Trgovina
32. ugotavlja, da se je Združeno kraljestvo odločilo, da bo svoje prihodnje gospodarsko in trgovinsko partnerstvo z EU vzpostavilo na podlagi celovitega prostotrgovinskega sporazuma, kot je določeno v dokumentu o prihodnjih odnosih z EU in pristopu Združenega kraljestva k pogajanjem, ki ga je 27. februarja 2020 objavila vlada Združenega kraljestva; poudarja, da Evropski parlament sicer podpira EU pri konstruktivnih pogajanjih o uravnoteženem, ambicioznem in celovitem prostotrgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom, vendar tak sporazum že zaradi svoje narave nikoli ne bo enakovreden nemoteni trgovini; se strinja s stališčem, izraženim v pogajalskih smernicah, ki jih je skupaj sprejelo 27 držav članic, da se obseg in cilji prostotrgovinskega sporazuma, na katerega bi EU pristala, pogojujejo in morajo biti neposredno povezani s tem, da Združeno kraljestvo pristane na celostne, zavezujoče in izvršljive določbe, ki se nanašajo na enake konkurenčne pogoje, glede na geografsko bližino, medsebojno gospodarsko odvisnost in povezanost ter povezanost trgov, ter s sklenitvijo dvostranskega sporazuma o ribištvu kot sestavnega dela partnerstva; ponovno poudarja, da EU in Združeno kraljestvo ne moreta skleniti trgovinskega sporazuma, če ne bo vključeval celovitega, trajnostnega, uravnoteženega in dolgoročnega sporazuma o ribištvu, na podlagi katerega bi lahko v skladu z načeli skupne ribiške politike in pod optimalnimi pogoji še naprej dostopali do voda, virov in trgov in ki bo sprejet pred koncem prehodnega obdobja;
33. ugotavlja, da kljub trditvi Združenega kraljestva, da se bo opiralo na obstoječe precedense, številni predlogi v osnutkih zakonodajnih predlogov Združenega kraljestva znatno presegajo s pogajanji dosežene kompromise EU v drugih prostotrgovinskih sporazumih s tretjimi državami v zadnjih letih, na primer na področju finančnih storitev, vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij in ugotavljanja skladnosti, enakovrednosti sanitarne in fitosanitarne ureditve ali kumulacije pravil o poreklu; podpira sistem dvostranskega sistema kumulacije, ki je najprimernejši, saj vključuje podpiranje povezovanja med EU in Združenim kraljestvom, ne pa s tretjimi državami, s katerimi je EU sklenila prostotrgovinske sporazume, zato bi bilo treba predvideti ad hoc mehanizem proti tveganjem „zamenjave“[14];
34. v zvezi s tem globoko obžaluje, da je Združeno kraljestvo doslej zavračalo sodelovanje, čeprav se je k temu zavezalo v politični izjavi, na primer na področju javnih naročil, pomorskega prometa in zaščite prihodnjih geografskih označb, zlasti ker je nekatere od teh tem vključilo v svoja pogajalska mandata z ZDA in Japonsko; poleg tega obžaluje, da Združeno kraljestvo zaenkrat še ni predložilo predloga o malih in srednjih podjetjih;
35. opozarja, da nadaljnja skupna zavezanost cilju ničnih kvot in tarif za trgovinski odnos ostaja osnovni pogoj, da bi sporazum pravočasno sklenili v zelo kratkem roku, ki ga je za ta pogajanja določilo samo Združeno kraljestvo, zlasti ker so predhodne izkušnje jasno pokazale, da lahko pogajanja o posameznih tarifnih postavkah trajajo več let; izraža zaskrbljenost zaradi namere vlade Združenega kraljestva, da se bo odmaknila od tega cilja; poudarja, da bi to najbrž najbolj prizadelo kmetijske proizvode, ker ostale neničelne tarifne postavke v sporazumih o prosti trgovini običajno vplivajo na ta sektor; v zvezi s tem ponavlja, da ne glede na to, ali se bo črtalo 100 % ali manj tarifnih postavk, to ne bo spremenilo zahteve EU po stabilnih enakih konkurenčnih pogojih; ponavlja, da je treba v določbah o enakih konkurenčnih pogojih dolgoročno ohraniti okoljske, socialne in zaposlitvene standarde na visoki enakovredni ravni, temelječi na ustreznih in relevantnih standardih EU in mednarodnih standardih, vključeni pa morajo biti tudi ustrezni mehanizmi za zagotavljanje učinkovitega izvajanja na nacionalni ravni ter trden in celovit okvir za nadzor nad konkurenco in državno pomočjo, ki bo preprečil neupravičeno izkrivljanje trgovine in konkurence ter ne bo obravnaval le subvencij, kot to žal počne Združeno kraljestvo;
36. v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj zagon zaradi teh pogajanj izkoristi za povečanje konkurenčnosti evropskih družb ter malih in srednjih podjetij; poudarja, da bi moral biti namen sporazuma omogočiti čim večji dostop do trga in olajševanje trgovine, da bi bile motnje v trgovini čim manjše; spodbuja oba strani, naj vzpostavita kontaktne točke za mala in srednja podjetja, ter poziva k stabilnemu, preglednemu in predvidljivemu pravnemu okviru, ki teh podjetij ne bo nesorazmerno obremenjeval;
37. poudarja, da si je treba, da bo prostotrgovinski sporazum dejansko spodbujal interese EU, v pogajanjih prizadevati za naslednje cilje, kot so določeni v resoluciji Parlamenta z dne 12. februarja, zlasti v odstavku 14, katerega določbe so še vedno v celoti veljavne; poleg tega poudarja, da bi bilo treba zajeti naslednje:
(i) obojestransko koristen dostop do trga za blago, storitve, javna naročila, priznavanje poklicnih kvalifikacij in pravila o proizvodih; nadalje poudarja, da so potrebne stabilne, zanesljive in trajnostne vrednostne verige;
(ii) Komisija bi morala oceniti potrebo po zaščitnih klavzulah za zaščito celovitosti in stabilnosti notranjega trga EU, na primer zaradi nepričakovanega porasta uvoza, goljufij in izogibanja ukrepom trgovinske zaščite;
(iii) zaveze glede protidampinških in izravnalnih ukrepov bi morale na tem področju po potrebi presegati pravila Svetovne trgovinske organizacije (STO) ter zaveze in možnosti izvrševanja glede konkurence in državne pomoči;
(iv) pravila za razvoj in olajšanje digitalne trgovine bi morala obravnavati neupravičene ovire za trgovino z elektronskimi sredstvi, vključno z zahtevami za lokalizacijo podatkov, ohraniti regulativno avtonomijo EU in zagotoviti odprto, varno in zaupanja vredno spletno okolje za podjetja in potrošnike, pod pogojem, da spletni trgovci na drobno iz Združenega kraljestva izpolnjujejo ustrezna pravila notranjega trga in da Združeno kraljestvo zagotavlja raven varstva, ki je v osnovi enakovredna tisti, ki jo zagotavlja pravni okvir EU, tudi kar zadeva nadaljnje prenose tretjim državam;
(v) vsi sanitarni in fitosanitarni ukrepi bi morali temeljiti na ocenah tveganja, pri tem pa bi bilo treba v celoti spoštovati previdnostno načelo;
(vi) zaščita geografskih označb iz sporazuma o izstopu ni predmet pogajanj; prihodnji sporazum bi moral tudi varovati in spoštovati geografske označbe, registrirane po koncu prehodnega obdobja;
(vii) vključiti je treba zanesljive bonitetne izjeme, da bi pravno zagotovili pravico obeh strani do sprejemanja predpisov v javnem interesu;
(viii) opozarja, da bi bilo treba upoštevati posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU za enakost spolov, tudi z zagotovitvijo enakih konkurenčnih pogojev za ukrepe EU, s katerimi se varuje in spodbuja vloga žensk v gospodarstvu, kot so ukrepi za boj proti plačnim razlikam med spoloma;
(ix) partnerstvo za doseganje dolgoročnih podnebnih ciljev;
(x) poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo vse potrebne priprave in previdnostne ukrepe, če bi sporazum o izstopu prenehal veljati brez sporazuma o prihodnjih odnosih, zlasti trgovinskih in gospodarskih odnosih, ki bi začel veljati 1. januarja 2021, vključno z ukrepi ob nepredvidljivih dogodkih, da bi čim bolj zmanjšali škodo za prizadete delavce in podjetja;
(xi) poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za zmanjšanje vpliva na trgovinske partnerje Unije iz tretjih držav, zlasti držav v razvoju, če z Združenim kraljestvom ne bi bil sklenjen sporazum, saj britanski uvoz morda predstavlja pomemben delež njihovega izvoza v Evropsko unijo;
Enaki konkurenčni pogoji
38. obžaluje, da se Združeno kraljestvo v pogajanjih z EU doslej ni želelo podrobneje pogajati o enakih konkurenčnih pogojih; poudarja, da to stališče ni skladno z odstavkom 77 politične izjave, ki sta jo podpisali EU in Združeno kraljestvo; zato poziva vlado Združenega kraljestva, naj nujno prilagodi svoje pogajalsko stališče in konstruktivno sodeluje v pogajanjih o enakih konkurenčnih pogojih, kar je potreben pogoj za to, da Evropski parlament da soglasje k trgovinskemu sporazumu z Združenim kraljestvom;
39. ponovno poudarja, da bosta širina in globina sporazuma o enakih konkurenčnih pogojih bistveni pri določitvi splošnega obsega prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom, glede na njuno geografsko bližino in medsebojno gospodarsko odvisnost; zato meni, da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje, ki bodo ustrezali ravni ambicioznosti in liberalizacije sporazuma, da bi dosegli regulativno približevanje v skladu s politično izjavo, in ohraniti standarde EU, kar je pogoj, da se prepreči tekmovanje v zniževanju standardov in ukrepe z neupravičenim in nesorazmernim škodljivim učinkom na trgovinske tokove ter doseže dinamična uskladitev; to velja tudi za državno pomoč; poudarja, da je treba zagotoviti, da Združeno kraljestvo ne bo pridobilo nepoštene konkurenčne prednosti z nižjo stopnjo zaščite, ter preprečiti regulativno arbitražo upravljavcev trga;
40. opozarja, da je odločen preprečiti vsakršen damping v okviru prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom; meni, da mora biti med ključnimi rezultati pogajanj zagotovilo enakih konkurenčnih pogojev, da se ohranijo konkurenčnost in visoki socialni in trajnostni standardi, vključno z bojem proti podnebnim spremembam ter prihodnimi pravicami državljanov in delavcev, na podlagi trdnih zavez in izvršljivih določb in klavzul o prepovedi poslabšanja položaja, da bi dosegli dinamično uskladitev na naslednjih področjih:
(i) konkurenca in državna pomoč ter drugi splošni ali sektorski regulativni ukrepi, ki bi morali preprečevati neupravičeno izkrivljanje trgovine in konkurence ter vključevati določbe o podjetjih v državni lasti, vključno z določbami o ukrepih za podporo kmetijske proizvodnje;
(ii) ustrezne davčne zadeve, vključno z bojem proti davčnim utajam in izogibanju davkom ter pranju denarja in financiranju terorizma, pa tudi finančne storitve;
(iii) popolno spoštovanje socialnih in delovnih standardov socialnega modela EU (vključno z enakovrednimi ravnmi varstva in zaščitnimi ukrepi zoper socialni damping), vsaj na sedanji visoki ravni, ki jo zagotavljajo obstoječi skupni standardi;
(iv) varstvo okolja in standardi, povezani s podnebnimi spremembami, zaveza glede učinkovitega nadaljnjega izvajanja Pariškega sporazuma, ter spodbujanje ciljev OZN za trajnostni razvoj;
(v) visoka raven varstva potrošnikov, vključno s sanitarno kakovostjo proizvodov v živilskem sektorju,
(vi) trajnostni razvoj;
41. poudarja, da bi bilo treba s temi določbami zagotoviti, da se standardi ne bodo znižali, EU in Združeno kraljestvo pa bi morali imeti možnost čez čas spremeniti zaveze, da bi določili višje standarde ali vključili dodatna področja, ob popolnem upoštevanju načel sorazmernosti in nujnosti; poleg tega poudarja, da bi morale biti zaveze in določbe izvršljive z avtonomnimi začasnimi ukrepi, trdnim mehanizmom za reševanje sporov, ki bo pokrival vsa področja, in pravnimi instrumenti, vključno s sodnim nadzorom, da bi EU omogočili, da lahko kot skrajni ukrep sprejme sankcije, tudi v zvezi s trajnostnim razvojem, da bi dosegli dinamično uskladitev; poudarja, da je za enake konkurenčne pogoje potreben horizontalni mehanizem, kot je splošni okvir upravljanja, ki zajema vsa področja sodelovanja;
42. poudarja zlasti klavzule o preprečevanju poslabšanja položaja na naslednjih področjih: (i) temeljne pravice pri delu; (ii) standardi zdravja in varnosti pri delu; (iii) pošteni delovni pogoji in standardi zaposlovanja; (iv) pravici do obveščenosti in posvetovanja na ravni podjetja in (v) prestrukturiranje;
43. meni, da morajo biti bistveni elementi predvidenega partnerstva boj proti podnebnim spremembam, zaustavitev in sprememba trenda izgube biotske raznovrstnosti, spodbujanje trajnostnega razvoja ter okolje in pomembna zdravstvena vprašanja; ugotavlja, da se je Komisija v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru zavezala, da bo spoštovanje Pariškega sporazuma bistven element vseh prihodnjih celovitih trgovinskih sporazumov;
44. poudarja, da „zaskočna klavzula“ za prihodnje ravni zaščite ne zadostuje, saj ne zagotavlja enakih konkurenčnih pogojev ali spodbud za zvišanje ravni ambicij, in meni, da bi v primeru, da EU ali Združeno kraljestvo zviša raven varstva podnebja ali okolja, druga stran morala zagotoviti, da njeni standardi in cilji zagotavljajo vsaj enako raven varstva podnebja oziroma okolja;
45. je trdno prepričan, da bi moralo Združeno kraljestvo spoštovati spreminjajoče se standarde o obdavčenju in zakonodajo o preprečevanju pranja denarja ter financiranju terorizma v okviru pravnega reda EU in na svetovni ravni, vključno z davčno preglednostjo, izmenjavo informacij o davčnih zadevah in ukrepih proti izogibanju davkom, da se zagotovi plodno medsebojno sodelovanje, ki temelji na zaupanju, in da bi moralo obravnavati razmere na svojih čezmorskih ozemljih, suverenih conah in kronskih odvisnih ozemljih ter njihovo nespoštovanje meril EU za dobro upravljanje in preglednost, zlasti glede izmenjave davčnih informacij, davčne preglednosti, pravičnega obdavčenja, ukrepov proti izogibanju davkom ter standardov OECD proti eroziji davčne osnove in preusmerjanja dobička; prav tako poziva EU in Združeno kraljestvo, naj spoštujeta standarde projektne skupine za finančno ukrepanje; v zvezi z Gibraltarjem opozarja na pogajalske smernice in določbe iz osnutka pravnega besedila EU;
46. ponavlja, da je treba ohraniti visoke standarde, jasno sledljivost, visoko kakovost inšpekcijskih storitev in enake konkurenčne pogoje na področjih zdravil, medicinskih pripomočkov, varnosti in označevanja hrane, zdravja in dobrobiti živali ter rastlin ter veterinarske, sanitarne in fitosanitarne ter okoljske politike in standardov;
47. poziva Komisijo, naj zagotovi, da obstoječih in prihodnjih načel in orodij v okviru socialnih, okoljskih in podnebnih politik EU (npr. protidampinški ukrepi, evropska industrijska politika, zakonodaja o obvezni primerni skrbnosti, taksonomija EU za trajnostne dejavnosti, načelo, da se ne sme povzročiti znatna škoda, mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, razkritja, povezana s trajnostjo, v sektorju finančnih storitev) ni mogoče izpodbijati v pravnih sporih v okviru prostotrgovinskega sporazuma med EU in Združenim kraljestvom niti v prihodnjih trgovinskih sporazumih;
Posebna sektorska vprašanja in tematsko sodelovanje
Notranji trg
48. poudarja, da je pogoj za dostop do notranjega trga EU popolno upoštevanje zakonodaje EU v zvezi z notranjim trgom;
49. poudarja, da bi morali biti bistven in nenadomestljiv del vsakega prihodnjega sporazuma, katerega namen je zagotoviti enake konkurenčne pogoje, dinamično regulativno usklajevanje in določbe, ki zagotavljajo zanesljiv nadzor trga in pomagajo pri uveljavljanju pravil za izdelke, vključno s pravili o varnosti proizvodov in sledljivosti, ter zagotavljajo pravno varnost za podjetja v EU skupaj z visoko ravnjo varstva potrošnikov v EU;
50. opozarja, da bo novi sporazum v vsakem primeru privedel do carinskih kontrol in preverjanja blaga pred vstopom na notranji trg, in vztraja, da je izredno pomembno zagotoviti, da bo blago skladno s pravili notranjega trga;
51. poudarja pomen ohranjanja tesnega in strukturiranega sodelovanja pri regulativnih in nadzornih zadevah, tako na politični kot na tehnični ravni, pri tem pa je treba spoštovati regulativni režim EU in njeno avtonomijo odločanja;
52. poudarja, da je treba zagotoviti vzajemno priznavanje kvalifikacij in diplom, in spodbuja obe strani ter zlasti strokovna telesa in organe, naj razvijejo in pripravijo dodatna skupna priporočila o priznavanju poklicnih kvalifikacij, zlasti v okviru partnerskega sveta;
Finančne storitve
53. meni, da bi moral prihodnji sporazum vključevati posebne določbe o sodelovanju med evropskimi nadzornimi organi in organi Združenega kraljestva za finančni nadzor, da bi spodbudili usklajevanje predpisov, izmenjali pomisleke pri nadzoru in primere dobre prakse ter zagotovili nemoteno raven sodelovanja in ohranili povezane kapitalske trge;
54. želi spomniti, da bodo pravice do čezmejnega opravljanja plačilnih storitev, ki temeljijo na vzajemnem priznavanju ter harmoniziranih bonitetnih pravilih in nadzorniškem zbliževanju na notranjem trgu, ob koncu prehodnega obdobja prenehale veljati med EU in Združenim kraljestvom, saj bo Združeno kraljestvo postalo tretja država; poudarja, da mora po tem dostop do finančnega trga EU temeljiti na avtonomnem okviru enakovrednosti EU; vendar želi spomniti na omejeno področje uporabe sklepov o enakovrednosti;
55. poudarja, da bo Komisija ocenila enakovrednost finančnih predpisov Združenega kraljestva in da se lahko ta enakovrednost prizna le ob polnem spoštovanju njene avtonomije odločanja in če so regulativna in nadzorna ureditev in standardi Združenega kraljestva popolnoma enakovredni tistim v EU; poziva, naj se ta ocena izvede čim prej in tako izpolni zaveza iz politične izjave; opozarja, da lahko EU kadar koli enostransko prekliče status enakovrednosti;
56. želi spomniti, da se v Združenem kraljestvu obračuna znaten znesek izvedenih finančnih instrumentov, denominiranih v eurih, kar bi lahko vplivalo na finančno stabilnost EU;
Carine
57. ugotavlja, da si Združeno kraljestvo ne namerava prizadevati za ohranitev sedanjega statusa, kar zadeva notranji trg in carinsko unijo; poudarja, da je pomembno ohraniti celovitost carinske unije in njenih postopkov, ki zagotavljajo varnost in zaščito potrošnikov in gospodarskih interesov EU in podjetij EU; poudarja, da je treba več vlagati v objekte za carinske kontrole na skupnih tranzitnih točkah na skupnih mejah ter v vzajemno usklajevanje in izmenjavo informacij ter predvideti možnost stalnega urada EU na Severnem Irskem, ki bi se ukvarjal s skladnostjo s carinskimi predpisi;
58. poudarja, da bi bilo treba v okviru prihodnjega sporazuma vzpostaviti celovite mehanizme za carinsko sodelovanje, ki bodo olajšali čezmejno trgovanje, ter mehanizme za sodelovanje med carinskimi organi in organi za tržni nadzor; poleg tega poziva EU in Združeno kraljestvo, naj si po potrebi in kjer je to primerno prizadevata za poenostavitev zahtev in formalnosti carinskega postopka za trgovce ali gospodarske subjekte, tudi za MSP;
59. poudarja, da bi se morali EU in Združeno kraljestvo prizadevati za ohranitev visoke ravni konvergence carinske zakonodaje in praks, s čimer bi zagotovili učinkovite carinske kontrole in kliring, izvrševanje carinske zakonodaje ter zaščito finančnih interesov obeh strani z zmogljivostjo za izterjavo neupravičenih davkov in dajatev, ter uvesti zaščitne ukrepe za sistematične kršitve veljavne carinske zakonodaje;
60. poudarja, da je zelo zaželeno, da bi Združeno kraljestvo ohranilo sedanjo klasifikacijo proizvodov, ki temelji na integrirani tarifi Evropskih skupnosti (TARIC), saj bi to poenostavilo postopke in zmanjšalo regulativno breme;
Potrošniška politika
61. poudarja, da morata pogodbenici prihodnjega sporazuma v vsakem primeru ohraniti veljavne standarde EU za varstvo potrošnikov in pravice državljanov v skladu s pravnim redom EU; meni, da bi moral sporazum potrošnikom iz EU zagotavljati dodano vrednost, tako da bi nudil najboljši okvir za varstvo pravic potrošnikov in izvrševanje obveznosti trgovcev;
62. meni, da je izjemno pomembno zagotoviti varnost proizvodov, uvoženih iz Združenega kraljestva, na način, da bodo ustrezali standardom EU;
63. poudarja, da je za odpravo netarifnih ovir in uresničitev ciljev v javnem interesu pomembno regulativno in upravno sodelovanje in, kadar je to ustrezno in primerno, parlamentarni nadzor in klavzule o prepovedi poslabšanja, da bi zaščitili interese potrošnikov EU ter med drugim zagotovili varno in zanesljivo spletno okolje za potrošnike in podjetja ter se borili proti nepoštenim trgovinskim praksam;
Ribištvo
64. ponovno poudarja, da EU in Združeno kraljestvo ne moreta skleniti celovitega sporazuma, če ta ne bo vključeval celovitega, uravnoteženega in dolgoročnega sporazuma o ribolovu in zadevah, povezanih z njim, ki bo zagotavljal, da bosta obe strani lahko še naprej pod optimalnimi pogoji dostopali do zadevnih voda, virov in trgov ter opravljali obstoječe ribolovne dejavnosti;
65. opozarja, da bo največja obojestranska korist dosežena z zaščito skupnih ekosistemov in trajnostnim upravljanjem njihovega izkoriščanja, ob spoštovanju obstoječega vzajemnega dostopa do voda in ribolovnih virov, z namenom ohraniti obstoječe ribolovne dejavnosti, pri tem pa je treba določiti skupna, skladna, jasna ter stabilna načela in pravila, ki bodo omogočala vzajemni prost dostop proizvodov iz ribištva in ribogojstva na trge, ne da bi pri tem nastale gospodarske ali družbene napetosti zaradi neuravnotežene konkurence; vztraja, da je potreben splošen okvir upravljanja, da bo ob vsaki kršitvi določb o vzajemnem dostopu do voda in virov mogoče uvesti sankcije, vključno z opustitvijo preferencialnih tarif za blago iz Združenega kraljestva na trgu EU;
66. poudarja, da je treba v sporazum vključiti porazdelitev kvot, ki se trenutno uporabljajo za staleže, ki si jih bosta obe strani delili v prilogi FISH-2 (dodelitev ribolovnih možnosti) v skladu z veljavnim načelom relativne stabilnosti;
67. poziva strani, naj ohranita obstoječe deleže kvot in stabilno ter stalno porazdelitev ribolovnih pravic; poudarja pomen dolgoročnega upravljanja virov, ki bo temeljilo na spoštovanju načel skupne ribiške politike, ki so doslej prispevala k izboljšanju stanja ribjih staležev, od česar so imele korist tako flote držav članic EU kot tudi Združenega kraljestva;
68. poudarja, da mora sporazum zagotoviti, da bodo tehnični ukrepi ali zaščitena morska območja vzajemni, nediskriminatorni in sorazmerni ter ne bodo pomenili dejanske izključitve plovil EU iz voda Združenega kraljestva; vztraja, da sporazum ne sme voditi k zniževanju okoljskih in socialnih standardov EU;
69. poziva Komisijo, naj vključi določbe o preprečevanju nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova v vodah EU in Združenega kraljestva ter boju proti njem;
70. vztraja, da je treba imeti ustrezne mehanizme za sodelovanje in posvetovanje, skupni znanstveni pristop in jamstva, da bo Združeno kraljestvo še naprej prispevalo k zbiranju podatkov in znanstvenemu ocenjevanju ribjih staležev, kar bo osnova za prihodnje odločitve o skupnem upravljanju ribištva v vseh skupnih morskih bazenih; poziva EU in Združeno kraljestvo, naj še naprej dejavno in lojalno sodelujeta pri nadzoru ribolova in boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;
Pravice državljanov in prost pretok oseb
71. z obžalovanjem ugotavlja, da je Združeno kraljestvo sklenilo odpraviti načelo prostega gibanja oseb med EU in Združenim kraljestvom po prehodnem obdobju; poudarja, da mora prihodnje partnerstvo vključevati ambiciozno zastavljene določbe o gibanju oseb, ki bodo temeljile na popolni vzajemnosti in nediskriminaciji med državami članicami; ponavlja, da mora biti dostop Združenega kraljestva do notranjega trga sorazmeren z obveznostmi, sprejetimi za olajšanje mobilnosti ljudi; poudarja, da ureditev za prečkanje meje ne bi smela ustvariti večjih upravnih ali finančnih preprek;
72. poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti potrebam otrok iz mešanih družin, v katerih je le eden od staršev državljan EU, in uvesti ustrezne pravne mehanizme, s katerimi bo mogoče reševati spore med starši, na primer pri razvezi;
73. meni, da bi morali sporazumi o mobilnosti, vključno s potovanji brez vizumov za kratkoročno bivanje, temeljiti na nediskriminaciji med državami članicami EU in popolni vzajemnosti ter bi morali vključevati pravni red EU na področju mobilnosti in pravila o napotitvi delavcev in ter o usklajevanju sistemov socialne varnosti;
74. meni, da bi morala biti nadaljnja kodifikacija državljanskih pravic s pravno zavezujočimi določbami neločljiv sestavni del prihodnega sporazuma med EU in Združenim kraljestvom; meni, da mora to vključevati položaj čezmejnih delavcev, ki jim je treba zagotoviti svobodo gibanja na podlagi nediskriminacije in vzajemnosti; poziva k razmisleku o boljši ureditvi pogojev za vstop in prebivanje za namene raziskovanja, študija, usposabljanja, prostovoljnega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov, dela varušk au pair in prostovoljnega dela v evropski solidarnostni enoti, ki bi morali biti vključeni v prihodnji sporazum in ne bi smeli biti prepuščeni nacionalni ureditvi; poudarja, da je pandemija COVID-19 opozorila, da so ključni sektorji v Združenem kraljestvu, na primer javno zdravstvo in kmetijstvo, odvisni od delavcev iz EU, tudi sezonskih;
Usklajevanje dela, mobilnosti in socialne varnosti
75. obžaluje, da vlada Združenega kraljestva še ni izpolnila svoje zaveze glede izvrševanja novega zakona o zaposlovanju, in poziva Združeno kraljestvo, naj to stori pred koncem prehodnega obdobja; v zvezi s tem se sklicuje zlasti na nedavno sprejete zakonodajne akte EU, katerih roki za prenos so v prehodnem obdobju; poudarja, da je izjemno pomembno preprečiti morebitne vrzeli, ko pravice delavcev ne bi bile zaščitene niti z veljavnim pravom EU niti z zakonom Združenega kraljestva o zaposlovanju;
76. opozarja na pomen ohranjanja vseh razsežnosti obstoječih in prihodnjih pravic socialnega varstva prizadetih oseb; poziva pogajalce o sporazumu, naj dajo prednost pravicam državljanov na področju vseh vrst usklajevanja sistemov socialne varnosti in naj poskrbijo za neprekinjeno izvrševanje določb o usklajevanju socialne varnosti v vseh poglavjih;
77. vseeno obžaluje, da ni posebnih določb o nadomestilih za brezposelnost za čezmejne in obmejne delavce, in zato spodbuja EU in Združeno kraljestvo, naj preučita ustrezne določbe, ki zadevajo nadomestila za brezposelnost za čezmejne in obmejne delavce;
78. poudarja pomen dinamičnega sporazuma o usklajevanju sistemov socialne varnosti; poudarja, da morajo določbe končnega sporazuma o mobilnosti oseb v skladu s politično izjavo vključevati sorazmerne in močne pravice v zvezi z usklajevanjem sistemov socialne varnosti;
Varstvo podatkov
79. poudarja pomen varstva podatkov kot temeljne pravice in ključnega dejavnika, ki omogoča digitalno gospodarstvo; opozarja, da mora Komisija v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, da bi lahko okvir Združenega kraljestva za varstvo podatkov razglasila za primernega, dokazati, da Združeno kraljestvo zagotavlja raven varstva, ki je „v bistvenem enaka“ ravni, ki jo zagotavlja pravni okvir EU, tudi kar zadeva nadaljnje prenose tretjim državam;
80. opozarja, da je v zakonu Združenega kraljestva o varstvu podatkov predvidena splošna in široka izjema pri načelih varstva podatkov in pravicah posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, če se osebni podatki obdelujejo za namene priseljevanja; je zaskrbljen, ker posamezniki, ki niso državljani Združenega kraljestva, pri obdelavi podatkov v skladu s to izjemo niso zaščiteni na enak način kot državljani Združenega kraljestva in bi to bilo v nasprotju z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta[15]; poleg tega meni, da pravni okvir Združenega kraljestva za hrambo elektronskih telekomunikacijskih podatkov po razlagi Sodišča Evropske unije ne izpolnjuje pogojev pravnega reda EU s tega področja, in zato trenutno ne izpolnjuje pogojev primernosti;
81. poudarja in podpira prihodnje partnerstvo, ki bo temeljilo na zavezanosti spoštovanju temeljnih pravic, vključno z ustreznim varstvom osebnih podatkov, ki je nujen pogoj za predvideno sodelovanje, in s samodejnim prenehanjem veljavnosti sporazuma o kazenskem pregonu, če bi Združeno kraljestvo razveljavilo nacionalno pravo, ki uveljavlja EKČP; poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost pravnemu okviru Združenega kraljestva, ko bo ocenjevala njegovo ustreznost po pravu EU; se zavzema za upoštevanje sodne prakse Sodišča Evropske unije na tem področju, kot je zadeva Schrems, pa tudi sodne prakse v zvezi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;
82. meni, da če se Združeno kraljestvo ne bo izrecno zavezalo izvajanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in ne bo sprejelo vloge Sodišča EU, ne bo mogoče doseči dogovora o pravosodnem in policijskem sodelovanju v kazenskih zadevah; obžaluje, da je Združeno kraljestvo doslej zavračalo zagotavljanje zanesljivih jamstev v zvezi s temeljnimi pravicami in individualnimi svoboščinami ter je vztrajalo pri zmanjševanju sedanjih standardov in odstopanju od dogovorjenih mehanizmov za varstvo podatkov, vključno z uporabo množičnega nadzora;
83. poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju ustreznosti pravnega okvira Združenega kraljestva, kar zadeva raven zaščite osebnih podatkov, upošteva omenjene elemente in poskrbi, da bo rešilo težave, opredeljene v tej resoluciji, še preden bo v skladu z zakonodajo EU, kot jo razlaga Sodišče EU, razglasila, da je britanski zakon o varstvu podatkov ustrezen; poziva Komisijo, naj se posvetuje tudi z Evropskim odborom za varstvo podatkov in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov;
Varnost, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
84. ponovno poudarja, da bi bilo treba doseči viden napredek na področju varnosti, preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, da bi omogočili dogovor o celovitem in učinkovitem sodelovanju, ki bi koristil varnosti državljanov EU in Združenega kraljestva;
85. odločno nasprotuje zahtevi Združenega kraljestva, da bi dobilo neposreden dostop do podatkov v informacijskih sistemih EU na področju pravosodja in notranjih zadev; v zvezi s tem znova poudarja, da Združeno kraljestvo kot neschengenska tretja država ne more neposredno dostopati do podatkov v informacijskih sistemih EU; opozarja, da bi morali za izmenjavo informacij z Združenim kraljestvom, vključno z osebnimi podatki, veljati strogi pogoji glede varnosti, revizije in nadzora, med drugim enakovredna raven varstva osebnih podatkov, kot jo zagotavlja zakonodaja Unije;
86. poudarja, da zakonodaja schengenskega informacijskega sistema (SIS) izrecno prepoveduje dostop tretjih držav do sistema in da Združeno kraljestvo kot tretja država ne more imeti dostopa do SIS; opozarja, da je Svet 5. marca 2020 izdal sklop priporočil, ki obravnavajo resne kršitve Združenega kraljestva pri uporabi SIS in da na podlagi odgovora Združenega kraljestva ni pričakovati, da bo ta priporočila spoštovalo, kar je v nasprotju s pravom EU ; meni, da bi moralo prihodnje sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnega sodelovanja temeljiti na vzajemnem zaupanju; poudarja, da je takšno sodelovanje mogoče doseči le, če se vzpostavijo stroga pravila o varstvu podatkov in zanesljivi mehanizmi izvajanja;
87. poudarja, da se je samodejna izmenjava podatkov o DNK z Združenim kraljestvom v skladu s prümskim okvirom začela šele leta 2019 in da namerava Svet odločati o sprejetju izvedbenega sklepa, ki bo Združenemu kraljestvu omogočil, da sodeluje tudi pri samodejni izmenjavi podatkov o prstnih odtisih; v zvezi s tem poudarja, da je Parlament v posebnem posvetovalnem postopku za akte nekdanjega tretjega stebra 13. maja 2020 zavrnil osnutek sklepa Sveta zaradi pomislekov glede popolne vzajemnosti izmenjave podatkov o prstnih odtisih, glede jamstev o varstvu podatkov in tudi glede zelo kratkega obdobja uporabe; poziva Svet, naj skrbno preuči argumente Parlamenta za zavrnitev; opominja pogajalce, da bodo sklepi Sveta, ki dovoljujejo samodejno izmenjavo teh podatkov, če bodo sprejeti, ob izteku prehodnega obdobja prenehali veljati; poudarja, da se je treba pravočasno dogovoriti o novi ureditvi, ki bo veljala v prihodnjih odnosih, saj je izmenjava podatkov pomembna v boju proti hudemu in organiziranemu čezmejnemu kriminalu in terorizmu;
88. je zaskrbljen, ker pogajalski mandat Združenega kraljestva na številnih področjih pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ni dovolj ambiciozen; je prepričan, da bi EU in Združeno kraljestvo lahko poiskala rešitev, ki bi omogočila bolj ambiciozno sodelovanje, kot ga predvideva konvencija Sveta Evrope o izročitvi;
Migracije, azil in upravljanje meja
89. poudarja, da se je treba dogovoriti o pogojih za sodelovanje na področju migracij oseb, ki niso državljani nobene od pogajalskih strani, pri tem pa spoštovati temeljne pravice, človeško dostojanstvo in upoštevati, da je treba zaščititi najbolj ranljive; znova poziva, da je treba pri tem sodelovanju določiti vsaj ureditev, ki bo olajšala varne in zakonite poti do mednarodne zaščite, med drugim z združitvijo družine;
90. poudarja, da morata strani tesno sodelovati, da se bosta lahko borili proti tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi, v skladu z mednarodnim pravom, ki se bo tudi v prihodnje uporabljalo za meje med EU in Združenim kraljestvom;
91. vztraja, da Združeno kraljestvo ne more prosto izbirati elementov pravnega reda EU na področju azila in migracij, ki jih želi obdržati;
92. ponovno poudarja, da je treba sprejeti načrt o združitvi družine, ki bo začel veljati na koncu prehodnega obdobja;
93. parlament kot del tega načrta in tudi bolj na splošno opozarja pogajalca, da morata EU in Združeno kraljestvo zaščititi vse otroke na svojem ozemlju v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 (konvencija poziva države članice, naj se po tem, ko bo Združeno kraljestvo podalo konkretne predloge, Komisiji podeli mandat za pogajanja o načrtu za združitev družine prosilcev za azil);
94. poudarja, da mora imeti EU usklajen pristop do vseh teh vprašanj, saj bi utegnili imeti dvostranski dogovori med Združenim kraljestvom in posameznimi državami članicami o vprašanjih, kot so združitev družine prosilcev za azil in beguncev, premestitev in ponovni sprejem, negativne posledice za usklajenost politike EU na področju azila in migracij; poziva EU in Združeno kraljestvo, naj si prizadevata za uravnotežen in konstruktiven pristop v vseh teh zadevah;
Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma
95. poziva EU in Združeno kraljestvo, naj v sporazum o prihodnjem partnerstvu vključita določbe o politiki preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, vključno z mehanizmom za izmenjavo informacij; želi spomniti, da sta se EU in Združeno kraljestvo v politični izjavi zavezala, da bosta nadgradila standarde projektne skupine za finančno ukrepanje glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v zvezi s preglednostjo dejanskega lastništva in da bosta ukinila anonimnost pri uporabi virtualnih valut, tudi s kontrolami primerne skrbnosti strank;
96. poziva EU in Združeno kraljestvo, naj v novi sporazum o partnerstvu vključita specifične določbe o nadzoru nad finančnimi in nefinančnimi pooblaščenimi subjekti znotraj okvira preprečevanja pranja denarja;
Davčne zadeve
97. poziva EU in Združeno kraljestvo, naj prednost namenita usklajenemu boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom; poziva ju, naj obravnavata škodljive davčne prakse z izvajanjem aktov o sodelovanju v okviru kodeksa ravnanja EU na področju podjetniškega obdavčevanja; je seznanjen, da je Združeno kraljestvo na osnovi kazalnikov Komisije, ki opredeljujejo države, kjer je izogibanje davkom za podjetja lažje, uvrščeno visoko; poziva, da se v prihodnjem sporazumu tu vprašanje posebej obravnava; je seznanjen, da bo Združeno kraljestvo ob koncu prehodnega obdobja obravnavano kot tretja država in ga bo morala skupina za kodeks ravnanja za obdavčitev podjetij preveriti v skladu z merili, ki se uporabljajo za nekooperativne jurisdikcije s seznama EU; poziva strani, naj polno upravno sodelujeta, da bi zagotovili skladnost z zakonodajo o DDV ter z zaščito in izterjavo prihodkov iz naslova DDV;
Boj proti podnebnim spremembam in varstvo okolja
98. meni, da bi se moralo Združeno kraljestvo v celoti uskladiti s sedanjim in prihodnjim okvirom podnebne politike EU, vključno s spremenjenimi cilji za leti 2030 in 2040 ter začrtanimi usmeritvami za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050;
99. meni, da bi moralo Združeno kraljestvo uvesti sistem za oblikovanje cen ogljika, ki bi imel vsaj enako področje uporabe in enako učinkovitost, kot je določeno v sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), in bi moralo ob izteku prehodnega obdobja začeti uporabljati ista načela glede uporabe zunanjih dobropisov; nadalje meni, da če bi Združeno kraljestvo zaprosilo, da bi bil njegov sistem za trgovanje z emisijami povezan z EU ETS, bi morala za obravnavo te zahteve veljati naslednja dva pogoja: sistem Združenega kraljestva za trgovanje z emisijami ne bi smel ogroziti celovitosti EU ETS, zlasti ravnovesja med pravicami in obveznostmi, ter bi moral slediti stalnemu povečevanju področja uporabe in učinkovitosti EU ETS; poudarja, da bi bilo treba že pred glasovanjem Parlamenta o tem, ali odobri osnutek sporazuma, vzpostaviti sistem določanja cen ogljika;
100. poudarja, da je treba v Združenem kraljestvu poleg sprejetja skupnih standardov in ciljev poskrbeti za ustrezno spremljanje in ocenjevanje kakovosti zraka in vode; poudarja tudi, kako pomembno je, da Združeno kraljestvo izvaja in uveljavlja omejitve emisij in druge določbe iz Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta[16] ter se dinamično uskladi z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta[17], vključno s posodobitvami referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnikah;
Javno zdravje
101. poudarja, da bo moralo Združeno kraljestvo, če želi biti uvrščeno na seznam držav, ki jim je dovoljeno v EU izvažati blago, za katero se uporabljajo sanitarni in fitosanitarni ukrepi, v celoti izpolnjevati zahteve EU za to blago, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodnimi postopki; poleg tega poudarja, da je treba v celoti spoštovati pravila o poreklu za živila in da je treba opredeliti jasna pravila v zvezi s predelavo živil v Združenem kraljestvu, da se prepreči izogibanje zahtevam EU, zlasti v okviru morebitnih prostotrgovinskih sporazumov med Združenim kraljestvom in drugimi državami;
102. poudarja, da bo moralo Združeno kraljestvo spoštovati zakonodajo EU o gensko spremenjenih organizmih in fitofarmacevtskih sredstvih; meni, da bi morali obe strani zmanjšati uporabo pesticidov in tveganj, ki so povezana z njimi; zato poudarja, da si morata obe prizadevati za omejitev uporabe antibiotikov v živinoreji, še naprej prepovedovati njihovo uporabo za pospeševanje rasti in zmanjšati neustrezno ali nepotrebno uporabo v humani medicini;
103. poudarja, kako pomembno je preprečiti pomanjkanje zdravil in medicinskih pripomočkov; poziva državne organe in deležnike, naj zagotovijo, da se proces prerazporeditve nacionalno odobrenih zdravil zaključi do izteka prehodnega obdobja; zato poziva EU in Združeno kraljestvo, naj dolgoročno sodelujeta pri preprečevanju in odkrivanju obstoječih in nastajajočih groženj za zdravstveno varnost ter pri pripravljenosti in odzivanju nanje; v zvezi s tem poziva k stalnemu sodelovanju med njima, da bi se učinkovito borila proti pandemiji COVID-19; meni, da lahko druga stran sprejme enostranske ukrepe za varovanje javnega zdravja, če ena od strani ne sprejme ustreznih ukrepov za obravnavanje nevarnosti za zdravje;
104. poudarja, kako pomembno je ohraniti zakonodajo EU o zdravilih, medicinskih pripomočkih in varnosti kemikalij, tudi endokrinih motilcev, ob tem pa zagotoviti nemoteno dobavo zdravil in medicinskih pripomočkov; poudarja, da bi za podjetja iz Združenega kraljestva morale v vsakem primeru veljati enake obveznosti kot za podjetja zunaj Evropskega gospodarskega prostora; poleg tega poudarja, da je treba določiti stroge pogoje za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, ki bodo presegali dogovor v Svetovni trgovinski organizaciji, da bi notranji trg EU, zlasti pa potrošnike, zaščitili pred morebitnimi tveganji zaradi uvoza proizvodov iz Združenega kraljestva in izvoza vanj;
Prevoz
105. poudarja, da bi moralo predvideno partnerstvo na osnovi tesnih gospodarskih vezi in skupnih interesov zagotavljati stalno in neovirano povezljivost za vse načine prevoza, za katere velja vzajemnost, ter enake konkurenčne pogoje, zlasti v zvezi s socialnimi, zaposlitvenimi in okoljskimi standardi; opozarja, da bi moralo upoštevati tudi poseben položaj predora pod Rokavskim prelivom, zlasti kar zadeva varnostno ureditev in dovoljenja;
106. meni, da bi bilo treba v prihodnjem sodelovanju z Združenim kraljestvom predvideti prometne projekte v skupnem interesu in spodbujati dobre pogoje za čezmejno trgovino in poslovanje, zlasti za olajšave in pomoč malim in srednjim podjetjem pri izogibanju dodatnim upravnim bremenom;
107. meni, da je treba predvideti sodelovanje Združenega kraljestva v čezmejnih raziskovalnih in razvojnih programih EU, povezanih s prometom;
108. opozarja, da je pomembno, da je Komisija med pogajanji edini pogajalec EU in da države članice ne začnejo dvostranskih pogajanj; vseeno jo poziva, naj zastopa interese prav vsake države članice in da se ti vključijo v končni celoviti sporazum;
109. poudarja, da bi morale pravice in privilegiji vključevati obveznosti in da bi morala raven dostopa do notranjega trga EU v celoti ustrezati ravni regulativnega zbliževanja in zavez, dogovorjenih v zvezi z zagotavljanjem enakih pogojev za odprto in pošteno konkurenco na osnovi minimalnih skupnih standardov, ki se uporabljajo v EU;
110. spominja, da je letalstvo edina oblika prometa, ki v Svetovni trgovinski organizaciji nima nobenega pravnega varovala za primer, da pred iztekom prehodnega obdobja ne bo dosežen dogovor;
111. meni, da bi moralo predvideno partnerstvo vključevati ambiciozen celovit sporazum o zračnem prometu, ki bo varoval strateške interese EU in vseboval ustrezne določbe o tržnem dostopu, naložbah ter operativni in trgovinski prilagodljivosti (npr. skupnimi leti z izbranimi partnerji) ob spoštovanju uravnoteženih pravic in obveznosti, omogočal pa bo tudi tesno sodelovanje pri varnosti v letalstvu in upravljanju zračnega prometa;
112. poudarja, da bi moralo biti morebitno podeljevanje nekaterih elementov tako imenovane pete svoboščine (pravica do zračnega prometa) omejeno po obsegu in uravnoteženo z ustreznimi obveznostmi v interesu EU;
113. ugotavlja, da obstoječi okvir evropske konference ministrov za promet, ki predvideva le omejeno število dovoljenj, glede na količino tovora, ki se prepelje po cestah med EU in Združenim kraljestvom, ni primeren za odnose med tema dvema stranema; zato poudarja, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe, da bi preprečili grožnje javnemu redu ter motnje v cestnem tovornem in avtobusnem potniškem prometu; v zvezi s tem še opozarja, da je treba izboljšati direktne pomorske povezave iz Irske na celino, da se zmanjša odvisnost od Združenega kraljestva kot „zemeljskega mostu“;
114. poudarja, da prevozniki iz Združenega kraljestva v cestnem tovornem prometu ne morejo uživati enakih pravic in ugodnosti kot prevozniki iz EU;
115. meni, da bi moralo predvideno partnerstvo zajemati pravico do tranzita vozil s tovorom ali brez njega z ozemlja ene od pogodbenic in nazaj prek ozemlja druge pogodbenice;
116. meni, da bi moralo prihodnje partnerstvo predvidevati enake pogoje na področjih, kot so zlasti delovni čas ter čas vožnje in počitka, napotitev voznikov, tahografi, teža in velikost vozil, kombinirani prevoz in usposabljanje osebja, pa tudi posebne določbe za zagotavljanje primerljive ravni zaščite prevoznikov in voznikov;
117. poziva, da se prednost nameni tekočemu poteku pomorske trgovine med EU in Združenim kraljestvom ter prostemu gibanju potnikov, pomorščakov ter osebja na morju in na kopnem; v zvezi s tem poudarja, da morata EU in Združeno kraljestvo uvesti ustrezne mejne in carinske sisteme, da ne bo prihajalo do zamud in motenj;
Kultura in izobraževanje
118. meni, da je treba v sporazumu pojasniti, da bo podpiral kulturno in jezikovno raznolikost v skladu s Konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov;
119. pozdravlja jasno izjavo v pogajalskih smernicah, da bi morali prihodnji odnosi med EU in Združenim kraljestvom vključevati tudi dialog in izmenjave na področju izobraževanja in kulture; poziva Komisijo, naj v pogajanjih o ustreznih določbah o mobilnosti upošteva posebno naravo kulturnega sektorja; je poleg tega zaskrbljen, da določbe o vstopu in začasnem bivanju fizičnih oseb iz poslovnih razlogov v osnutku sporazuma, ki ga je objavila Komisija, ne izpolnjujejo potreb kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter bi utegnile ovirati kulturno izmenjavo;
120. brez zadržkov podpira jasnost pogajalskih smernic, da je treba avdiovizualne storitve izključiti iz področja uporabe gospodarskega partnerstva, in poziva Komisijo, naj bo še naprej neomajna v svojem stališču;
121. poudarja, da bo dostop do trga za avdiovizualne storitve v Uniji mogoč samo, če se bo Direktiva 2010/13/EU Evropskega sveta in Parlamenta[18] v celoti izvajala, da bosta obe strani dobili enake pravice do ponovnega oddajanja; opozarja, da se bo po koncu prehodnega obdobja vsebina, ki izvira iz Združenega kraljestva, še naprej uvrščala med „evropska dela“, če bodo dela, ki izvirajo iz držav nečlanic in držav zunaj EGP, ki so pogodbenice Konvencije Sveta Evrope o čezmejni televiziji, vključena v kvoto vsebin „evropskih del“;
122. pozdravlja vključitev vprašanj, ki se nanašajo na vračilo oziroma povrnitev nezakonito odstranjenih predmetov kulturne dediščine državam njihovega izvora; ponavlja, kako pomembno je nadaljnje sodelovanje z Združenim kraljestvom na tem področju;
Finančno upravljanje in okvir za nadzor
123. poziva, da je treba zagotoviti in spoštovati pravice dostopa služb Komisije, Evropskega računskega sodišča, Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskega javnega tožilstva ter pravice Evropskega parlamenta do nadzora; opozarja, da je treba Sodišče Evropske unije sprejeti kot pristojno sodišče v primerih, ko gre za spoštovanje in razlago prava EU;
Sodelovanje v programih Unije
124. priporoča, da Komisija posebno pozornost nameni veljavnim načelom in pogojem, ki se nanašajo tako na sodelovanje v programih Unije kot na horizontalne ureditve in upravljanje, in sicer:
(a) sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo v splošna načela in pogoje, ki bodo v okviru predvidenega partnerstva sprejeti v zvezi z udeležbo v programih EU, vključena zahteva, da mora Združeno kraljestvo pošteno in ustrezno finančno prispevati k vsem programom, pri katerih sodeluje, tako v smislu prispevkov za udeležbo kot prispevkov k stroškom delovanja;
(b) poskrbi, da bo splošno pravilo za sodelovanje Združenega kraljestva v programih takšno, kot so običajni pogoji za tretje države, in da bo veljalo za celotno obdobje izvajanja programa in za vse njegove dele, razen kadar je delno sodelovanje upravičeno iz razlogov, kot je zaupnost; udeležencem v programih EU, ki imajo sedež v EU, zagotovi predvidljivost in stabilnost v smislu proračunskih sredstev, ki jih bodo prejeli;
(c) zagotovi, da sodelovanje Združenega kraljestva v programih EU ne bo pomenilo neto prenosa sredstev iz proračuna EU v Združeno kraljestvo in da bo imela EU možnost enostransko ustaviti ali prekiniti sodelovanje Združenega kraljestva v kateremkoli programu, če pogoji za sodelovanje ne bodo izpolnjeni ali če Združeno kraljestvo ne bo poravnalo finančnega prispevka;
(d) poskrbi, da bodo v sporazumu z Združenim kraljestvom predvideni ustrezni ukrepi za boj proti finančnim nepravilnostim, goljufijam, pranju denarja in drugim kaznivim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter zagotovi zaščito finančnih interesov EU;
125. meni, da je zlasti pomembno, da Združeno kraljestvo v skladu s splošnimi načeli za tretje države sodeluje v čezmejnih, kulturnih, razvojnih, izobraževalnih in raziskovalnih programih Unije, kot so Erasmus+, Ustvarjalna Evropa, Obzorje, Evropski raziskovalni svet, program LIFE, vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), instrument za povezovanje Evrope, enotno evropsko nebo in Interreg, skupnih tehnoloških pobudah, kot so Čisto nebo I in II, SESAR, ERIC, Galileo, Copernicus, skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS) ter podporni okvir za nadzor in spremljanje v vesolju, pa tudi v javno-zasebnih partnerstvih;
126. pričakuje, da bo sporazum opredelil odnos Združenega kraljestva do Euratoma in projekta ITER, pa tudi posledice izstopa za sredstva in obveznosti; pričakuje, da bo Združeno kraljestvo še naprej spoštovalo najvišje standarde na področju jedrske varnosti, varnosti in zaščite pred sevanjem;
127. dodaja, da bi moralo Združeno kraljestvo, če želi sodelovati na notranjem trgu, prispevati h kohezijskim skladom za obdobje 2021–2027 po modelu, ki se uporablja za države EGP;
128. meni, da bi bilo treba v novem sporazumu upoštevati potrebe regij EU, ki jih je prizadel izstop Združenega kraljestva iz EU;
129. poudarja, da je bistvenega pomena, da program PEACE še naprej deluje na Severnem Irskem in v obmejnih regijah Irske, pri čemer bi ga avtonomno upravljal Organ za posebne programe EU;
130. meni, da bi bilo treba pri vprašanjih vzajemnega interesa nadaljevati sodelovanje med najbolj oddaljenimi regijami EU ter čezmorskimi državami in ozemlji na eni strani ter čezmorskimi ozemlji Združenega kraljestva na drugi strani, zlasti v karibskih in pacifiških državah; poziva, naj se po potrebi sprejmejo posebne določbe, ki bodo omogočile prihodnje skupne projekte v okviru Evropskega razvojnega sklada in kohezijskih skladov; meni, da je treba ohraniti ustrezno raven podpore za preostale čezmorske države in ozemlja;
131. poudarja, da je Solidarnostni sklad Evropske unije z zagotavljanjem finančnih sredstev v proračunu EU konkreten izraz solidarnosti, kadar resne posledice, med drugim za gospodarstvo, prizadenejo eno ali več regij EU ali državo, ki je zaprosila za pristop;
132. poudarja, da je treba sodelovanje v programih vezati na usklajevanje s povezanimi politikami, na primer podnebno ali kibernetsko politiko;
133. meni, da bi bil sporazum o sodelovanju na področju energije, ki bi bil v skladu s splošnim sporazumom o prihodnjih odnosih in bi temeljil na učinkovitem upravljanju in enakih konkurenčnih pogojih, v interesu obeh strani;
134. Underlines that to ensure continuity for the Single Electricity Market on the island of Ireland after the UK’s withdrawal requires the continued application of the EU energy acquis in Northern Ireland;
135. Is of the opinion that the UK could continue to be an important partner in the EU space policy, underlines that the future access of the UK to the EU Space Programme needs to be addressed in the negotiations while preserving the EU's interests and in line with the applicable legal framework for participation of third countries in the EU Space Programme;
134. poudarja, da je treba, če želimo po izstopu Združenega kraljestva poskrbeti za neprekinjeno delovanje enotnega trga električne energije na irskem otoku, na Severnem Irskem še naprej izvajati pravni red EU na področju energetike;
135. meni, da bi lahko bilo Združeno kraljestvo še naprej pomemben partner pri vesoljski politiki EU, in poudarja, da je treba v pogajanjih obravnavati njegov dostop do vesoljskega programa EU v prihodnosti, pri tem pa obvarovati interese EU in ravnati v skladu z veljavnim pravnim okvirom za sodelovanje tretjih držav v vesoljskem programu EU;
Intelektualna lastnina
136. poudarja, da bi moral predvideni sporazum vsebovati odločne in izvršljive ukrepe, ki zajemajo priznavanje in visoko raven varstva pravic intelektualne lastnine, kot so avtorske pravice in sorodne pravice, blagovne znamke in industrijski modeli, patenti in poslovne skrivnosti, na podlagi sedanjega in prihodnjega pravnega okvira EU; meni, da bi moral omogočati tudi tesno dvostransko sodelovanje med Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in uradi za intelektualno lastnino v Združenem kraljestvu;
Pravo gospodarskih družb
137. ugotavlja, da je, če želimo preprečiti zniževanje standardov in poskrbeti za legitimnost pravnih procesov v Združenem kraljestvu in EU, zaželeno, da predvideni sporazum vključuje minimalne skupne standarde za vzpostavitev in izvajanje operacij, zaščito delničarjev, upnikov in zaposlenih, pravila o poročanju družb in reviziji ter preglednosti, pa tudi vzajemno priznavanje sodnih odločb v zvezi s prestrukturiranjem in stečajem oziroma plačilno nesposobnostjo;
Sodelovanje na področju civilnega pravosodja, tudi v družinskih zadevah
138. poudarja, da je pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah izjemno pomembno, če želimo v prihodnosti omogočiti trgovino in poslovno sodelovanje med državljani in podjetji ter zagotoviti gotovost in poskrbeti za zadostno zaščito podpisnic pri čezmejnih transakcijah in drugih dejavnostih; meni, da bi bilo treba v ta namen natančno preučiti, ali bi bila luganska konvencija primerna rešitev, ki bi EU omogočila, da ohrani splošno uravnoteženost odnosov s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, ali pa bi bila primernejša nova rešitev, ki bi lahko zagotovila „dinamično usklajevanje“ med obema stranema.
139. poudarja, da bi bilo treba v predvidenem sporazumu poiskati smiselno in celovito rešitev zlasti glede zakonske in starševske odgovornosti ter drugih družinskih zadev; v zvezi s tem ugotavlja, da bi morale vse vzajemne določbe o izvrševanju v zvezi z družinskimi zadevami v predvidenem sporazumu temeljiti ne le na načelu vzajemnega zaupanja pravosodnih sistemov, pač pa tudi na nekaterih ustavnih jamstvih in skupnih standardih na področju temeljnih pravic;
Razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč
140. ugotavlja, da Združeno kraljestvo ostaja eden največjih dvostranskih donatorjev na svetu, in poudarja, da mora EU izkoristiti priložnosti za sodelovanje z Združenim kraljestvom v partnerskem duhu; obžaluje, da bo izstop Združenega kraljestva iz EU pustil praznino v splošnem razvojnem sodelovanju in politiki EU na področju humanitarne pomoči;
141. poudarja osrednji vlogi EU in Združenega kraljestva pri obravnavanju skupnih izzivov prek razvojne politike in humanitarne pomoči; poudarja, kako pomembna so v zvezi s tem prizadevanja za usklajenost politik za razvoj;
142. poudarja, kako pomembno je trdno partnerstvo, ki vključuje pristop na podlagi pravic, obenem pa zagotavlja stalno predanost in sodelovanje pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, človekovih pravic, izkoreninjenja revščine in izvajanju Pariškega sporazuma, poudarja tudi, kako pomembni so usklajeni odzivi na humanitarne krize ter ter temeljna načela humanitarne pomoči;
143. je prepričan, da je mogoče partnerstvo po izteku sporazuma iz Cotonouja in strategijo EU za Afriko okrepiti z učinkovitim sodelovanjem z Združenim kraljestvom in na podlagi močne prisotnosti te države v Afriki, Karibih in Pacifiku; poudarja, da bi morali EU, Združeno kraljestvo in države AKP sodelovati na vseh ravneh v skladu z načeli partnerstva, solidarnosti in dopolnjevanja;
Varnost in zunanje zadeve
144. ugotavlja, da je Združeno kraljestvo v svojih pogajalskih ciljih, objavljenih 27. februarja 2020, navedlo, da se bo zunanja politika oblikovala samo v okviru širšega prijateljskega dialoga in sodelovanja med Združenim kraljestvom in EU, s čimer je to ključno področje degradiralo v neinstitucionaliziran odnos, o katerem se bosta strani dogovorili pozneje;
145. obžaluje, da je to v nasprotju z določbami iz politične izjave, v kateri je predvideno ambiciozno, široko, globoko in prožno partnerstvo na področjih zunanje politike, varnosti in obrambe, ter poziva, naj bo prihodnje varnostno partnerstvo med EU in Združenim kraljestvom obsežno, celovito in uravnoteženo, s čimer se je strinjalo tudi Združeno kraljestvo;
146. opozarja na stališče EU, da bi morale biti zunanja politika, varnost in obramba del celovitega sporazuma o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom;
147. obžaluje, da Združeno kraljestvo ne kaže želje po odnosih z EU na področjih zunanje politike, varnosti in obrambe in da ta izrecno niso bila zajeta v pooblastilu Združenega kraljestva ter tako niso vključena v 11 pogajalskih miz;
148. spominja, da imata EU in Združeno kraljestvo skupna načela, vrednote in interese; poudarja, da je v interesu obeh strani ohraniti ambiciozno, tesno in trajno sodelovanje, ki spoštuje avtonomijo EU v obliki skupnega okvira za zunanjo in varnostno politiko na podlagi člena 21 PEU ter upošteva Ustanovno listino OZN in zvezo NATO na naslednjih področjih:
(a) spodbujanje miru,
(b) skupni pristop k skupnim varnostnim izzivom in svetovni stabilnosti, tudi v evropskem sosedstvu,
(c) spodbujanje na pravilih temelječega mednarodnega sistema,
(d) utrjevanje demokracije in načel pravne države,
(e) varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
(f) spodbujanje svetovne blaginje, trajnostnega razvoja, boja proti podnebnim spremembam in zmanjševanjem izgube biotske raznovrstnosti;
149. meni, da bi močno povezano in usklajeno mednarodno sodelovanje med Združenim kraljestvom in EU močno koristilo podpisnicama, pa tudi svetovnemu redu na splošno, saj imata obe strani podoben pristop k učinkovitemu multilaterizmu, ohranjanju miru, varnosti in trajnostnosti ter varstvu in uveljavljanju človekovih pravic; predlaga, da bi moralo biti tako sodelovanje urejeno s sistemsko platformo za posvetovanja na visoki ravni in usklajevanje o vprašanjih zunanje politike; poudarja pomen in dodano vrednost medparlamentarnega sodelovanja pri globalnih vprašanjih;
150. poudarja, da obe strani potrebujeta skupen odziv na izzive na področju zunanje, varnostne in obrambne politike, kot so terorizem, kibernetska vojna, kriza v sosedstvu, spoštovanje človekovih pravic, kampanje dezinformiranja in hibridne grožnje; spodbuja učinkovit, pravočasen in vzajemen dialog, posvetovanja, usklajevanje ter izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov pod demokratičnim nadzorom Združenega kraljestva in institucij EU; opozarja, da je treba izmenjavo tajnih podatkov organizirati v posebnem okviru;
151. poudarja, da bo Združeno kraljestvo po izteku prehodnega obdobja tretja država brez posebnega okvira ali odnosov, kar bo pomembno vplivalo na obstoječe sodelovanje na področju zunanje in varnostne politike;
152. poziva EU in Združeno kraljestvo, naj krepita mednarodni mir in stabilnost, tudi z oblikovanjem skupnih strategij o tem, kako okrepiti prizadevanja OZN za ohranjanje miru; poziva obe strani, naj spodbujata kulturo miru in dialog za preprečevanje, obvladovanje in reševanje sporov, pa tudi pravice žensk in enakopravnost spolov; podpira nadaljevanje sedanjega sodelovanja na teh področjih; poziva k sistematičnemu preferenčnemu sodelovanju v operacijah za ohranjanje miru; poziva k okrepljenemu sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom pri zadevah, povezanih z demokratičnim razvojem, procesi reform in demokratično parlamentarno prakso v tretjih državah, vključno z opazovanjem volitev;
153. izjavlja, da ima EU velik interes za tako partnerstvo na področju zunanjih zadev in varnosti zaradi vzajemnih koristi, ki izhajajo iz stalnega sedeža Združenega kraljestva in Francije v Varnostnem svetu, visoko učinkovitih diplomatskih služb Združenega kraljestva in držav članic EU ter dejstva, da ima Združeno kraljestvo najmočnejše oborožene sile v Evropi;
154. predlaga, naj prihodnje partnerstvo temelji na zelo tesnem in rednem sodelovanju in usklajevanju v okviru OZN, zlasti Varnostnega sveta ZN in Sveta ZN za človekove pravice;
155. poudarja, da sta varnost in razvoj pomembna drug za drugega; spodbuja EU in Združeno kraljestvo, naj tesno sodelujeta na področju trajnostnega razvoja in humanitarne pomoči; želi spomniti obe strani, kako pomembno se je zavezati uresničitvi cilja, da se 0,7 % BND nameni uradni razvojni pomoči, in spodbujanju načela skladnosti politik za razvoj; meni, da bi lahko partnerstvu po izteku sporazuma iz Cotonouja in strategiji EU za Afriko koristilo učinkovito sodelovanje z Združenim kraljestvom, v okviru katerega bi se spodbujali visoki socialni standardi ter standardi na področju človekovih pravic in varstva okolja, da bi dosegli cilje trajnostnega razvoja in cilje Pariškega sporazuma;
156. poudarja, da je sodelovanje pri razvoju učinkovitih in resnično interoperabilnih obrambnih zmogljivosti, tudi v okviru Evropske obrambne agencije, v zvezi s katero bi bilo treba sklenili dogovor o izvajanju, v skupnem interesu EU in Združenega kraljestva, pri čemer je ta interes zaradi geografske bližine še toliko večji, enako pomembno pa je tudi nadaljevanje zelo dragocenih partnerstev v okviru programov Nata in EU na področju obrambe in zunanje varnosti, programa Galileo, programov kibernetske varnosti ter boja proti usmerjenim dezinformacijskim kampanjam in kibernetskim napadom, kot ponazarja trenutna pandemija COVID-19; opozarja, da je možno in nujno sprejeti poseben sporazum v zvezi s sodelovanjem v regulirani javni storitvi v okviru programa Galileo; ugotavlja tudi, da bi se lahko Združeno kraljestvo prihodnjemu Evropskemu obrambnemu skladu pridružilo pod pogoji, ki veljajo za tretje države; poziva EU in Združeno kraljestvo, naj oblikujeta skupni pristop k standardizaciji obrambne tehnologije;
157. pričakuje, da bo lahko Združeno kraljestvo nadaljevalo z že vzpostavljenim sodelovanjem in izmenjavo informacij z nacionalnimi organi na področju kibernetske varnosti;
158. opozarja, da v skladu z zakonodajo EU v Združenem kraljestvu trenutno velja več omejevalnih ukrepov (režimov sankcij); priznava učinkovito uporabo sankcij za zagotavljanje človekovih pravic, demokracije in pravne države v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov; poudarja, da bo Združeno kraljestvo tudi po izstopu še vedno obvezano uporabljati režime sankcij OZN, in ga poziva, naj še naprej usklajuje svojo politiko sankcij z EU; poziva k vzpostavitvi pravega mehanizma za usklajevanje sankcij med obema stranema in tesnemu sodelovanju na področju sankcij v okviru svetovnih forumov, da bi čim bolj povečali njihov učinek in zagotovili konvergenco ter zasledovanje in uresničevanje skupnih interesov pri spodbujanju skupnih vrednot;
159. spodbuja Združeno kraljestvo, naj sodeluje v ustreznih agencijah EU in prevzame vidno vlogo pri operacijah EU za krizno upravljanje ter misijah in operacijah SVOP, tudi pri humanitarnih in reševalnih misijah, preprečevanju konfliktov in ohranjanju miru, vojaškem svetovanju in pomoči ter stabilizaciji po konfliktih, pa tudi pri projektih v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), kjer se ga povabi k sodelovanju, ter poudarja, da bi morali za tako sodelovanje veljati strogi pogoji, pri katerih bi se spoštovali avtonomija EU za odločanje in suverenost Združenega kraljestva, načelo uravnoteženih pravic in obveznosti ter učinkovita vzajemnost, vključno s poštenim in ustreznim finančnim prispevkom; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj Evropski parlament redno obveščata o političnem dialogu z Združenim kraljestvom ter glavnih vidikih izmenjave informacij o SVOP in kriznem upravljanju;
160. opozarja, da globalna in evropska varnost temeljita na učinkovitem mednarodnem nadzoru nad oborožitvijo, razoroževanju in neširjenju orožja; opozarja na pomen usklajene in verodostojne evropske strategije za večstranska pogajanja na svetovni ravni ter ukrepov na regionalni ravni za umiritev razmer in krepitev zaupanja; želi spomniti na pomembno vlogo, ki jo je imelo Združeno kraljestvo pri razvoju in vzpostavitvi takih norm, institucij in organizacij; poziva Združeno kraljestvo, naj v zvezi s tem področjem politike oblikuje skupno strategijo z EU, ki bo usklajena predvsem z načrtom OZN na področju razoroževanja; poziva Združeno kraljestvo, naj se zaveže, da bo še naprej izpolnjevalo merila, enakovredna tistim iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP[19], ter naj skupaj z EU spodbuja vsesplošno uporabo in dosledno izvajanje Pogodbe o trgovini z orožjem, Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) in obnovo nove pogodbe o omejitvi strateškega orožja (START);
161. poudarja izjemen pomen konzularnega in diplomatskega sodelovanja med EU in Združenim kraljestvom, saj bi z njima zagotavljali učinkovito pomoč državljanom obeh strani, Združeno kraljestvo in EU pa bi lahko svojim državljanom v skladu s točko (c) člena 20 PDEU ponudila možnost dostopa do konzularne zaščite v tretjih državah, v katerih ena od obeh strani nima diplomatskega predstavništva;
162. poudarja, da je pandemija COVID-19 pokazala, kako pomembne so vojaške zmogljivosti in sredstva, saj so imele evropske oborožene sile ključno vlogo pri podpiranju civilnih prizadevanj za obvladovanje pandemije, hkrati pa so izpolnjevale svoje temeljne naloge; poudarja, da je ta pandemija pokazala, kako pomembna sta strateška avtonomija EU in evropsko sodelovanje na področju obrambe za zaščito evropskega prebivalstva v izrednih razmerah in spodbujanje odpornosti držav članic; meni, da bi bilo treba vzpostaviti mehanizme, ki bi omogočali hitro sodelovanje med Unijo in Združenim kraljestvom za soočanje s prihodnjimi krizami podobne vrste in obsega; meni, da bi morale evropske vojaške zdravstvene službe na podlagi spoznanj, pridobljenih v okviru pandemije COVID-19, vzpostaviti mrežo za izmenjavo informacij in podporo, da bi spodbujale širšo evropsko odpornost v času izrednih razmer in krize; meni, da bi bilo sodelovanje Združenega kraljestva v kateri koli taki evropski vojaški zdravstveni mreži obojestransko koristno;
Institucionalne določbe in upravljanje
163. opozarja, da bi moral celotni sporazum z Združenim kraljestvom kot tretjo državo, tudi določbe o enakih konkurenčnih pogojih, posebnih sektorskih vprašanjih in tematskih področjih sodelovanja ter ribištvu, vključevati vzpostavitev enega samega skladnega in trdnega sistema upravljanja kot splošnega okvira, ki bi zajemal stalni skupni nadzor in upravljanje sporazuma ter pregledne mehanizme za reševanje sporov, skladnost in izvrševanje, skupaj s sankcijami in prehodnimi ukrepi, kjer je to potrebno, v zvezi z razlago in uporabo vseh določb sporazuma;
164. meni, da bi bilo treba z enim samim celovitim in horizontalnim mehanizmom upravljanja urejati prihodnje odnose z Združenim kraljestvom kot celoto, vključno z morebitnimi dopolnilnimi sporazumi, ki bi se sklenili pozneje, hkrati pa zagotavljati skladnost z določbami sporazuma o izstopu in preprečevati pomanjkljivosti; poudarja, da bo moral biti mehanizem za reševanje sporov trden ter omogočati postopne sankcije in pravna sredstva, kadar se ugotovi, da ena od strani krši sporazum, prav tako pa bo moral vsebovati učinkovite, hitro izvršljive in odvračilne ukrepe; poudarja, da bo Parlament še naprej pozorno spremljal izvajanje vseh določb; spominja, da je Združeno kraljestvo kot nekdanja država članica razvilo pomembne strukture za institucionalno sodelovanje in dialog z EU, ki bi morale olajšati začetek delovanja te horizontalne ureditve; znova poudarja, da EU od Združenega kraljestva pričakuje višjo raven ambicioznosti v zvezi z upravljanjem, da bi z njim vzpostavili trdno prihodnje partnerstvo;
165. vztraja, da je tak sistem upravljanja absolutno potreben, če želimo spoštovati avtonomijo obeh strani ter v celoti ohraniti neodvisnost odločanja EU ter pravni in pravosodni red, vključno z vlogo Parlamenta in Sveta kot sozakonodajalcev za sprejemanje prava EU, vlogo Sodišča Evropske unije kot edinega razlagalca prava EU in Listine EU o temeljnih pravicah; meni, da morajo mehanizmi upravljanja v zvezi z določbami, ki temeljijo na pravnih pojmih EU, zagotavljati napotitev na Sodišče Evropske unije;
166. pozdravlja predlog o ustanovitvi parlamentarne skupščine za partnerstvo med poslanci Evropskega parlamenta in parlamenta Združenega kraljestva, ki bi imela pravico prejemati informacije iz partnerskega sveta in pripravljati priporočila zanj, in poudarja, da bi moral sporazum pripraviti pravno podlago za določbe, ki omogočajo institucionalno vzpostavitev tega organa;
167. zahteva, naj se spoštuje vloga Parlamenta pri izvajanju določb o regulativnem sodelovanju, s čimer bi zagotovili, da bo lahko izvajal ustrezen politični nadzor ter ohranili njegove pravice in pristojnosti, ki jih ima kot sozakonodajalec; opozarja na pravico Parlamenta, da se ga obvesti o dogovorih o pregledu sporazuma;
168. poudarja, da bi morale za celotni sporazum veljati določbe o dialogu s civilno družbo, sodelovanjem deležnikov in posvetovanjem obeh strani v skladu z odstavkom 125 politične izjave, ki bi morala zajemati predvsem socialne partnerje, vključno z organizacijami in združenji delavcev, ki zastopajo tako državljane EU, ki živijo in delajo v Združenem kraljestvu, kot državljane Združenega kraljestva v EU; vztraja pri vzpostavitvi notranjih svetovalnih skupin, ki bodo nadzorovale izvajanje sporazuma;
169. podpira, da Združeno kraljestvo v neregulativnih agencijah EU, na primer na področju prometa, okolja in zaposlovanja, nadaljuje kot tretja država opazovalka brez pravice za odločanje, naklonjen pa je tudi morebitnim sporazumom o sodelovanju Združenega kraljestva z drugimi regulativnimi agencijami, kot so Evropska agencija za kemikalije, Evropska agencija za varnost v letalstvu in Evropska agencija za pomorsko varnost, da bi še naprej izmenjevali podatke, primere najboljše prakse in znanstvena dognanja; znova poziva Komisijo, naj preuči možnost prihodnjega sodelovanja v praksi med organi Združenega kraljestva in agencijami EU na področju pravosodja in notranjih zadev, pri tem pa upošteva, da ima Združeno kraljestvo status tretje države zunaj schengenskega območja in da gre za ključnega partnerja v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu;
°
° °
170. naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Komisiji ter v vednost Svetu, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska.
OBRAZLOŽITEV
Splošno ozadje in vloga Parlamenta
Evropski parlament je v okviru tekočih pogajanj o partnerskem sporazumu z nekdanjo državo članico in kljub resni krizi, s katero se sooča svet zaradi pandemije COVID-19, še vedno zavezan izpolnjevanju vloge, ki mu je bila glede pogajanj o mednarodnih sporazumih dodeljena v pogodbah. Člena 207 in 218 Pogodbe o delovanju EU določata, da Parlament odobri sklenitev vseh mednarodnih sporazumov med EU in tretjo državo. Da lahko odobri sporazum, mora biti Parlament vključen v proces pogajanj, prav tako pa ga je treba redno in izčrpno obveščati.
Združeno kraljestvo je 31. januarja 2020 izstopilo iz EU s pravno varnostjo in jasnostjo, ki jo zagotavlja sporazum o izstopu, v katerem so obravnavana tri temeljna vprašanja ločitve: pravice državljanov, irska meja in poravnava obveznosti Združenega kraljestva do EU. Od začetka pogajanj so bila za Parlament ta vprašanja ključnega pomena skupaj s pojasnitvijo statusa mednarodnih obveznosti Združenega kraljestva, ki jih je prevzelo kot država članica, zagotavljanjem pravne varnosti za pravne subjekte in vlogo Sodišča EU. Parlament ostaja zavezan zagotavljanju ustreznega parlamentarnega nadzora nad izvajanjem določb iz sporazuma o izstopu.
Zaradi kompleksnosti brez primere in pomena pogajanj z nekdanjo državo članico je Parlament za usklajevanje prispevka in odzivov na pogajanja ustanovil poseben organ – skupino za usklajevanje z Združenim kraljestvom. Skupino vodi predsednik Odbora za zunanje zadeve (AFET), sestavljajo pa jo predsednik Odbora za mednarodno trgovino (INTA), predsednica Pododbora za varnost in obrambo (SEDE), poročevalec odbora INTA in poročevalka odbora AFET za prihodnje odnose med EU in Združenim kraljestvom, po en predstavnik iz vsake politične skupine in predsednik konference predsednikov odborov.
Utemeljitev priporočil
Priporočila, ki sta jih o pogajanjih o novem partnerstvu med EU in Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska v skladu s členom 114 Poslovnika Parlamenta pripravila soporočevalca pristojnih odborov, odbora AFET in odbora INTA, so v tej fazi pogajanj zelo pomembna. Parlament namerava na podlagi svoje resolucije z dne 12. februarja 2020 in uradnega začetka pogajanj v začetku marca ta priporočila sprejeti s končnim glasovanjem na junijskem plenarnem zasedanju, pred konferenco na visoki ravni in junijskim zasedanjem Evropskega sveta, na katerem se bo preučil napredek pri pogajanjih.
Ker so pogajanja zelo kompleksna, je dragoceno strokovno znanje specializiranih odborov Parlamenta za vsebino tega besedila izjemno pomembno. Zato ta priporočila zagotavljajo tudi polno sodelovanje odborov za mnenje v skladu s parlamentarnimi postopki, pripravijo pa se pod okriljem skupine za usklajevanje z Združenim kraljestvom s sodelovanjem političnih skupin, ki sestavljajo Evropski parlament. Njihovo strokovno znanje je bilo ključno pri ocenjevanju gospodarskega partnerstva, s poudarkom na trgovini in enakih konkurenčnih pogojih, pa tudi pri ocenjevanju prihodnjega partnerstva na posebnih področjih: ribištvo, varstvo podatkov, podnebne spremembe in okolje, javno zdravje in varnost hrane, pravice državljanov, finančni vidiki, promet, energija, vključno z jedrsko energijo za civilne namene, varnost in zunanje zadeve ter sodelovanje Združenega kraljestva v programih Unije.
Vsebina priporočil na celovit način zajema vrsto pomembnih tematik, kot so splošna načela, izvajanje sporazuma o izstopu, gospodarsko partnerstvo, trgovina in enaki konkurenčni pogoji, posebna sektorska vprašanja, zunanje zadeve in varnost, pa tudi ključni vidiki upravljanja. Oblikujejo oceno Parlamenta glede izvajanja sporazuma o izstopu in napredka pri pogajanjih, zato se bodo uporabila kot prispevek Parlamenta h konferenci na visoki ravni in k junijskemu zasedanju Evropskega sveta. Pomembno je tudi poudariti, da Parlament s temi priporočili izraža svojo odločno podporo in priznanje konstruktivnemu delu projektne skupine Komisije za Združeno kraljestvo, ki jo vodi glavni pogajalec EU Michel Barnier. EU enotno podpira svojega glavnega pogajalca in ga bo podpirala tudi v prihodnje.
O izvajanju sporazuma o izstopu in skupnem odboru
Pomemben del teh priporočil se osredotoča na pomen parlamentarnega nadzora nad izvajanjem sporazuma o izstopu, zlasti v zvezi s pravicami državljanov in protokolom o Irski in Severni Irski. Neposredna povezava med pravilnim izvajanjem sporazuma o izstopu in zanesljivostjo Združenega kraljestva v pogajanjih o prihodnjem odnosu je sestavni del pogajalskega stališča Komisije.
Zato priporočila odražajo tudi delo skupnega odbora, ki ga je na strani EU vodil podpredsednik Komisije Maroš Šefčovič. Skupni odbor je zelo pomembna platforma, ki nadzira izvajanje sporazuma o izstopu. Ustrezna parlamentarna ocena je zato nujna tudi za uspeh dela skupnega odbora in njegovih šestih specializiranih odborov. Na vseh ključnih področjih potrebujemo zadostna jamstva glede uspešnega izvajanja sporazuma o izstopu, prejeti pa bi jih bilo treba še pred iztekom prehodnega obdobja.
MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN (5.4.2020)
za Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino
o priporočilih glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska
Pripravljavec mnenja: Nicolae Ştefănuță
Člen 56 Poslovnika
POBUDE
Odbor za proračun poziva Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:
A. ker tretja država ne more imeti enakih pravic in uživati enakih ugodnosti kot država članica; ker bi morala Unija razmisliti o sodelovanju Združenega kraljestva v njenih programih, pri tem pa upoštevati strateške in finančne interese Unije in njenih državljanov; ker bi bilo treba pri vsaki odločitvi o sodelovanju Združenega kraljestva v teh programih upoštevati vse pomembne vidike predvidenega partnerstva, saj bi to partnerstvo moralo imeti usklajeno strukturo; ker bi moralo Združeno kraljestvo izpolniti vse finančne obveznosti, dogovorjene v sporazumu o izstopu;
B. ker bi bilo treba pri sodelovanju Združenega kraljestva v programih Unije spoštovati vsa zadevna pravila, mehanizme in pogoje sodelovanja, kot so določeni v ustreznih pravnih podlagah; ker bi bilo treba zato med drugim zagotoviti pravično razmerje v zvezi s prispevki in koristmi Združenega kraljestva in da Združeno kraljestvo kot tretja država ne bo imelo pristojnosti za odločanje o programih; ker bi morala biti stopnja sodelovanja Združenega kraljestva v programih opredeljena čim bolj natančno;
C. ker bo Združeno kraljestvo, če bo prehodno obdobje podaljšano, za namene izvajanja programov in dejavnosti Unije v sklopu naslednjega večletnega finančnega okvira veljalo za tretjo državo in bo prispevalo v proračun Unije, o znesku prispevka pa bo odločal skupni odbor, ustanovljen na podlagi sporazuma o izstopu;
D. ker je treba zaščititi finančne interese Unije, med drugim z revizijami in preiskavami, ki jih izvajajo Komisija, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), Evropsko javno tožilstvo (EPPO) in Evropsko računsko sodišče, pa tudi z nadzorom, za katerega je zadolžen Evropski parlament;
E. ker sta Unija in Združeno kraljestvo v politični izjavi ponovno poudarila skupno zavezanost, da bosta v prihodnosti izpeljala program PEACE PLUS, pri tem pa ohranila trenutna finančna sredstva zanj;
F. ker je Združeno kraljestvo v svojem mandatu navedlo, da bo preučilo časovno omejeno udeležbo v nekaterih delih programa Erasmus+;
1. priporoča Komisiji, naj:
(a) sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo v splošna načela in pogoje, ki bodo v okviru predvidenega partnerstva sprejeti v zvezi z udeležbo v programih Unije, vključena zahteva, da mora Združeno kraljestvo pošteno in ustrezno finančno prispevati k vsem programom, pri katerih sodeluje, tako v smislu prispevkov za udeležbo kot prispevkov k stroškom delovanja;
(b) poskrbi, da bo za sodelovanje Združenega kraljestva pri katerem od programov veljalo splošno pravilo, da mora sodelovati pri celotnem programu, razen kadar je delno sodelovanje upravičeno iz razlogov, kot je zaupnost, in da mora sodelovati v celotnem obdobju izvajanja posameznega programa; priporoča predvsem, naj Komisija ne sprejme delnega sodelovanja Združenega kraljestva pri programu Erasmus+ ali sodelovanja, ki bi bilo krajše od celotnega obdobja izvajanja programa v sklopu večletnega finančnega okvira, in naj udeležencem v programih Unije, ki imajo sedež v Uniji, zagotovi predvidljivost in stabilnost v smislu proračunskih sredstev;
(c) pripravi predloge za ureditev sodelovanja med organi Združenega kraljestva in agencijami Unije, pri tem pa upošteva, da Združeno kraljestvo kot tretja država ne bo imelo pristojnosti odločanja v zvezi z agencijami Unije;
(d) zagotovi, da sodelovanje Združenega kraljestva pri programih Unije ne bo pomenilo globalnega neto prenosa iz proračuna Unije v Združeno kraljestvo in da bo imela Unija možnost enostransko ustaviti ali prekiniti sodelovanje Združenega kraljestva v kateremkoli programu, če pogoji za sodelovanje ne bodo izpolnjeni ali če Združeno kraljestvo ne bo poravnalo finančnega prispevka;
(e) poskrbi, da bodo v sporazumu z Združenim kraljestvom navedeni ustrezni ukrepi za boj proti finančnim nepravilnostim, goljufijam, pranju denarja in drugim kaznivim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije;
(f) oceni vse morebitne scenarije in se pripravi nanje, tudi na podaljšanje prehodnega obdobja in finančne obveznosti Združenega kraljestva, ki iz tega izhajajo, s čimer bo zagotovila dobro finančno poslovodenje proračuna Unije.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
4.5.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
38 0 3 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Rasmus Andresen, Clotilde Armand, Robert Biedroń, Anna Bonfrisco, Olivier Chastel, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), David Cormand, Paolo De Castro, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Valentino Grant, Elisabetta Gualmini, Francisco Guerreiro, Valerie Hayer, Eero Heinäluoma, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Mislav Kolakušić, Moritz Körner, Joachim Kuhs, Zbigniew Kuźmiuk, Joanis Lagos (Ioannis Lagos), Hélène Laporte, Pierre Larrouturou, Janusz Lewandowski, Margarida Marques, Siegfried Mureşan, Victor Negrescu, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Karlo Ressler, Bogdan Rzońca, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Nils Ušakovs, Johan Van Overtveldt, Rainer Wieland, Angelika Winzig |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Damian Boeselager, Petros Kokalis (Petros Kokkalis) |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
+ |
ECR |
Zbigniew Kuźmiuk, Johan Van Overtveldt, Bogdan Rzońca, |
GUE/NGL |
Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis) |
ID |
Hélène Laporte |
PPE |
Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Janusz Lewandowski, Siegfried Mureşan, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Karlo Ressler, Rainer Wieland, Angelika Winzig |
RENEW |
Clotilde Armand, Olivier Chastel, Valerie Hayer, Moritz Körner Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds |
S&D |
Robert Biedroń, , Paolo De Castro, Eider Gardiazabal Rubial, Elisabetta Gualmini, Eero Heinäluoma, Pierre Larrouturou, Margarida Marques, Victor Negrescu Nils Ušakovs |
VERTS/ALE |
Rasmus Andresen, David Cormand, Francisco Guerreiro, Damian Boeselager |
NI |
Joanis Lagos (Ioannis Lagos) |
|
- |
|
|
|
0 |
ID |
Anna Bonfrisco, Valentino Grant, Joachim Kuhs
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE ODBORA ZA EKONOMSKE IN MONETARNE ZADEVE (25.5.2020)
za Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino
o priporočilih glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska
Pripravljavec mnenja: Pedro Silva Pereira
POBUDE
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:
1. želi spomniti na svoji resoluciji z dne 15. januarja 2020 o izvajanju in spremljanju določb o državljanskih pravicah v sporazumu o izstopu Združenega kraljestva[20] in z dne 12. februarja 2020 o predlaganem mandatu za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska[21]; je seznanjen, da so pogajanja o prihodnjem odnosu še v zelo zgodnji fazi, ter poudarja velik učinek pandemije koronavirusa na ta proces in njegovo časovno razporeditev;
2. poudarja, da je izvajanje sporazuma o izstopu, vključno s protokolom o Severni Irski, ki zagotavlja, da na otoku Irska ne bo trde meje, predpogoj in eden temeljnih elementov novega partnerstva med EU in Združenim kraljestvom; izraža zaskrbljenost zaradi izjav vlade Združenega kraljestva, ki izkazujejo pomanjkanje politične volje za popolno upoštevanje zavez iz sporazuma o izstopu, in sicer glede mejnega nadzora na Irskem morju; ugotavlja, da v zvezi s tem v skupnem odboru ni bilo podanih konkretnih zagotovil; poudarja, da je pri teh pogajanjih bistveno vzajemno zaupanje obeh strani;
3. ugotavlja, da bosta EU in Združeno kraljestvo ostala bližnja soseda ter bosta še naprej imela številne skupne interese; poudarja znatno raven povezovanja in medsebojne odvisnosti gospodarstev EU in Združenega kraljestva; želi spomniti, da je Združeno kraljestvo tudi zdaj, ko je zapustilo EU, eden njenih najtesnejših zaveznikov, partner v Natu in pomemben trgovinski partner; zato vztraja, da mora vsak sporazum o novih odnosih med EU in Združenim kraljestvom upoštevati status Združenega kraljestva kot tretje države ter biti usklajen in prilagojen geografski bližini obeh strani na eni ter visoki stopnji prepletenosti gospodarstev na drugi strani; želi spomniti, da je politična izjava, ki temelji na obstoječem edinstvenem odnosu, podlaga za ambiciozno, razširjeno, poglobljeno in prilagodljivo partnerstvo;
4. pozdravlja, da je Komisija predstavila in objavila celovit zakonodajni predlog za novo partnerstvo, ki je v splošnem v skladu s pogajalskim mandatom in resolucijo Parlamenta; poziva Komisijo, naj nadaljuje s svojo preglednostjo do sozakonodajalcev, industrije finančnih storitev in potrošnikov, ter globoko obžaluje, da vlada Združenega kraljestva ni želela sprejeti podobne ravni preglednosti; poudarja, da sta jasnost in gotovost bistveni za neprekinjeno poslovanje in nemoteno zagotavljanje storitev za potrošnike, pa tudi za preprečevanje nestanovitnosti trgov;
5. je seznanjen z velikimi razhajanji med stranema v tej začetni fazi pogajanj, tudi glede obsega in pravne strukture besedila, o katerem bodo potekala pogajanja; izraža globoko zaskrbljenost zaradi omejenega obsega prihodnjega partnerstva, ki ga predvideva vlada Združenega kraljestva, in poudarja, da predlogi Združenega kraljestva zaostajajo za njegovimi zavezami iz sporazuma o izstopu in politične izjave;
6. meni, da je zaradi geografske bližine Združenega kraljestva in sedanje gospodarske medsebojne odvisnosti z EU v interesu obeh strani, da vzpostavita ambiciozno in zanesljivo novo ekonomsko partnerstvo, ki bo zajemalo največje možno število sektorjev; poudarja, da je treba v vsakem primeru zagotoviti enake konkurenčne pogoje in zaščititi standarde EU, da bi preprečili tekmovanje v zniževanju standardov in ustvarjanje nepravičnih protikonkurenčnih prednosti z zniževanjem ravni zaščite ali drugih regulativnih razhajanj; poudarja, da bi morali postopki javnega naročanja ostati vzajemno odprti kot predpogoj za dejanske enake konkurenčne pogoje med stranema; meni, da bi moral vsak novi okvir varovati pošteno konkurenco, pravice delavcev, finančno stabilnost EU, varstvo vlagateljev in potrošnikov, preglednost pri spodbujanju industrije znanja in podpori tej industriji, celovitost enotnega trga ter zaveze glede boja proti podnebnim spremembam, ki zagotavljajo, da se sedanja raven varstva in standardi ne bodo znižali; poudarja, da mora biti okvir, ki izhaja iz tega, jasen in pregleden ter ne sme nalagati nesorazmernega bremena mikro-, malim in srednjim podjetjem (MSP); poziva strani, naj v prihodnjem sporazumu zaščitita potrebe in interese teh podjetij, zlasti v zvezi z olajšanjem dostopa do trga, kar med drugim vključuje združljivost tehničnih standardov in poenostavljene carinske postopke; je seznanjen zlasti z morebitnim izkrivljanjem gospodarstva na obmejnih območjih na Irskem zaradi odsotnosti celotnega nabora določb o enakih konkurenčnih pogojih, zlasti v zvezi z delovnimi in socialnimi standardi; poudarja pomen ohranjanja tesnega in strukturiranega sodelovanja pri regulativnih in nadzornih zadevah, tako na politični kot na tehnični ravni, pri tem pa je treba spoštovati regulativni režim EU in njeno avtonomijo odločanja;
7. verjame, da mora prihodnje partnerstvo zagotoviti visoko raven okoljskega, delovnega in socialnega varstva in ne sme ogrožati prihodnjih pobud za povečanje teh ravni varstva; v zvezi s tem podpira klavzulo o prepovedi znižanja ravni varstva podnebja in spodbuja obe strani, naj okrepita ukrepe in sodelujeta pri vprašanjih, ki se nanašajo na trajnostno proizvodnjo in potrošnjo ter spodbujajo krožno gospodarstvo ter zeleno in socialno vključujočo rast; pozdravlja zavezanost obeh strani uresničitvi cilja podnebne nevtralnosti celotnega gospodarstva do leta 2050 in uskladitvi svojih politik s cilji, določenimi v ciljih OZN glede trajnostnega razvoja in v Pariškem sporazumu; poziva k rednemu dialogu o politiki za spremljanje izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja;
8. poziva k trdnim in celovitim jamstvom na področjih konkurence, nadzora nad državno pomočjo, državnih podjetij, protimonopolne politike ter nadzora nad združitvami podjetij, da bi zagotovili in uveljavili enake konkurenčne pogoje med gospodarstvi Združenega kraljestva in EU ter preprečili in prepovedali nepošteno konkurenco in izkrivljanje trgovine; poudarja, da je treba ohraniti skupne visoke standarde v konkurenčnem pravu in pri nadzoru nad državno pomočjo; poudarja, da je treba zagotoviti varstvo vlagateljev in potrošnikov, celovitost enotnega trga ter uskladitev Združenega kraljestva s pravili EU glede konkurence in državne pomoči; poziva k učinkovitemu uveljavljanju in zagotavljanju popravnih ukrepov, kot so določeni v Pogodbah EU;
9. meni, da bi moral v okviru finančnih storitev regulativni in nadzorni dialog EU z Združenim kraljestvom potekati na podlagi prostovoljnega regulativnega dialoga med oblikovalci politike, regulatorji in nadzorniki, da bi omogočili regulativno usklajevanje ter izmenjali pomisleke pri nadzoru in najboljše prakse, tudi o novih inovativnih storitvah ter o vprašanjih skupnega interesa; meni, da bi moral prihodnji sporazum vsebovati specifične določbe glede sodelovanja med evropskimi nadzornimi organi in organi Združenega kraljestva za finančni nadzor, da bi se zagotovila redna obvestila o spremembah pravnega okvira in njegovega izvajanja; se zaveda, da je finančni ekosistem EU močno medsebojno povezan s storitvami, ki jih zagotavljajo banke in tržna infrastruktura s sedežem v Združenem kraljestvu; meni, da bi si bilo treba prizadevati za ohranitev nemotenega sodelovanja, zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev ter omejitev regulativnega odstopanja Združenega kraljestva pri finančnih storitvah, s čimer bi ohranili povezane kapitalske trge in dostop finančnih institucij EU do ustrezne tržne infrastrukture v Združenem kraljestvu;
10. želi spomniti, da bodo pravice do čezmejnega opravljanja plačilnih storitev, ki temeljijo na vzajemnem priznavanju ter harmoniziranih bonitetnih pravilih in nadzorniškem zbliževanju na notranjem trgu, ob koncu prehodnega obdobja prenehale veljati med EU in Združenim kraljestvom, saj bo Združeno kraljestvo postalo tretja država; poudarja, da mora po tem dostop do evropskega finančnega trga temeljiti na avtonomnem okviru enakovrednosti EU; vendar želi spomniti na omejeno področje uporabe sklepov o enakovrednosti; poudarja, da bi bilo mogoče iz bonitetnih razlogov in za zaščito finančne stabilnosti vzpostaviti in ohraniti dodatne posebne ukrepe in zahteve; poudarja, da bi moralo vsako prihodnje partnerstvo z Združenim kraljestvom vključevati trdne bonitetne izjeme, da bi pravno zagotovili pravico obeh strani do sprejemanja predpisov v javnem interesu;
11. poudarja, da zakonodaja EU omogoča, da se pravila tretje države štejejo za enakovredna na podlagi sorazmerne analize na podlagi tveganja; poudarja, da so preverjanja enakovrednosti tehničen postopek, ki bi moral temeljiti na jasnih, objektivnih in preglednih merilih; želi spomniti na svoje stališče iz poročila o odnosih med EU in tretjimi državami v zvezi z regulacijo finančnih storitev in nadzorom nad njimi, v skladu s katerim bi morali za sklepe o enakovrednosti v zvezi s finančnimi storitvami veljati delegirani akti; v zvezi s tem je seznanjen, da bo Komisija pripravila oceno enakovrednosti finančnih predpisov Združenega kraljestva in da je mogoče enakovrednost priznati le, če bodo regulativni in nadzorni režim ter standardi Združenega kraljestva v celoti enakovredni tistim v EU, da bi lahko zagotovili enake konkurenčne pogoje; pozdravlja zavezanost strani v politični izjavi, ki določa okvir za prihodnji odnos med EU in Združenim kraljestvom, da si bosta prizadevali ocene enakovrednosti zaključiti do konca junija 2020; poziva obe strani, naj si še naprej prizadevata za uresničitev tega cilja; meni, da bi si bilo treba v primeru, da se Združenemu kraljestvu prizna enakovrednost, prizadevati za njeno ohranitev, vendar želi spomniti, da lahko EU status enakovrednosti kadar koli enostransko prekliče;
12. poudarja, da spremembe, uvedene z Uredbo 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja[22], glede okvira enakovrednosti za investicijska podjetja od Evropskega organa za vrednostne papirje in trge zahtevajo, da „spremlja razvoj regulativnih in nadzornih ureditev, praks izvrševanja in drugih relevantnih dogodkov na trgih v tretjih državah“; ugotavlja, da bi te določbe lahko služile kot osnova za učinkovit režim spremljanja;
13. želi spomniti, da se v Združenem kraljestvu obračuna znaten znesek izvedenih finančnih instrumentov, denominiranih v eurih, kar bi lahko vplivalo na finančno stabilnost Evropske unije; pozdravlja nov nadzorni režim, uveden z Uredbo 2019/2099 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 v zvezi s postopki in organi, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja CNS, in zahtevami za priznanje CNS iz tretjih držav[23]; poziva novoustanovljeni nadzorni odbor za centralne nadzorne stranke (CNS), naj uporabi pristojnosti, ki so mu bile podeljene s to uredbo, da bi zaščitil finančno stabilnost v EU, in poziva Komisijo, naj razmisli o podobnem pristopu za druga področja v Združenem kraljestvu v zvezi s trženjem ali obračunavanjem finančnih instrumentov, denominiranih v eurih, ali izvedbo prodaje primarne izdaje teh instrumentov;
14. ponavlja, kako pomembno je zagotoviti okvir za hitro sodelovanje in izmenjavo informacij med EU in Združenim kraljestvom pri preprečevanju, odkrivanju in kaznovanju pranja denarja in financiranja terorizma ter pri ohranjanju enakih konkurenčnih pogojev; poziva strani, naj v sporazum o prihodnjem partnerstvu vključita določbe o politiki preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (AML/CFT), vključno z mehanizmom za izmenjavo informacij; želi spomniti, da sta se EU in Združeno kraljestvo v politični izjavi zavezala, da bosta nadgradila standarde Projektne skupine za finančno ukrepanje glede AML/CFT v zvezi s preglednostjo dejanskega lastništva in da bosta končala anonimnost pri uporabi virtualnih valut, tudi s kontrolami primerne skrbnosti strank; poudarja, da mora Združeno kraljestvo upoštevati mednarodne standarde in bi moralo še naprej upoštevati uredbe EU o razvijajočih se standardih na področju preprečevanja pranja denarja, na katerem v nekaterih pogledih določajo višje standarde zaščite in večjo preglednost kot veljavni mednarodni standardi; želi spomniti, da ima EU seznam tretjih držav s strateškimi pomanjkljivostmi v njihovih okvirih preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ter poziva Združeno kraljestvo in njegova čezmorska ozemlja, naj se po prehodnem obdobju zavežejo stalnemu spoštovanju okvira EU glede AML/CFT;
15. pozdravlja zahteve iz člena LAW.AML.130 in člena LAW.AML.131 osnutka sporazuma o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom z dne 18. marca 2020, ki ga je pripravila Komisija[24], v zvezi s preglednostjo dejanskega lastništva za pravne subjekte in pravne ureditve; želi spomniti, da je za obe strani bistveno, da bodo informacije v centralnih registrih na voljo v skladu z enakimi standardi, kot so navedeni v Direktivi (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma[25], zlasti ob upoštevanju uvodne izjave 42 te direktive o pojmu upravičenega interesa;
16. poziva obe strani, naj v novi sporazum o partnerstvu vključita specifične določbe o nadzoru nad finančnimi in nefinančnimi pooblaščenimi subjekti znotraj okvira za preprečevanje pranja denarja; želi spomniti na sporočilo Komisije za boljše izvajanje okvira EU za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma (COM(2019)0360) in njeno poročilo o oceni nedavnih domnevnih primerov pranja denarja, v katere so bile vpletene kreditne institucije EU, iz katerega izhaja, da je bil nadzor EU za preprečevanje pranja denarja večinoma pomanjkljiv;
17. meni, da sta prosto gibanje državljanov EU – vključno s prihodnjimi obmejnimi delavci – in prosti pretok storitev na otoku Irska pomembna za omejitev škode gospodarstvu celotnega otoka ter da bi moral prihodnji sporazum zajemati to vprašanje;
18. priporoča, naj se strani glede na vedno večjo digitalizacijo trgovine, ki vključuje tudi storitve, znotraj okvira za upravljanje novega partnerstva dogovorita o določbah za olajšanje digitalne trgovine, obravnavo neupravičenih ovir za trgovino z elektronskimi sredstvi ter zagotovitev odprtega, varnega in zaupanja vrednega spletnega okolja za podjetja in potrošnike; poudarja, da bi morale te določbe olajšati potrebne tokove podatkov, razen izjem za upravičene cilje javne politike, pri tem pa ne bi smele ogrožati pravil EU glede varstva osebnih podatkov in bi morale biti podvržene ustreznemu sodnemu nadzoru;
19. poudarja, da bodo za olajšanje čezmejne trgovine potrebne znatne naložbe v strukture za carinski nadzor na skupnih tranzitnih točkah, poleg tega pa bi bilo treba v prihodnji sporazum vključiti mehanizme za celovito carinsko sodelovanje;
20. meni, da bi moral vsak prihodnji sporazum vključevati jasne mehanizme za učinkovito izvajanje, izvrševanje in reševanje sporov v zvezi z zakonodajo na zgoraj omenjenih področjih; pozdravlja, da iz osnutka pravnega sporazuma, ki ga je predložila Komisija, izhaja, da bo imelo Sodišče Evropske unije pristojnost za podajanje zavezujočih predhodnih odločb o razlaganju pojmov prava EU ali vprašanjih tolmačenja določb prava EU;
21. poziva, naj se EU in Združeno kraljestvo odločno zavežeta zagotovitvi skladnosti, tudi na čezmorskih ozemljih Združenega kraljestva, v njegovih suverenih conah in na kronskih odvisnih ozemljih, z dobrim davčnim upravljanjem v skladu z veljavnimi in razvijajočimi se mednarodnimi in evropskimi standardi, zlasti pri izmenjavi davčnih informacij, davčni preglednosti, pravičnem obdavčenju, ukrepih proti izogibanju davkom ter standardih OECD proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička; prav tako poziva strani, naj spoštujeta standarde Projektne skupine za finančno ukrepanje;
22. poziva strani, naj prednost namenita usklajenemu boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom; poziva strani, naj obravnavata škodljive davčne prakse z izvajanjem aktov o sodelovanju v okviru kodeksa ravnanja EU na področju podjetniškega obdavčevanja; v zvezi s tem poudarja poročilo Komisije o Združenem kraljestvu v okviru procesa evropskega semestra 2020, v katerem bi lahko podjetja davčni režim Združenega kraljestva za dividende in njegove številne dvostranske davčne pogodbe uporabila za agresivno davčno načrtovanje; je seznanjen, da je Združeno kraljestvo v skladu s kazalniki Komisije, ki opredeljujejo države z lastnostmi, ki jih podjetja lahko uporabljajo za namene izogibanja davkom, uvrščeno visoko; poziva, naj se v prihodnjem sporazumu to vprašanje izrecno obravnava in naj se določi, kako bo Združeno kraljestvo to situacijo v prihodnje izboljšalo; je seznanjen, da se bo Združeno kraljestvo ob koncu prehodnega obdobja obravnavalo kot tretja država in ga bo morala Skupina za kodeks ravnanja za obdavčitev podjetij preveriti v skladu z merili, določenimi za seznam EU z nekooperativnimi jurisdikcijami; poziva strani, naj zagotovita polno upravno sodelovanje, da bi zagotovili skladnost z zakonodajo o DDV ter z zaščito in izterjavo prihodkov iz naslova DDV;
23. pozdravlja zavezanost Združenega kraljestva, da bo še naprej izvajalo šesto direktivo o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC 6)[26]; poziva strani, naj zagotovita, da bodo določbe, vključene v različne direktive, ki določajo obvezno samodejno izmenjavo informacij na področju obdavčevanja (DAC[27], DAC 2[28], DAC 3[29], DAC 4[30], DAC 5[31]) prihodka, finančnih računov, davčnih odločitev, poročil za posamezne države in dejansko lastništvo, ostale v veljavi; priporoča, naj strani vzpostavita namensko platformo za ohranitev upravnega sodelovanja, da bi zagotovili nadaljnjo izmenjavo informacij in usklajevanje prihodnjih predlogov za izmenjavo informacij, na primer za spletne platforme;
24. poziva strani, naj zagotovita, da bodo njune davčne politike podpirale uresničevanje ciljev, navedenih v Pariškem sporazumu, in ju poziva, naj sodelujeta v okviru prihodnjega mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah, da bi zlasti preprečili kakršno koli obliko dvojne obdavčitve pri uresničevanju okoljskih ciljev navedenega mehanizma;
25. želi spomniti, da lahko skupni odbor v skladu s členom 132 sporazuma o izstopu sprejme sklep o podaljšanju prehodnega obdobja; meni, da bi bilo treba zaradi preostalih razhajanj in učinka pandemije COVID-19 resno razmisliti o morebitnem podaljšanju prehodnega obdobja, da bi videli, ali je za zaključek pogajanj o celovitem prihodnjem partnerstvu potrebnega več časa, ob tem pa zavarovali pravice državljanov, pravno varnost ter ekonomsko in finančno stabilnost; ponavlja svoje stališče, da zaradi zapletenosti pogajanj in omejenega časovnega okvira obstaja resnično tveganje izrazitega naglega padca na gospodarskih področjih, na katerih ukrepi ob nepredvidljivih dogodkih ali mednarodni okvir morda ne bodo mogli ponuditi pravnega okvira za preprečitev resne motnje; meni, da je v obojestranskem interesu EU in Združenega kraljestva, da se njun prihodnji odnos določi na urejen način;
26. želi spomniti, da sta bili likvidnost trga obveznic držav članic in likvidnost borze nacionalnih valut držav nečlanic euroobmočja odvisni od infrastrukture, ki jo nudijo investicijske banke v Združenem kraljestvu; ugotavlja, da je izjemnega pomena, da se v pogajanjih o novem partnerstvu med EU in Združenim kraljestvom upošteva navedeno vprašanje, saj je v številnih pravnih sistemih EU prepovedano izvajati primarno trgovanje z državnimi obveznicami v tretjih državah;
27. meni, da lahko brexit ustvari nov zagon za razširitev projekta unije kapitalskih trgov, ki bi pripomogel k usmeritvi kreditov v realno gospodarstvo, zlasti za MSP, dodatno omogočil delitev zasebnih tveganj, zmanjšal potrebo po delitvi javnih tveganj in dopolnil financiranje prek bank.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
20.5.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
48 3 9 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Gunnar Beck, Marek Belka, Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Gilles Boyer, Francesca Donato, Derk Jan Eppink, Engin Eroglu, Markus Ferber, Jonás Fernández, Raffaele Fitto, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Luis Garicano, Valentino Grant, José Gusmão, Enikő Győri, Eero Heinäluoma, Danuta Maria Hübner, Stasys Jakeliūnas, Herve Juvin, Othmar Karas, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aurore Lalucq, Aušra Maldeikienė, Pedro Marques, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Jörg Meuthen, Csaba Molnár, Siegfried Mureşan, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos), Piernicola Pedicini, Lídia Pereira, Kira Marie Peter-Hansen, Sirpa Pietikäinen, Dragoș Pîslaru, Evelyn Regner, Antonio Maria Rinaldi, Alfred Sant, Joachim Schuster, Ralf Seekatz, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Cristian Terheş, Irene Tinagli, Ernest Urtasun, Inese Vaidere, Johan Van Overtveldt, Stéphanie Yon-Courtin, Marco Zanni, Roberts Zīle |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Karima Delli, Chris MacManus, Ville Niinistö, Mikuláš Peksa, Mick Wallace |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
48 |
+ |
ECR |
Johan Van Overtveldt |
GUE/NGL |
José Gusmão, Chris MacManus, Mick Wallace |
NI |
Piernicola Pedicini |
PPE |
Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Markus Ferber, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Enikő Győri, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aušra Maldeikienė, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Lídia Pereira, Sirpa Pietikäinen, Ralf Seekatz, Inese Vaidere |
Renew |
Gilles Boyer, Engin Eroglu, Luis Garicano, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Caroline Nagtegaal, Dragoș Pîslaru, Stéphanie Yon-Courtin |
S&D |
Marek Belka, Jonás Fernández, Eero Heinäluoma, Aurore Lalucq, Pedro Marques, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Csaba Molnár, Evelyn Regner, Alfred Sant, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli |
Verts/ALE |
Karima Delli, Stasys Jakeliūnas, Ville Niinistö, Mikuláš Peksa, Kira Marie Peter-Hansen, Ernest Urtasun |
3 |
- |
ID |
Gunnar Beck, Herve Juvin, Jörg Meuthen |
9 |
0 |
ECR |
Derk Jan Eppink, Raffaele Fitto, Cristian Terheş, Roberts Zīle |
ID |
Francesca Donato, Valentino Grant, Antonio Maria Rinaldi, Marco Zanni |
NI |
Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos) |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV (28.5.2020)
za Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino
o priporočilih glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska
Pripravljavec mnenja: Kris Peeters
POBUDE
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:
A. ker je treba v okviru sporazuma z Združenim kraljestvom zagotoviti ravnovesje med pravicami in obveznostmi, spoštovati popolno celovitost in pravilno delovanje notranjega trga in carinske unije EU ter nedeljivost štirih svoboščin, pa tudi zagotoviti enake konkurenčne pogoje za podjetja in tudi visoko raven varstva potrošnikov; ker država, ki ni članica Unije in ne izpolnjuje enakih obveznosti kot članice, ne more imeti enakih pravic in uživati enakih ugodnosti kot članice;
B. ker dostop do enotnega trga EU kot predpogoj zahteva popolno usklajenost z ustrezno zakonodajo EU o enotnem trgu; ker je varstvo potrošnikov v EU zagotovljeno z obsežnim evropskim pravnim okvirom;
C. ker je Unija svetovna vodilna trgovska sila in največji enotni trg na svetu, ki deluje kot glavna gonilna sila gospodarske blaginje; ker je v letu 2019 izvoz EU-27 v Združeno kraljestvo znašal 318,1 milijarde EUR, uvoz EU-27 iz Združenega kraljestva pa je znašal 193,7 milijarde EUR;
D. ker je rok za zaključek pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom ambiciozen, pogajanja pa so zelo kompleksna, zaradi pandemije COVID-19, ki je povzročila krizo brez primere in prekinitev pogajanj, pa je zadeva postala še bolj zapletena;
1. odločno ponavlja, da morata obe strani v celoti izvajati vse dele sporazuma o izstopu, s čimer bosta jasno pokazali, da bodo pogajanja o prihodnjem sporazumu potekala v dobri veri;
2. meni, da je v skupnem interesu EU in Združenega kraljestva, da si prek prihodnjega sporazuma prizadevata za ambiciozen, široko zastavljen in uravnotežen odnos;
3. poudarja, da bi morale biti po prehodnem obdobju vse institucije EU, države članice, pa tudi njena podjetja in državljani pripravljeni na novo partnerstvo z Združenim kraljestvom;
4. poudarja, da sporazum z Združenim kraljestvom ne bi smel ogroziti ambicioznega in uravnoteženega sklopa ukrepov, ki jih je Komisija predlagala v zadnjih petih letih, kot so strategija za enotni trg, unija kapitalskih trgov, strategija za enotni digitalni trg in evropska digitalna strategija;
Notranji trg
5. poudarja, da bi moral prihodnji sporazum vključevati ureditev dostopa do trga blaga in storitev, javnega naročanja in priznavanja poklicnih kvalifikacij ter standardov za proizvode, pod pogojem, da obstajajo enaki konkurenčni pogoji;
6. meni, da Unija za prehod na nizkoogljično in krožno gospodarstvo potrebuje v celoti delujoči enotni trg, ki spodbuja širjenje zelenih in inovativnih rešitev, prihodnji sporazum z Združenim kraljestvom pa bi moral biti v skladu s tem ciljem;
7. poudarja, da tretja država v nobenem primeru ne more uživati enakih pravic oziroma ugodnosti kot država članica; poudarja, da so pravice in privilegiji, povezani z dostopom do notranjega trga, tesno povezani s strogimi obveznostmi popolnega spoštovanja in upoštevanja pravil notranjega trga; zato želi opozoriti, da je uravnotežen, ambiciozen in široko zastavljen prihodnji sporazum mogoče doseči le, če se s pravilnim izvajanjem in učinkovitim izvrševanjem trdnih zavez zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za podjetja in potrošnike, da bi se ohranili enakovredni standardi in dinamično usklajevanje;
8. poudarja, da bi morali biti dinamično regulativno usklajevanje in določbe, ki zagotavljajo zanesljiv nadzor trga, ki pomaga pri uveljavljanju pravil za izdelke, bistveni in nenadomestljivi deli vsakega prihodnjega sporazuma, katerega namen je zagotoviti enake konkurenčne pogoje; poudarja, da bi morala pravna varnost za podjetja iz EU skupaj z visoko ravnjo varstva potrošnikov v EU prek učinkovitega nadzora trga, sledljivosti proizvodov in sodelovanja med organi za nadzor trga pomagati pri spodbujanju enakih konkurenčnih pogojev na tem področju; poleg tega poudarja, da je za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev potreben horizontalni mehanizem (na primer splošni okvir upravljanja, ki se bo uporabljal za vsa področja sodelovanja), da se zagotovi učinkovito izvajanje, nadzor, izvrševanje in reševanje sporov prek nacionalnih organov, opremljenih z ustreznimi viri, poleg tega mehanizma pa še učinkoviti upravni in sodni postopki; opozarja, da bi moral tak horizontalni mehanizem v celoti ohraniti avtonomijo odločanja EU in njenega pravnega reda ter Uniji zagotoviti ustrezna orodja za ukrepanje ob morebitni neskladnosti Združenega kraljestva;
9. opozarja, da bo prihodnji sporazum v vsakem primeru privedel do carinskih kontrol in preverjanja blaga pred vstopom na notranji trg, in vztraja, da je izredno pomembno zagotoviti, da bo blago skladno s pravili notranjega trga in ustreznimi standardi za proizvode;
10. poudarja, da bi bilo treba, kadar je to ustrezno in primerno, pri pogajanjih o poglavju o enotnem trgu v sporazumu o olajšanju dostopa do trga upoštevati potrebe in interese evropskih MSP; poleg tega spodbuja strani, naj vzpostavita kontaktne točke za MSP, ter poziva k stabilnemu in predvidljivemu splošnemu pravnemu okviru;
11. je trdno prepričan, da bi moral dogovor vključevati določbe o dostopu do trga in nacionalni obravnavi v skladu s pravili države gostiteljice, zato da ponudniki storitev iz EU v Združenem kraljestvu ne bodo diskriminirani, tudi kar zadeva pravico do ustanavljanja; poudarja, da bi morala nova ureditev omogočati, da bi smeli državljani EU v poslovne namene začasno vstopiti v Združeno kraljestvo in v njem prebivati, da bi tam opravljali storitve;
12. poudarja, da bi bilo treba doseči ambiciozno in ustrezno ureditev, s katero bi olajšali elektronsko poslovanje ter pretok in izmenjavo podatkov, odpravili neupravičene ovire pri elektronskem trgovanju ter podjetjem in potrošnikom zagotovili odprto, varno in zaupanja vredno spletno okolje, pod pogojem, da spletni trgovci iz Združenega kraljestva spoštujejo ustrezna pravila enotnega trga; v zvezi s tem poziva, naj se ta ureditev uskladi s splošno uredbo o varstvu podatkov;
13. poudarja, da bi morala trga javnih naročil ostati enako odprt na obeh straneh, da bi še naprej prispevala k bistvenemu čezmejnemu pretoku blaga in storitev, pod pogojem, da bodo za vse ustrezne vidike veljali resnično enaki konkurenčni pogoji; obžaluje, da v pogajalskem mandatu Združenega kraljestva ni omenjeno javno naročanje in v zvezi s tem poziva k vključitvi dodatnih določb, ki bodo zagotavljale vzajemni dostop do trgov javnih naročil za obe strani ter bodo oblikovane povsem v skladu s pravnim redom EU;
Carine
14. je seznanjen z namero Združenega kraljestva, da si ne bo prizadevala za ohranitev sedanjega statusa v zvezi z enotnim trgom in carinsko unijo ter interesom Združenega kraljestva za tesno gospodarsko sodelovanje z EU po izstopu iz nje; poudarja, da je pomembno ohraniti celovitost carinske unije in njenih postopkov, ki zagotavljajo varnost in zaščito potrošnikov in gospodarskih interesov EU in podjetij EU; poudarja, da je treba več vlagati v objekte za carinske kontrole na skupnih tranzitnih točkah na skupnih mejah ter v vzajemno usklajevanje in izmenjavo informacij med obema stranema, kjer je to ustrezno in primerno;
15. poudarja, da številne netarifne ovire, razlike v stopnji in kakovosti kontrol ter razlike v carinskih postopkih in politikah sankcij na vstopnih točkah EU v carinsko unijo pogosto povzročajo izkrivljanje trgovinskih tokov in ogrožajo celovitost enotnega evropskega trga;
16. poudarja, da je celovito izvajanje ureditve za irsko mejo bistvenega pomena za podjetja in za preprečevanje preusmerjanja trgovinskih tokov in morebitne škode za gospodarstvo celotnega otoka, pa tudi, da bi bilo treba v celoti izvajati člen 12 Protokola o Irski/Severni Irski; poleg tega poudarja, da bi moral specializirani odbor zagotoviti potrebno gotovost glede vidikov, določenih v protokolu, zlasti glede člena 12 o uporabi, spremljanju in izvrševanju protokola, ki bi ga bilo treba izvajati v dobri veri;
17. poudarja, da bi bilo treba v okviru prihodnjega sporazuma vzpostaviti celovite mehanizme za carinsko sodelovanje, da bi se spodbujali čezmejna trgovina ter mehanizmi za sodelovanje med carinskimi organi in organi za tržni nadzor; poleg tega poziva strani, naj si po potrebi in kjer je to primerno prizadevata za poenostavitev zahtev in formalnosti carinskega postopka za trgovce ali gospodarske subjekte, tudi za MSP;
18. vztraja, da mora Komisija zagotoviti, da se bodo pri carinskem nadzoru po vsej EU spoštovali isti standardi, in sicer z neposrednim mehanizmom za enoten carinski nadzor ob usklajevanju z državami članicami in ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti;
19. poudarja, da bi bilo treba z novo ureditvijo za carine in druga področja zagotoviti, da bodo za proizvajalce in trgovce iz EU veljali enako ugodni pogoji kot za proizvajalce in trgovce in Združenega kraljestva;
20. poudarja, da je zelo zaželeno, da bi Združeno kraljestvo ohranilo sedanjo klasifikacijo proizvodov, ki temelji na integrirani tarifi Evropskih skupnosti (TARIC), saj bi tako postopki ostali enostavni in zmanjšalo bi se regulativno breme;
Potrošniška politika
21. poudarja, da morata obe strani v kakršnem koli prihodnjem sporazumu ohraniti sedanje standarde EU za varstvo potrošnikov in pravice državljanov po pravnem redu EU; meni, da bi moral sporazum potrošnikom iz EU zagotavljati dodano vrednost, tako da bi nudil najboljši okvir za varstvo pravic potrošnikov in izvrševanje obveznosti trgovcev;
22. meni, da je izjemno pomembno zagotoviti varnost proizvodov, uvoženih iz Združenega kraljestva, na način, da bodo ustrezali standardom EU;
23. poudarja, da je za odpravo netarifnih ovir in uresničitev ciljev v javnem interesu pomembno regulativno in upravno sodelovanje, ki ga spremlja, kjer je to ustrezno in primerno, parlamentarni nadzor in zaveze o preprečevanju poslabšanja, da bi zaščitili interese potrošnikov iz EU ter med drugim zagotovili varno in zanesljivo spletno okolje za potrošnike in podjetja ter se borili proti nepoštenim trgovinskim praksam;
24. poudarja, da je zaradi prihodnjega sporazuma v interesu EU in Združenega kraljestva, da se na področju varstva potrošnikov in dostopa do trga izogneta morebitnim negativnim učinkom na sedanje oprijemljive koristi za potrošnike na področjih, kot so digitalne storitve, pravice potnikov, trgovina z medicinsko opremo, evropska številka za klic v sili (112) in interoperabilni vseevropski sistem eCall, neupravičeno geografsko blokiranje, boj proti ponarejanju in zaščita geografskih označb; poudarja, da bi lahko EU in Združeno kraljestvo s sodelovanjem vplivala na razpravo na mednarodni ravni, tudi za zagotavljanje varnega in zaupanja vrednega spletnega okolja za potrošnike in podjetja.
***
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
20.5.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
38 1 4 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Andrus Ansip, Alessandra Basso, Brando Benifei, Adam Bielan, Hynek Blaško, Biljana Borzan, Vlad-Marius Botoş, Dita Charanzová, Deirdre Clune, David Cormand, Petra De Sutter, Evelyne Gebhardt, Sandro Gozi, Maria Grapini, Svenja Hahn, Virginie Joron, Eugen Jurzyca, Arba Kokalari, Marcel Kolaja, Kateřina Konečná, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Jean-Lin Lacapelle, Maria-Manuel Leitão-Marques, Adriana Maldonado López, Antonius Manders, Leszek Miller, Dan-Ștefan Motreanu, Kris Peeters, Anne-Sophie Pelletier, Miroslav Radačovský, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Tomislav Sokol, Kim Van Sparrentak, Marion Walsmann, Marco Zullo |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jordi Cañas, Maria da Graça Carvalho, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Jiří Pospíšil, Dominik Tarczyński, Evžen Tošenovský, Edina Tóth |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
38 |
+ |
ECR |
Adam Bielan, Eugen Jurzyca, Dominik Tarczyński, Evžen Tošenovský |
GUE/NGL |
Kateřina Konečná |
NI |
Miroslav Radačovský, Marco Zullo |
PPE |
Maria da Graça Carvalho, Deirdre Clune, Arba Kokalari, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Antonius Manders, Dan-Ștefan Motreanu, Kris Peeters, Jiří Pospíšil, Andreas Schwab, Tomislav Sokol, Edina Tóth, Marion Walsmann |
Renew |
Andrus Ansip, Vlad-Marius Botoş, Dita Charanzová, Sandro Gozi, Svenja Hahn, Jordi Cañas |
S&D |
Brando Benifei, Biljana Borzan, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Maria Leitão-Marques, Adriana Maldonado López, Leszek Miller, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Christel Schaldemose |
Verts/ALE |
David Cormand, Petra De Sutter, Marcel Kolaja, Kim Van Sparrentak |
1 |
- |
ID |
Hynek Blaško |
4 |
0 |
GUE/NGL |
Anne-Sophie Pelletier |
ID |
Alessandra Basso, Virginie Joron, Jean-Lin Lacapelle |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM (29.5.2020)
za Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino
o priporočilih glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska
Pripravljavec mnenja: Johan Danielsson
POBUDE
Odbor za promet in turizem poziva Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2020 o predlaganem mandatu za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska[32];
– ob upoštevanju sklepa Sveta o mandatu za pogajanja z Združenim kraljestvom z dne 13. februarja 2020[33];
– ob upoštevanju Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz Unije z dne 24. januarja 2020 in politične izjave o okviru prihodnjih odnosov[34];
– ob upoštevanju osnutka za besedilo sporazuma o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom z dne 19. marca 2020[35];
Horizontalna vprašanja
1. poudarja, da bi moralo predvideno partnerstvo, ki je bilo zasnovano na tesnih gospodarskih vezeh med Združenim kraljestvom in EU in njunih skupnih interesih, zagotavljati stalno in neovirano povezljivost za vse načine prevoza, za katere velja vzajemnost, ter enake konkurenčne pogoje, zlasti glede socialnih, zaposlitvenih in okoljskih standardov;
2. ponovno poudarja, da celotna Združeno kraljestvo kot tretja država ne more uživati enakih pravic in ugodnosti kot država članica; meni, da bi bilo treba v prihodnjem sodelovanju z Združenim kraljestvom predvideti prometne projekte v skupnem interesu in spodbujati dobre pogoje za čezmejno trgovino in poslovanje, poudarja, da bi morali takšni pogoji olajšati poslovanje malih in srednjih podjetij ter jim zagotoviti, da jim ne bo treba obravnavati dodatnih upravnih bremen;
3. meni, da je treba na podlagi skupnih interesov predvideti sodelovanje Združenega kraljestva v čezmejnih raziskovalnih in razvojnih programih EU, povezanih s prometom;
4. opozarja, da je pomembno, da je Komisija med pogajanji edini pogajalec EU in da države članice ne začnejo dvostranskih pogajanj; vendar jo poziva, naj zastopa interese prav vsake države članice in da se ti vključijo v končni celoviti sporazum;
5. poudarja, da bi morale pravice in privilegiji vključevati obveznosti in da bi morala raven dostopa do enotnega trga EU v celoti ustrezati ravni regulativnega zbliževanja in zavez, dogovorjenih v zvezi z zagotavljanjem enakih pogojev za odprto in pošteno konkurenco in spoštovati minimalne skupne standarde, ki se uporabljajo v EU-27;
6. podpira pogajalske smernice, v katerih je navedeno, da Gibraltar ne bo vključen v ozemeljsko področje uporabe sporazumov, ki bodo sklenjeni med EU in Združenim kraljestvom, in da bo za vsak ločen sporazum potrebno predhodno soglasje Kraljevine Španije;
Letalstvo
7. spominja, da je letalstvo edina oblika prometa, ki v Svetovni trgovinski organizaciji nima nobenega pravnega varovala za primer, da pred iztekom prehodnega obdobja ne bo dosežen dogovor;
8. meni, da bi moralo predvideno partnerstvo vključevati ambiciozen celovit sporazum o zračnem prometu, ki bo varoval strateške interese EU in vseboval ustrezne določbe o tržnem dostopu, naložbah ter operativni in trgovinski prilagodljivosti (npr. skupnimi leti z izbranimi partnerji) ob spoštovanju uravnoteženih pravic in obveznosti;
9. meni, da bi moralo predvideno partnerstvo vključevati enake konkurenčne pogoje na področjih, kot so državna pomoč, pravice potnikov, socialne pravice, varnost, zaščita in varstvo okolja;
10. poudarja, da bi moralo biti morebitno podeljevanje nekaterih elementov tako imenovane pravice pete svoboščine uravnoteženo z ustreznimi obveznostmi v interesu Unije;
11. poudarja, da bi moralo predvideno partnerstvo vključevati tesno sodelovanje pri varnosti v letalstvu in upravljanju zračnega prometa; meni, da takšno sodelovanje ne bi smelo omejevati EU, kadar določa raven varstva, ki se ji zdi primerna za varnost in okolje;
12. poudarja pomen prihodnjega tesnega sodelovanja med organom Združenega kraljestva za civilno letalstvo in Agencijo Evropske unije za varnost v letalstvu ter sodelovanja Združenega kraljestva v sedanjih in prihodnjih programih upravljanja zračnega prometa, kot so raziskave o upravljanju zračnega prometa v okviru enotnega evropskega neba, da bi zagotovili interoperabilnost infrastrukture ter okrepili varno in učinkovito delovanje zračnega prometa v Evropi;
13. meni, da bi bilo treba predvideti sodelovanje Združenega kraljestva v vesoljskem programu EU, kadar je to v interesu Unije;
Cestni promet
14. ponovno poudarja, da mora biti vsak sporazum o cestnem tovornem prometu sestavni del celovitega sporazuma o prosti trgovini;
15. ugotavlja, da obstoječi okvir evropske konference ministrov za promet, ki predvideva le omejeno število dovoljenj, glede na količino tovora, ki se prepelje po cestah med EU-27 in Združenim kraljestvom, ni primeren za odnose med tema dvema stranema; s tem v zvezi poudarja, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe, da bi preprečili grožnje javnemu redu ter motnje v cestnem tovornem in avtobusnem potniškem prometu; zato poudarja, da je treba izboljšati neposredne pomorske povezave z Irske na celino, da se zmanjša odvisnost od Združenega kraljestva kot „zemeljskega mostu“;
16. poudarja, da prevozniki iz Združenega kraljestva v cestnem tovornem prometu ne morejo uživati enake stopnje pravic in ugodnosti kot prevozniki iz Unije;
17. meni, da bi moralo predvideno partnerstvo zajemati pravico do tranzita vozil s tovorom ali brez njega z ozemlja ene od pogodbenic in nazaj prek ozemlja druge pogodbenice;
18. meni, da bi moralo prihodnje partnerstvo predvidevati enake pogoje na področjih, kot so delovni čas ter čas vožnje in počitka, napotitev voznikov, tahografi, teža in velikost vozil, kombinirani prevoz in usposabljanje osebja, pa tudi posebne določbe za zagotavljanje primerljive ravni zaščite prevoznikov in voznikov;
19. poudarja, da bi moralo predvideno partnerstvo v zvezi s prevozom potnikov z avtobusi upoštevati večstranski sporazum Interbus[36] in protokol k temu sporazumu; pričakuje, da bo prihodnji sporazum upošteval pomen zagotavljanja okolju prijaznejšega sektorja z uporabo alternativnih goriv in infrastrukture za polnjenje;
Železniški promet
20. poudarja, da bi predvideno partnerstvo moralo vključevati poseben položaj predora pod Rokavskim prelivom, zlasti kar zadeva varnostno ureditev, dovoljenja in pravice potnikov;
Pomorski promet in pristanišča
21. poudarja, da bi predvideno partnerstvo moralo zagotoviti vzajemen in enak dostop do trga za mednarodni sektor pomorskega prometa, med drugim dejavnosti na morju in notranjo trgovino, z ustreznimi enakimi konkurenčnimi pogoji na področju varnosti, varovanja, okolja in sociale med pristanišči EU in Združenega kraljestva, ne da bi pri tem ogrozili že obstoječe visoke standarde EU na teh področjih; poudarja, da bi moralo partnerstvo predvideti skupen pristop glede globalnega političnega okvira Mednarodne pomorske organizacije, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Mednarodne organizacije dela in Svetovne trgovinske organizacije;
22. poziva, da se prednost nameni tekočemu poteku pomorske trgovine med EU in Združenim kraljestvom ter prostemu gibanju potnikov, pomorščakov ter osebja na morju in na kopnem; v zvezi s tem poudarja, da morata EU in Združeno kraljestvo uvesti ustrezne mejne in carinske sisteme, da ne bo prihajalo do zamud in motenj;
23. poudarja pomen učinkovitega sodelovanja in izmenjave informacij med Evropsko agencijo za pomorsko varnost in Agencijo združenega kraljestva za pomorstvo in obalno stražo.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
28.5.2020 |
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
47 1 1 |
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Magdalena Adamowicz, Andris Ameriks, José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Marco Campomenosi, Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Johan Danielsson, Andor Deli, Karima Delli, Anna Deparnay-Grunenberg, Ismail Ertug, Gheorghe Falcă, Giuseppe Ferrandino, Mario Furore, Søren Gade, Isabel García Muñoz, Jens Gieseke, Elsi Katainen, Kateřina Konečná, Julie Lechanteux, Peter Lundgren, Benoît Lutgen, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Tilly Metz, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Philippe Olivier, Rovana Plumb, Dominique Riquet, Dorien Rookmaker, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Vera Tax, Barbara Thaler, István Ujhelyi, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Lucia Vuolo, Roberts Zīle, Kosma Złotowski |
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Josianne Cutajar, Clare Daly, Roman Haider, Anne-Sophie Pelletier, Robert Roos |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
47 |
+ |
ECR |
Peter Lundgren, Robert Roos, Roberts Zīle, |
GUE/NGL |
Clare Daly, Kateřina Konečná, Anne-Sophie Pelletier |
ID |
Marco Campomenosi, Roman Haider, Julie Lechanteux, Philippe Olivier, Lucia Vuolo |
PPE |
Magdalena Adamowicz, Andor Deli, Gheorghe Falcă, Jens Gieseke, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Benoît Lutgen, Marian-Jean Marinescu, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Barbara Thaler, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi) |
RENEW |
José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Søren Gade, Elsi Katainen, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Dominique Riquet |
S&D |
Andris Ameriks, Josianne Cutajar, Johan Danielsson, Ismail Ertug, Giuseppe Ferrandino, Isabel García Muñoz, Rovana Plumb, Vera Tax, István Ujhelyi, Peter Vitanov (Petar Vitanov) |
VERTS/ALE |
Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Karima Delli, Anna Deparnay-Grunenberg, Tilly Metz |
NI |
Mario Furore |
1 |
- |
NI |
Dorien Rookmaker |
1 |
0 |
ECR |
Kosma Złotowski |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE ODBORA ZA REGIONALNI RAZVOJ (13.5.2020)
za Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino
o priporočilih glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska
Pripravljavec mnenja: Pascal Arimont
POBUDE
Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:
A. ker je kohezijska politika eden ključnih instrumentov, ki zagotavlja solidarnost med regijami EU v zameno za priložnosti, ki jih nudi notranji trg; ker mora Združeno kraljestvo, če se odloči, da bo kot članica dobilo dostop do notranjega trga, finančno prispevati k solidarnosti in koheziji ter spoštovati horizontalne politike, tudi na področju globalnega segrevanja, podnebnih sprememb, okolja, kmetijstva in ribištva, kot velja za države Evropskega gospodarskega prostora (EGP);
B. ker bodo nove ovire za trgovino in gibanje oseb med EU in Združenim kraljestvom negativno vplivale na številne regije EU, zlasti na tiste, ki imajo kopensko ali morsko mejo z Združenim kraljestvom, in bodo zato potrebovale dodatno podporo iz kohezijskega sklada;
C. ker je zaščita čezmejnih gospodarskih dejavnosti še posebej pomembna in bi moralo biti za čezmejne delavce med EU in Združenim kraljestvom še naprej možno, da bi si zaslužili za svoje preživetje;
D. ker bi bilo koristno, da bi se programi Interreg med regijami EU in Združenega kraljestva nadaljevali, čeprav je Združeno kraljestvo tretja država;
E. ker so kohezijska sredstva posebnega pomena za Severno Irsko in obmejne regije Irske; ker je program PEACE igral pomembno vlogo pri spravi skupnosti in izgradnji miru ter povezal na tisoče ljudi s čezmejnimi dejavnostmi, vključno s podporo za razvoj malih in srednjih podjetij, za organizacije s sedežem v skupnosti, ki vodijo projekte o spravi in kulturnem razumevanju, ter za čezmejne projekte, ki se osredotočajo na znanja in spretnosti, učenje ter usposabljanje;
F. ker sta razvojna in kohezijska politika EU omogočili plodno sodelovanje med čezmorskimi ozemlji EU in Združenega kraljestva, kar bi se moralo nadaljevati tudi v prihodnje;
G. ker bi imel izstop Združenega kraljestva brez kasnejšega sporazuma o njegovem prihodnjem odnosu z EU moteč učinek in bi znatno obremenil javne finance v EU; ker bi takšna nezmožnost dogovora o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom upravičila uporabo načela solidarnosti; ker je Parlament že odobril uporabo načela solidarnosti v takšnem scenariju;
1. poudarja, da če Združeno kraljestvo ne bo dobilo polnega članstva na notranjem trgu, ne bi smelo imeti koristi od kohezijskega sklada, razen za projekte, ki so dovoljeni v skladu z uredbami o ustanovitvi tega sklada; meni, da bi moralo Združeno kraljestvo, če želi na koncu sodelovati na notranjem trgu, prispevati h kohezijskemu skladu za obdobje 2021–2027;
2. meni, da bi moral novi sporazum upoštevati potrebe regij EU, na katere vpliva brexit, zlasti tistih, ki imajo z Združenim kraljestvom kopensko ali morsko mejo, kot so obmejne regije Irske in južne Španije ter obalne regije ob Rokavskem prelivu, Atlantskem oceanu in Severnem morju; opozarja, da je treba oceniti vpliv brexita na mala in srednja podjetja, ki delujejo na območjih, ki imajo z Združenim kraljestvom kopensko ali morsko mejo;
3. poudarja, kako je pomembna pravična mobilnost delovne sile; poziva, naj se v prihodnji sporazum vključijo določbe o neprekinjenem varstvu možnosti preživljanja čezmejnih delavcev, tudi za nova kakovostna delovna razmerja, zlasti za tiste delavce, ki delajo prek irske meje ali med Združenim kraljestvom in Belgijo, Francijo oziroma Nizozemsko;
4. je seznanjen, da imajo čezmejni in nadnacionalni programi, ki se financirajo prek Interrega, ključno vlogo pri spodbujanju sodelovanja med regijami in državljani v različnih državah članicah, in predlaga, naj programi Interreg ostanejo na voljo Združenemu kraljestvu in njegovim deželam, če bo zagotovilo primeren finančni prispevek; opozarja, da se s programi Interreg podpirajo tudi vključujoče politike in strategije, ki preprečujejo povečevanje neenakosti v čezmejnih skupnostih;
5. poudarja pomemben prispevek kohezijske politike EU na Severnem Irskem, zlasti kar zadeva pomoč pri obnovi zapostavljenih mestnih in podeželskih območij, boju proti podnebnim spremembam ter vzpostavljanju stikov med skupnostmi in čezmejnih stikov v okviru mirovnega procesa; poudarja, da je bistvenega pomena, da program PEACE še naprej deluje na Severnem Irskem in v obmejnih regijah Irske, pri čemer bi ga avtonomno upravljal Organ za posebne programe EU;
6. meni, da bi bilo treba nadaljevati sodelovanje med najbolj oddaljenimi regijami EU ter čezmorskimi državami in ozemlji na eni strani ter čezmorskimi ozemlji Združenega kraljestva na drugi strani, zlasti v karibskih in pacifiških državah; poziva, naj se po potrebi sprejmejo posebne določbe, ki bodo omogočile prihodnje skupne projekte v okviru Evropskega razvojnega sklada in kohezijskega sklada;
7. poudarja, da je Solidarnostni sklad Evropske unije z zagotavljanjem finančnih sredstev v proračunu EU konkreten izraz solidarnosti, kadar resne posledice, med drugim za gospodarstvo, prizadenejo eno ali več regij EU ali državo, ki je zaprosila za pristop; želi spomniti, kako pomembno je razširiti področje uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije, da bi pokrili del dodatnih javnih odhodkov, ki bodo nastali zaradi priprav na konec prehodnega obdobja brez sporazuma o prihodnjih odnosih Združenega kraljestva z EU ali kot posledica tega, kot se je zgodilo pri spopadanju s trenutnimi izrednimi zdravstvenimi razmerami zaradi covida-19; poziva Komisijo, naj pripravi predlog o tem, ki bo odražal predlog, ki je že bil podan za primer, če sporazum o izstopu, ki ga je Parlament odobril 24. oktobra 2019[37], ne bi bil ratificiran;
8. poziva Komisijo, naj se pripravi na posledice scenarija brez dogovora, če Združeno kraljestvo ne bo zaprosilo za podaljšanje prehodnega obdobja.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
12.5.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
38 0 5 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
François Alfonsi, Mathilde Androuët, Pascal Arimont, Adrian-Dragoş Benea, Tom Berendsen, Erik Bergkvist, Stéphane Bijoux, Andrea Cozzolino, Corina Crețu, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Christian Doleschal, Francesca Donato, Raffaele Fitto, Chiara Gemma, Cristian Ghinea, Mircea-Gheorghe Hava, Krzysztof Hetman, Peter Jahr, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Ondřej Knotek, Constanze Krehl, Elżbieta Kruk, Cristina Maestre Martín De Almagro, Pedro Marques, Nora Mebarek, Martina Michels, Andżelika Anna Możdżanowska, Niklas Nienaß, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Alessandro Panza, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Caroline Roose, André Rougé, Vincenzo Sofo, Irène Tolleret, Valdemar Tomaševski, Monika Vana |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Vlad-Marius Botoş, Daniel Buda, Sandro Gozi, Simone Schmiedtbauer |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
38 |
+ |
ECR |
Raffaele Fitto, Elżbieta Kruk, Andżelika Anna Możdżanowska, Valdemar Tomaševski |
GUE/NGL |
Martina Michels, Younous Omarjee |
NI |
Rosa D'Amato, Chiara Gemma |
PPE |
Pascal Arimont, Tom Berendsen, Daniel Buda, Tamás Deutsch, Christian Doleschal, Mircea-Gheorghe Hava, Krzysztof Hetman, Peter Jahr, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Simone Schmiedtbauer |
RENEW |
Stéphane Bijoux, Vlad-Marius Botoş, Cristian Ghinea, Sandro Gozi, Ondrej Knotek, Irène Tolleret |
S&D |
Adrian-Dragoş Benea, Erik Bergkvist, Andrea Cozzolino, Corina Crețu, Constanze Krehl, Cristina Maestre Martín De Almagro, Pedro Marques, Nora Mebarek, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova) |
VERTS/ALE |
François Alfonsi, Niklas Nienaß, Caroline Roose, Monika Vana |
0 |
- |
|
|
5 |
0 |
ID |
Mathilde Androuët, Francesca Donato, Alessandro Panza, André Rougé, Vincenzo Sofo |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE ODBORA ZA RIBIŠTVO (26.5.2020)
za Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino
o priporočilih glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska
Pripravljavec mnenja: François-Xavier Bellamy
POBUDE
Odbor za ribištvo poziva Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:
A. ker bodo sedanja pogajanja odločilnega pomena za prihodnost držav članic in Združenega kraljestva, pri tem pa so ključni tudi ribolov in upravljanje živih morskih virov ter ohranjanje in obnova morskih ekosistemov; ker je v ribiškem sektorju neposredno in posredno zaposlenih več sto tisoč delavcev, sektor pa zagotavlja preživetje številnim obalnim območjem in skupnostim, ki se borijo proti upadanju prebivalstva, prispeva k varni in zdravi prehrani za milijone potrošnikov ter spodbuja močan okoljski model;
B. ker je skupna ribiška politika skoraj 50 let v vseh zadevnih državah članicah omogočala boljše pogoje za razvoj ribolova in trajnostno upravljanje virov; ker je torej treba po izstopu Združenega kraljestva iz EU skleniti sporazum, da se zagotovijo ekonomska vitalnost ribiškega sektorja, nadaljevanje obstoječih ribiških dejavnosti, ohranitev živalskih vrst ter zaščita in obnova biotske raznovrstnosti;
C. ker je Uredba (EU) 2017/2403 z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot[38] velik korak naprej k preglednosti in prevzemanju odgovornosti v globalnem ribištvu, kar bi se moralo odražati v prihodnjem sporazumu;
D. ker sta zaradi zgodovinskih, geografskih in ekosistemskih povezav EU in Združeno kraljestvo močno soodvisna, tako na področju ribolovnih dejavnosti in dejavnosti ribogojstva kot v sektorjih predelave teh proizvodov in trgovine z njimi, pa tudi v smislu varstva skupnih morskih ekosistemov; ker si Združeno kraljestvo in EU trenutno delita 97 staležev, za katere velja celotni dovoljeni ulov; ker bi zaradi tega nesklenitev sporazuma povzročila takojšnjo in znatno škodo za vse deležnike ter končno tudi za državljane EU in Združenega kraljestva, pa tudi za skupne morske ekosisteme; ker bi tudi vsak sporazum moral biti usmerjen v preprečevanje gospodarskih motenj za ribiče iz Unije in Združenega kraljestva, ki se ukvarjajo z ribolovnimi dejavnostmi v vodah Združenega kraljestva;
1. ponovno poudarja, da EU in Združeno kraljestvo ne moreta skleniti nobenega celovitega sporazuma, niti glede trgovine, če ta ne vključuje celovitega, uravnoteženega in dolgoročnega sporazuma o ribolovu in zadevah, povezanih z njim, in zagotavlja, da bosta obe strani pod optimalnimi pogoji še naprej lahko dostopali do zadevnih voda, virov in trgov ter obstoječih ribolovnih dejavnosti;
2. ponovno poudarja, da mora biti sporazum o ribolovu neposredno povezan s potekajočimi pogajanji o gospodarskem partnerstvu, zlasti o trgovini, in se zato ne sme ločeno obravnavati; poudarja, da vprašanje prostega dostopa do voda in pristanišč ne more biti ločeno od vprašanja proste trgovine in dostopa ribiških proizvodov Združenega kraljestva do trga EU;
3. opozarja, da tako ribe kot tudi onesnaževanje ne poznajo političnih meja in se bodo še naprej širili po vseh morskih bazenih; poudarja, da so ekosistemi med seboj povezani;
4. opozarja, da bo največja medsebojna korist dosežena z zaščito skupnih ekosistemov in trajnostnim upravljanjem izkoriščanja, ob spoštovanju obstoječega vzajemnega dostopa do voda in ribolovnih virov, z namenom ohraniti obstoječe ribolovne dejavnosti, pri tem pa je treba določiti skupna, skladna, jasna ter stabilna načela in pravila, ki bodo omogočila vzajemni prost dostop proizvodov iz ribištva in ribogojstva na trge, ne da bi pri tem nastale gospodarske ali družbene napetosti zaradi neuravnotežene konkurence; vztraja, da je treba v prihodnjem sporazumu ohraniti zaščitno klavzulo, ki bo določala, da bo vsaka kršitev klavzul o vzajemnem dostopu do voda in virov privedla do opustitve preferencialnih tarif za blago Združenega kraljestva na trgu EU;
5. poudarja, da je treba v osnutek sporazuma vključiti porazdelitev kvot, ki se trenutno uporabljajo za staleže, ki si jih bosta obe strani delili v prilogi FISH-2 (dodelitev ribolovnih možnosti) v skladu z veljavnim načelom relativne stabilnosti; dejstvo, da so odstotki staležev, ki si jih bosta razdelili obe strani, ostali prazni, se lahko šteje za prvotno koncesijo Združenemu kraljestvu, kar bi ošibilo cilje sedanjega mandata;
6. poziva strani, naj ohranita obstoječe deleže kvot in stabilno ter stalno porazdelitev ribolovnih pravic; poudarja pomen dolgoročnega upravljanja virov, ki temelji na spoštovanju načel skupne ribiške politike, kot so najvišji trajnostni donos in tehnični ukrepi, instrumenti regionalnega upravljanja, na primer večletni načrti za Severno morje in zahodne vode, ter okvirna direktiva o morski strategiji, ki so doslej prispevali k izboljšanju stanja ribjih staležev v korist flot držav članic EU in Združenega kraljestva;
7. opozarja, da je bilo Združeno kraljestvo vključeno v pripravo in izvajanje večletnih načrtov za vsak morski bazen, zlasti za Severno morje in zahodne vode, da so bili ti večletni načrti pripravljeni ob upoštevanju držav članic v tistem obdobju, vključno z Združenim kraljestvom, ter da zastavljeni cilji sledijo najboljšim razpoložljivim znanstvenim dognanjem ter skupni ribiški politiki;
8. ponovno poudarja, da je celovito izvajanje skupne ribiške politike prineslo pozitivne rezultate, tako glede števila staležev, izkoriščenih v okviru najvišjega trajnostnega donosa, kot glede načina, na katerega so večletni načrti prispevali k biološki in gospodarski trajnosti s koristmi za zadevne ribiške skupnosti;
9. poudarja, da mora sporazum zagotoviti, da bodo tehnični ukrepi ali zaščitena morska območja vzajemni, nediskriminatorni in sorazmerni ter ne bodo pomenili dejanske izključitve plovil EU iz voda Združenega kraljestva; poudarja, da so ob vzpostavitvi zaščitenih morskih območij vse zainteresirane strani, vključno z evropskimi ribiči, vključene v upravljanje in spremljanje takšnih območij v skladu s priporočili Mednarodne zveze za ohranjanje narave; vztraja, da sporazum ne sme voditi k zniževanju okoljskih in socialnih standardov EU;
10. poziva Komisijo, naj vključi določbe o preprečevanju in boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu v vodah Unije in Združenega kraljestva;
11. vztraja, da morajo ribiški proizvodi in proizvodi iz ribogojstva iz Združenega kraljestva, ki vstopajo na notranji trg, izpolnjevati enake okoljske, socialne, sanitarne in fitosanitarne standarde kot ribiški proizvodi in proizvodi iz ribogojstva EU, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva iz Združenega kraljestva in EU ter evropsko zaščito potrošnikov;
12. vztraja, da so potrebni ustrezni mehanizmi za sodelovanje in posvetovanje, skupni znanstveni pristop in jamstva, da bo Združeno kraljestvo še naprej prispevalo k zbiranju podatkov in znanstvenemu ocenjevanju ribjih staležev kot osnova za prihodnje odločitve o skupnem upravljanju ribištva v vseh skupnih morskih bazenih; poziva strani, naj še naprej dejavno in lojalno sodelujeta pri nadzoru ribolova in boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu;
13. je seznanjen z namero Združenega kraljestva, da se bo z Norveško pogajala o ločenem okvirnem sporazumu o ribolovu; opozarja, da je Norveška članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), kar ima za posledico pravice in obveznosti v zvezi z ribiškim sektorjem in proizvodi, med drugim glede dostopa do trga EU;
14. poudarja, da je pomembno vključiti v sporazum sklicevanje na obveznost sodelovanja v okviru obalnih držav, kot določa mednarodno pravo, kar je bistveno za ukrepe za upravljanje ribištva in trajnost skupnih staležev;
15. meni, da bi bilo treba določbe vsakega sporazuma o ribolovu podpreti z mehanizmi za reševanje sporov in vključiti popravne ukrepe v okviru splošnega urejanja prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom;
16. opozarja na prizadevanja, da bi bil sporazum o ribištvu sklenjen do 1. julija 2020; z obžalovanjem ugotavlja, da je izbruh COVID-19 prekinil običajni potek pogajanj med Združenim kraljestvom in EU; zato poziva strani, naj bodo prožne in se čim prej odločijo za podaljšanje prehodnega obdobja v skladu s členom 132 sporazuma o izstopu, da bi zagotovili gotovost za ta sektor;
17. meni, da bi bilo treba v primeru doseženega dogovora o podaljšanju prehodnega obdobja sedanjo razdelitev celotnega dovoljenega ulova in kvot ustrezno razširiti in tako ribiškemu sektorju zagotoviti pravno varnost;
18. kljub temu poziva Komisijo in države članice, naj se pripravijo na vse scenarije – tako za podaljšanje prehodnega obdobja kot za izstop brez dogovora – ter pripravijo potrebne ukrepe za podporo temu sektorju in regulativne okvire, ki bodo primerni za oba scenarija;
19. nazadnje poziva pogajalske strani, naj si po svojih najboljših močeh prizadevajo za čimprejšnji dogovor o določbah o ribolovu v katerem koli sporazumu med Združenim kraljestvom in EU, da bi jih bilo mogoče pravočasno uporabiti za določitev ribolovnih možnosti za prvo leto po prehodnem obdobju.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
25.5.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
24 1 1 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Clara Aguilera, Pietro Bartolo, François-Xavier Bellamy, Izaskun Bilbao Barandica, Isabel Carvalhais, Rosanna Conte, Rosa D’Amato, Fredrick Federley, Giuseppe Ferrandino, João Ferreira, Søren Gade, Francisco Guerreiro, Anja Hazekamp, Niclas Herbst, France Jamet, Pierre Karleskind, Predrag Fred Matić, Francisco José Millán Mon, Cláudia Monteiro de Aguiar, Grace O’Sullivan, Manuel Pizarro, Caroline Roose, Bert-Jan Ruissen, Annie Schreijer-Pierik, Ruža Tomašić, Peter van Dalen, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis) |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Catherine Chabaud, Gabriel Mato, Elżbieta Rafalska |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
24 |
+ |
ECR |
Bert-Jan Ruissen, Ruža Tomašić |
ID |
Rosanna Conte, France Jamet |
PPE |
François-Xavier Bellamy, Niclas Herbst, Francisco José Millán Mon, Cláudia Monteiro de Aguiar, Annie Schreijer-Pierik, Peter van Dalen, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis) |
Renew |
Izaskun Bilbao Barandica, Fredrick Federley, Søren Gade, Pierre Karleskind |
S&D |
Clara Aguilera, Pietro Bartolo, Isabel Carvalhais, Giuseppe Ferrandino, Predrag Fred Matić, Manuel Pizarro |
Verts/ALE |
Francisco Guerreiro, Grace O'Sullivan, Caroline Roose |
1 |
- |
GUE/NGL |
Anja Hazekamp |
1 |
0 |
GUE/NGL |
João Ferreira |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE (26.5.2020)
za Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino
o priporočilih glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska
Pripravljavec mnenja: Loránt Vincze
POBUDE
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:
A. Vsebina predvidenega sporazuma, ključne vrednote in upravljanje
1. pozdravlja osnutek besedila o sporazumu o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom, ki ga je Evropska komisija objavila 18. marca 2020 in v katerem predlaga celovit sporazum o vseh področjih sodelovanja in vseobsegajoč institucionalni okvir; znova poudarja stališče, da mora imeti končni sporazum en sam, dosleden upravljavski okvir, ki bo predvidel učinkovito izvrševanje in zanesljiv mehanizem za reševanje sporov, da ne bi bilo treba sklepati številnih dvostranskih sporazumov;
2. poudarja, da mora predvideno partnerstvo temeljiti na skupnih vrednotah in demokratičnih načelih, pravni državi in spoštovanju človekovih pravic, kar je treba izraziti v zavezujočih političnih klavzulah in tudi z medsebojnim zaupanjem; poudarja, da bo EU ostala zavezana Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zato je treba v sporazum o prihodnjem odnosu vključiti zavezo Združenega kraljestva, da bo tudi v prihodnje spoštovalo okvir Evropske konvencije o človekovih pravicah;
3. pozdravlja določbe osnutka sporazuma, katerih namen je ohraniti avtonomijo pravnega reda EU in vlogo Sodišča Evropske unije kot najvišjega organa za razlago prava EU; vztraja, da je sprejetje te vloge nujen pogoj za prihodnje sodelovanje;
B. Napredek pri pogajanjih
4. izraža zaskrbljenost zaradi počasnega napredka pri pogajanjih, med drugim odpovedi dveh krogov pogajanj, načrtovanih med karanteno zaradi covida-19, pa tudi zaradi njihovega nadaljevanja po 20. aprilu; ugotavlja, da po informacijah projektne skupine za odnose z Združenim kraljestvom pri Evropski komisiji kljub prvi izmenjavi mnenj o varnosti, preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj ter pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, varstvu podatkov in pravicah državljanov, pa tudi migracijah in azilu, ki je potekala v drugem krogu pogajanj, ni bil dosežen opaznejši napredek; opominja, da je mogoče v skladu s členom 132 sporazuma o izstopu prehodno obdobje podaljšati le s sklepom skupnega odbora pred 1. julijem 2020; je seznanjen, da je vlada Združenega kraljestva v drugem krogu pogajanj poudarila, da prehodnega obdobja ne namerava podaljšati; je zelo zaskrbljen zaradi majhne verjetnosti, da bodo pogajanja o vseh bistvenih vprašanjih zaključena do konca leta, zlasti zaradi pandemije covida-19 in počasnega napredka do zdaj; poziva pogajalski partnerici, naj si močno prizadevata za vzporedni napredek na vseh pogajalskih področjih, tudi najbolj problematičnih, in sprejmeta celovito pogajalsko strategijo;
C. Pravice državljanov in mobilnost
5. je seznanjen z razpravami v skupnem odboru EU in Združenega kraljestva, ustanovljenem na osnovi sporazuma o izstopu, in s prihodnjim srečanjem posebnega odbora za človekove pravice; poziva sopredsednika skupnega odbora, naj v zvezi s tem dejavno pritegneta državljane in organizacije civilne družbe; zahteva, da je Parlament v celoti seznanjen z vsemi razpravami in sklepi skupnega odbora; je zaskrbljen, ker je bil po najnovejših statističnih podatkih o shemi EU za pridobitev statusa[39], ki jih je notranje ministrstvo Združenega kraljestva objavilo 21. maja 2020, od skupaj 3.220.100 vlog, zaključenih do 30. aprila 2020, status podeljen le v 58 % primerov, v 41 % pa je bil podeljen status v pridobivanju; ponavlja poziv Parlamenta[40] glede shem za status tako v Združenem kraljestvu kot v državah članicah, namreč da morajo biti nediskriminacijske, uporabniku prijazne, pregledne, brezplačne in deklarativne narave ter da morajo prosilci prejeti fizični dokument o statusu; poudarja, da bi bilo treba v skladu s sporazumom o izstopu državljane EU s statusom v pridobivanju obravnavati enako kot državljane Združenega kraljestva, tudi kar zadeva dostop do socialnih prejemkov, vključno z dostopom do sistema zdravstvenega varstva; poziva skupni odbor in Komisijo, naj spremljata razvoj dogodkov; ugotavlja, da je bil dosežen zelo majhen napredek v zvezi s pozivom Parlamenta, da je treba rešiti vprašanja o shemi EU za pridobitev statusa, zlasti dostopnosti vlog, o neodvisnosti organa za nadzor in morebitnih posledicah za državljane EU, ki bodo zamudili rok, pa tudi o veljavnosti te sheme za državljane EU-27 na Severnem Irskem, ki niso zaprosili za državljanstvo Združenega kraljestva pod pogoji iz Velikonočnega sporazuma, in o tem, da je treba Velikonočni sporazum spoštovati v celoti, kot je določeno v sporazumu o izstopu; poziva organe Združenega kraljestva, naj poskrbijo, da pravice državljanov na Severnem Irskem ne bodo zmanjšane; poudarja, da je treba ta vprašanja v celoti rešiti in oceniti do izteka prehodnega obdobja, saj je to pogoj za prihodnji sporazum; priznava pomisleke, ki jih je Združeno kraljestvo izrazilo v zvezi s tem, kako nekatere države članice izvajajo sporazum o izstopu glede pravic državljanov, zlasti glede preglednosti shem za status in njihove prijaznosti do uporabnikov ter podpore za ranljive osebe; pozdravlja, da je Komisija izdala navodila v podporo nacionalnim organom pri njihovem ustreznem izvajanju drugega dela sporazuma o izstopu o pravicah državljanov; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem tesno spremlja izvajanje v državah članicah;
6. poziva pogajalski strani, naj v celoti spoštujeta in izvajata pravice, ki jih sporazum o izstopu zagotavlja državljanom EU in državljanom Združenega kraljestva ter njihovim družinam; poziva ju, naj si prizadevata za čim večje pravice do mobilnosti v prihodnjem sporazumu; obžaluje, da je Združeno kraljestvo doslej pokazalo zelo majhne ambicije glede mobilnosti, ki so jo njegovi državljani uživali v preteklosti; meni, da bi morala prihodnja ureditev mobilnosti, vključno s potovanji brez vizumov za kratkoročno bivanje, temeljiti na nediskriminaciji med državami članicami in popolni vzajemnosti; v splošnem meni, da bi morala biti nadaljnja konkretizacija državljanskih pravic s pravno zavezujočimi določbami temeljni kamen in neločljiv del prihodnjih mednarodnih sporazumov med EU in Združenim kraljestvom; poudarja, da mora to vključevati položaj čezmejnih delavcev, ki jim je treba zagotoviti svobodo gibanja na podlagi nediskriminacije in vzajemnosti; v zvezi s tem poudarja položaj Gibraltarja, kjer je treba varovati pravice prebivalcev, zlasti delavcev, ki se gibljejo z ene na drugo stran meje, glede na spor med Španijo in Združenim kraljestvom o suverenosti nad tem ozemljem; v zvezi s tem poudarja ustrezne resolucije in sklepe generalne skupščine Združenih narodov, ki sta jih podprla Parlament in Evropski svet; meni, da bi bilo treba v prihodnjem sporazumu opredeliti tudi pogoje za vstop in bivanje za namene raziskav, študija, usposabljanja, prostovoljnega dela, izmenjave učencev ter izobraževalnih projektov, varstva otrok in prostovoljnega služenja v evropski solidarnostni enoti, ne pa jih prepustiti domačim predpisom, in poudarja, da je potreben usklajen pristop Unije in držav članic; poudarja, da je treba v zvezi s tem v celoti zajamčiti, da bodo enako obravnavani državljani vseh držav članic EU; poudarja, da je pandemija covida-19 opozorila, da so ključni sektorji v Združenem kraljestvu, na primer javno zdravstvo in kmetijstvo, odvisni od delavcev iz EU, tudi sezonskih;
D. Varstvo podatkov
7. poudarja pomen varstva podatkov kot temeljne pravice in ključnega dejavnika, ki omogoča digitalno gospodarstvo; ponavlja svoje stališče[41], da mora Komisija v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije[42] dokazati, da Združeno kraljestvo zagotavlja raven varstva, ki je „v bistvenem enaka“ ravni, ki jo zagotavlja pravni okvir EU, tudi kar zadeva nadaljnje prenose tretjim državam, da bi lahko okvir Združenega kraljestva za varstvo podatkov razglasila za primernega;
8. opozarja, da je v zakonu Združenega kraljestva o varstvu podatkov predvidena splošna in široka izjema pri načelih varstva podatkov in pravicah posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, če se osebni podatki obdelujejo za namene priseljevanja; je zaskrbljen, ker posamezniki, ki niso državljani Združenega kraljestva, pri obdelavi podatkov v skladu s to izjemo niso zaščiteni na enak način kot državljani Združenega kraljestva; meni, da bi bila ta izjema v nasprotju s splošno uredbo o varstvu podatkov; poleg tega meni, da pravni okvir Združenega kraljestva za hrambo elektronskih telekomunikacijskih podatkov po razlagi Sodišča Evropske unije[43] ne izpolnjuje pogojev, določenih v zadevnem pravnem redu EU, in zato trenutno ne izpolnjuje pogojev primernosti; je zelo zaskrbljen, ker je predsednik vlade Združenega kraljestva v pisni izjavi z dne 3. februarja 2020 o odnosih med Združenim kraljestvom in EU[44] zapisal, da bo Združeno kraljestvo v prihodnje razvijalo ločene in neodvisne politike na področjih, kot je varstvo podatkov;
9. poudarja, da je Svet v smernicah za pogajanja z dne 25. februarja[45] jasno določil, da bi moralo biti prihodnje partnerstvo „podprto z zavezami glede spoštovanja temeljnih pravic, vključno z ustreznim varstvom osebnih podatkov, kar je nujni pogoj [...] za predvideno sodelovanje“, ter „zagotavljati samodejno prenehanje sodelovanja pri kazenskem pregonu in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, če bi Združeno kraljestvo odpovedalo Evropsko konvencijo o človekovih pravicah“, in „samodejno začasno prekinitev sodelovanja, če bi Združeno kraljestvo razveljavilo nacionalno pravo, ki [to konvencijo] uveljavlja“, hkrati pa poudaril, da bo „[r]aven ambicioznosti sodelovanja pri kazenskem pregonu in pravosodnega sodelovanja, predvidenega v varnostnem partnerstvu, [...] odvisna od zagotovljene ravni varstva osebnih podatkov v Združenem kraljestvu“ (odstavek 118);
10. znova poudarja, da omenjene smernice za pogajanja določajo tudi, da bi moralo „[v]arnostno partnerstvo [...] zagotavljati tesno sodelovanje pri kazenskem pregonu in pravosodno sodelovanje v zvezi s preprečevanjem, preiskovanjem, odkrivanjem in pregonom kaznivih dejanj, pri tem pa upoštevati prihodnji status Združenega kraljestva kot tretje države zunaj schengenskega območja, ki ne zagotavlja prostega gibanja oseb“ (odstavek 117);
11. je zaskrbljen tudi zato, ker je Združeno kraljestvo v prvem krogu pogajanj o prihodnjem partnerskem sporazumu (od 2. do 5. marca 2020) navedlo, da se na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah ne bo zavezalo izvajanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in ne bo sprejelo pristojnosti Sodišča EU; obžaluje, da je to stališče ohranilo tudi v drugem krogu pogajanj; meni, da če se Združeno kraljestvo ne bo izrecno zavezalo izvajanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in ne bo sprejelo vloge Sodišča EU kot edine institucije, ki je pristojna za razlago prava EU, ne bo mogoče doseči dogovora o pravosodnem in policijskem sodelovanju v kazenskih zadevah; je seznanjen tudi z izjavami pogajalca EU Barnierja po drugem krogu pogajanj, češ da Združeno kraljestvo v drugem krogu ni želelo dati trdnih zagotovil o temeljnih pravicah in osebnih svoboščinah ter je vztrajalo pri znižanju obstoječih standardov in odstopanju od dogovorjenih mehanizmov za varstvo podatkov, s tem pa postavilo velike ovire za naše prihodnje varnostno partnerstvo[46];
12. meni, da je treba posebno pozornost nameniti pravnemu okviru Združenega kraljestva za državno varnost in obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj; opominja, da programi množičnega nadzora, kot jih ima Združeno kraljestvo, ne izpolnjujejo zahtevo ustreznosti iz zakonodaje EU; se zavzema za upoštevanje sodne prakse Sodišča EU na tem področju, na primer zadeve Schrems, pa tudi sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice;
13. poziva Komisijo, naj omenjene elemente upošteva pri ocenjevanju ustreznosti pravnega okvira Združenega kraljestva, kar zadeva raven zaščite osebnih podatkov, in poskrbi, da bo rešilo težave, opredeljene v tej resoluciji, še preden bo v skladu z zakonodajo Unije, kot jo razlaga Sodišče EU, razglasila, da je britanski zakon o varstvu podatkov ustrezen; poziva Komisijo, naj za mnenje zaprosi Evropski odbor za varstvo podatkov in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov ter jima posreduje vse bistvene informacije in določi ustrezne roke za izpolnitev te naloge; poudarja, da odločitev o ustreznosti ne more biti predmet pogajanj med Združenim kraljestvom in EU, saj se nanaša na varstvo temeljne pravice, ki jo priznavajo Evropska konvencija o človekovih pravicah, Listina EU o temeljnih pravicah in ustanovni pogodbi EU;
E. Varnost, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
14. obžaluje, da v drugem krogu pogajanj, ki je potekal aprila, na področju varnosti, preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ni bil dosežen opaznejši napredek; znova poudarja, da je treba v naslednjem pogajalskem krogu na tem področju doseči oprijemljiv napredek, da bo mogoče sprejeti sporazum o obsežnem in učinkovitem sodelovanju;
15. znova poziva, naj si pogajalski strani glede na geografsko bližino in skupne grožnje, s katerimi se soočata EU in Združeno kraljestvo, prizadevata za ohranitev učinkovite in vzajemne ureditve sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki je uspešno in vzajemno koristno za varnost državljanov, pri čemer je treba upoštevati, da je Združeno kraljestvo zdaj tretja država in zato ne more uživati enakih pravic in ugodnosti kot države članice; poudarja, da bi ločeni, samostojni sporazumi spodkopali pravno doslednost na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah; poziva Komisijo, naj se drži pogajalskih smernic in si prizadeva za sklenitev enega samega celovitega sporazuma;
16. odločno nasprotuje zahtevi Združenega kraljestva, da bi dobilo neposreden dostop do podatkov v informacijskih sistemih EU na področju pravosodja in notranjih zadev in da bi v agencijah s tega področja ohranilo podoben status, kot ga uživajo države članice; v zvezi s tem znova poudarja, da Združeno kraljestvo kot neschengenska tretja država ne more neposredno dostopati do podatkov v informacijskih sistemih EU ali sodelovati v upravljavskih strukturah agencij EU na področju svobode, varnosti in pravice; opozarja, da bi morali za izmenjavo informacij z Združenim kraljestvom, vključno z osebnimi podatki, veljati strogi pogoji glede varnosti, revizije in nadzora, med drugim enakovredna raven varstva osebnih podatkov, kot jo zagotavlja zakonodaja Unije;
17. spominja, da je bil schengenski informacijski sistem (SIS) uveden kot orodje, ki naj bi nadomestilo odpravljene mejne kontrole na schengenskem območju; poudarja, da zakonodaja o sistemu SIS izrecno prepoveduje, da bi ga uporabljale tretje države; poudarja, da Združeno kraljestvo kot tretja država zato ne more imeti dostopa do sistema SIS; spominja, da je Združeno kraljestvo leta 2015 začelo izvajati nekatere določbe schengenskega pravnega reda v zvezi s sistemom SIS na področju policijskega sodelovanja[47] in da so bile pri uporabi odkrite hude kršitve, ki še vedno niso odpravljene; opozarja, da je Svet 5. marca izdal sklop priporočil za odpravo resnih pomanjkljivosti, ugotovljenih leta 2017 med ocenjevanjem uporabe schengenskega pravnega reda na področju sistema SIS v Združenem kraljestvu, in da Združeno kraljestvo v svojem odgovoru ni izrazilo namena za uporabo teh priporočil, kar je v nasprotju s pravom EU; meni, da bi moralo prihodnje sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnega sodelovanja temeljiti na vzajemnem zaupanju; zato meni, da bi morala biti ureditev prihodnjega sodelovanja med EU in Združenim kraljestvom na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnega sodelovanja pogojena s popolnim odpravljanjem kršitev v zvezi z uporabo sistema SIS in domnevnim neobveščanjem o 75 000 obsodbah v drugih državah članicah v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2009/315/JHA[48]; poudarja, da je takšno sodelovanje mogoče doseči le, če se vzpostavijo stroga pravila o varstvu podatkov in zanesljivi mehanizmi izvajanja;
18. poudarja, da se je samodejna izmenjava podatkov o DNK z Združenim kraljestvom v skladu s prümskim okvirom začela šele leta 2019 in da namerava Svet odločati o sprejetju izvedbenega sklepa, ki bo Združenemu kraljestvu omogočil, da sodeluje tudi pri samodejni izmenjavi podatkov o prstnih odtisih; v zvezi s tem poudarja, da je Parlament v posebnem posvetovalnem postopku za akte nekdanjega tretjega stebra 13. maja 2020 zavrnil osnutek sklepa Sveta zaradi pomislekov glede popolne vzajemnosti izmenjave podatkov o prstnih odtisih, glede jamstev o varstvu podatkov in tudi glede zelo kratkega obdobja uporabe; poziva Svet, naj skrbno preuči argumente Parlamenta za zavrnitev; opominja pogajalce, da bodo sklepi Sveta, ki dovoljujejo samodejno izmenjavo teh podatkov, če bodo sprejeti, ob izteku prehodnega obdobja prenehali veljati; poudarja, da se je treba pravočasno dogovoriti o novi ureditvi, ki bo veljala v prihodnjih odnosih, saj je izmenjava podatkov pomembna v boju proti hudemu in organiziranemu čezmejnemu kriminalu in terorizmu; meni, da prihodnji odnosi ne bi smeli biti vnaprej določeni s pravili, ki veljajo v prehodnem obdobju; je prepričan, da bi moral ta dogovor temeljiti na načelu popolne vzajemnosti;
19. je zaskrbljen, ker pogajalski mandat Združenega kraljestva na številnih področjih pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, na primer pri določbah proti pranju denarja in financiranju terorizma, ni dovolj ambiciozen; vztraja, da je uravnotežen pristop v boju proti pranju denarja bistven za končni dogovor; je prepričan, da bi pogajalski strani lahko poiskali rešitev, ki bi omogočila tesnejše sodelovanje, kot ga predvideva konvencija Sveta Evrope o izročitvi;
F. Migracije, azil in upravljanje meja
20. poudarja, da se je treba dogovoriti o pogojih za sodelovanje na področju migracij oseb, ki niso državljani nobene od pogajalskih strani, pri tem pa spoštovati temeljne pravice, človeško dostojanstvo in upoštevati, da je treba zaščititi najbolj ranljive; znova poziva, da je treba pri tem sodelovanju določiti vsaj ureditev, ki bo olajšala varne in zakonite poti do mednarodne zaščite, med drugim z združitvijo družine;
21. poudarja, da morata strani tesno sodelovati, da se bosta lahko borili proti tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi, v skladu z mednarodnim pravom, ki se bo tudi v prihodnje uporabljalo za meje med Združenim kraljestvom in EU; pogajalski strani poziva, naj razjasnita, kako bi lahko Europol in evropska mejna in obalna straža olajšala to sodelovanje;
22. je seznanjen z izjavo Komisije o azilu (priloga D k sklepu Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj), namreč da bo na zahtevo Združenega kraljestva in pod pogojem, da je to v interesu EU, razmislila o morebitnem dialogu z Združenim kraljestvom o sodelovanju na področju azila, potem ko bo zaprosila za mnenje Coreperja; vztraja, da Združeno kraljestvo ne more prosto izbirati elementov pravnega reda EU na področju azila in migracij, ki jih želi obdržati;
23. znova poudarja, da je treba sprejeti načrt za združitev družin, ki bi moral biti nared še pred iztekom prehodnega obdobja, da bi preprečili vrzeli s humanitarnimi posledicami in spoštovali pravico do družinskega življenja prosilcev za azil v skladu s členom 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki še vedno velja tako v Združenem kraljestvu kot v EU;
24. v okviru tega načrta in tudi nasploh opominja pogajalce na obveznost, da morajo države EU-27 in Združeno kraljestvo v skladu s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989 (UNCRC) zaščititi vse otroke na svojem ozemlju, ne glede na njihov status, odnose ali družinske vezi, tudi otroke brez spremstva, in jim omogočiti, da v luči svoje največje koristi uveljavljajo pravico do zaščite, družinskega življenja in blaginje; je seznanjen z zavezo Združenega kraljestva, da se bo pogajalo o načrtu za združitev družine za mladoletne prosilce za azil; poziva države članice, naj po tem, ko bo Združeno kraljestvo predstavilo konkretne predloge, Komisijo pooblastijo za pogajanja o načrtu za združitev družine za prosilce za azil;
25. poudarja, da mora imeti EU usklajen pristop do vseh teh vprašanj, saj bi utegnili imeti dvostranski dogovori med Združenim kraljestvom in posameznimi državami članicami o vprašanjih, kot so združitev družine za prosilce za azil in begunce, premestitev in ponovni sprejem, negativne posledice za usklajenost politike EU na področju azila in migracij; poziva pogajalski strani, naj si prizadevata za uravnotežen in konstruktiven pristop k tem vprašanjem, vključno z zakonitimi potmi in sporazumi o ponovnem sprejemu za državljane tretjih držav, pri tem pa posebno pozornost namenita dejstvu, da je treba zagotoviti mednarodno zaščito za ljudi v stiski, in najbolj ranljivim osebam, saj sta se zavezali temu pristopu;
G. Sodelovanje z agencijami na področju pravosodja in notranjih zadev
26. znova poziva, da je treba pojasniti, kakšno bo prihodnje praktično sodelovanje med organi Združenega kraljestva in agencijami EU na področju pravosodja in notranjih zadev, pri tem pa upoštevati status Združenega kraljestva kot neschengenske tretje države in ključnega partnerja v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu; poziva pogajalski strani, naj si prizadevata za tesno strateško in operativno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter kazenskega pravosodja, pri tem pa upoštevata tehnične in pravne omejitve takšnega sodelovanja.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
25.5.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
52 8 7 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Magdalena Adamowicz, Malik Azmani, Katarina Barley, Pietro Bartolo, Nicolas Bay, Vladimír Bilčík, Vasile Blaga, Ioan-Rareş Bogdan, Patrick Breyer, Saskia Bricmont, Joachim Stanisław Brudziński, Jorge Buxadé Villalba, Damien Carême, Caterina Chinnici, Clare Daly, Marcel de Graaff, Lena Düpont, Cornelia Ernst, Laura Ferrara, Nicolaus Fest, Jean-Paul Garraud, Sylvie Guillaume, Andrzej Halicki, Balázs Hidvéghi, Evin Incir, Sophia in ‘t Veld, Lívia Járóka, Marina Kaljurand, Assita Kanko, Fabienne Keller, Peter Kofod, Moritz Körner, Alice Kuhnke, Jeroen Lenaers, Juan Fernando López Aguilar, Lukas Mandl, Nuno Melo, Nadine Morano, Javier Moreno Sánchez, Nicola Procaccini, Emil Radev, Paulo Rangel, Terry Reintke, Diana Riba i Giner, Ralf Seekatz, Birgit Sippel, Martin Sonneborn, Sylwia Spurek, Tineke Strik, Ramona Strugariu, Annalisa Tardino, Dragoş Tudorache, Milan Uhrík, Tom Vandendriessche, Bettina Vollath, Jadwiga Wiśniewska, Elena Jončeva (Elena Yoncheva), Javier Zarzalejos |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Ondřej Kovařík, Nathalie Loiseau, Jan-Christoph Oetjen, Sira Rego, Domènec Ruiz Devesa, Isabel Santos, Loránt Vincze, Isabel Wiseler-Lima |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
52 |
+ |
EPP |
Magdalena Adamowicz , Vladimír Bilčík, Vasile Blaga, Ioan-Rareş Bogdan, Lena Düpont, Andrzej Halicki, Lívia Járóka, Jeroen Lenaers, Lukas Mandl, Nuno Melo, Emil Radev, Paulo Rangel, Ralf Seekatz, Loránt Vincze, Isabel Wiseler-Lima, Javier Zarzalejos |
S&D |
Katarina Barley, Pietro Bartolo, Caterina Chinnici, Sylvie Guillaume, Evin Incir, Marina Kaljurand, Juan Fernando López Aguilar, Javier Moreno Sánchez, Domènec Ruiz Devesa, Isabel Santos, Birgit Sippel, Sylwia Spurek, Bettina Vollath, Elena Jončeva (Elena Yoncheva) |
RENEW |
Malik Azmani, Sophie In’t Veld, Fabienne Keller, Moritz Körner, Ondřej Kovařík, Nathalie Loiseau, Jan-Christophe Oetjen, Ramona Strugariu, Ioan-Dragos Tudorache |
VERTS/ALE |
Patrick Breyer, Saskia Bricmont, Damien Carême, Alice Kuhnke, Terry Reintke, Diana Riba I Giner, Tineke Strik |
GUE/NGL |
Malin Björk, Clare Daly, Cornelia Ernst, Sira Rego |
NI |
Laura Ferrara, Martin Sonneborn |
8 |
- |
ID |
Nicolas Bay, Marcel De Graaff, Nicolaus Fest, Jean- Paul Garraud, Peter Kofod, Annalisa Tardino, Tom Vandendriessche |
NI |
Milan Uhrík |
7 |
0 |
EPP |
Balázs Hidvéghi, Nadine Morano |
ECR |
Joachim Stanisław Brudziński, Jorge Buxadé Villalba, Assita Kanko, Nicola Procaccini, Jadwiga Wiśniewska |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE ODBORA ZA USTAVNE ZADEVE (27.5.2020)
za Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino
o priporočilih glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska
Pripravljavka mnenja: Danuta Maria Hübner
POBUDE
Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:
O izvajanju sporazuma o izstopu
1. opozarja na svojo resolucijo z dne 15. januarja 2020 o izvajanju in spremljanju določb o državljanskih pravicah v sporazumu o izstopu Združenega kraljestva[49], pri tem pa poudarja, da je popolno izvajanje sporazuma o izstopu še vedno glavna prednostna naloga; poudarja, da je polno izvajanje sporazuma o izstopu, vključno s protokolom o Irski/Severni Irski, osnovni pogoj in temeljni element za vzpostavitev zaupanja, potrebnega za uspešno prihodnje partnerstvo med EU in Združenim kraljestvom; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost, saj je kljub zavezi vlade Združenega kraljestva, da bo zaščitila Velikonočni sporazum, izpolnila svoje obveznosti v skladu s protokolom o Irski/Severni Irski in zagotovila pravice državljanov iz sporazuma o izstopu, v izjavah za javnost mogoče opaziti pomanjkanje politične volje za dosledno uresničitev zavez iz sporazuma o izstopu, na primer v zvezi s pregledovanjem blaga na Irskem morju;
2. opozarja, da je spoštovanje pogodb temeljno načelo vsakega pravnega reda, zlasti mednarodnega; poudarja, da stabilnost in zaupanje v odnosih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom temeljita na tem, da obe strani spoštujeta načela, h katerim ju zavezujeta sporazum o izstopu in politična izjava EU in Združenega kraljestva, in da je treba ta izvajati v dobri veri, da bi preprečili motnje, državljanom in gospodarskim subjektom pa dali pravno gotovost;
3. je zaskrbljen zaradi postopka uporabe sheme EU za pridobitev statusa; v zvezi s tem ugotavlja, da je bilo v skladu z najnovejšimi statističnimi podatki o shemi EU za pridobitev statusa za februar 2020, ki jih je ministrstvo Združenega kraljestva za notranje zadeve objavilo 19. marca 2020, do 29. februarja 2020 prejetih več kot 3,3 milijona (3.343.700) vlog, pri čemer je bil za 58 % obravnavanih vlog podeljen pridobljeni status, za 41 % pa status v pridobivanju;
4. meni, da je število vlog, ki so prejele status v pridobivanju, nesorazmerno visok glede na število vlog s pridobljenim statusom; poziva ministrstvo Združenega kraljestva za notranje zadeve, naj bo prilagodljivo pri sprejemanju dokazil, s katerimi vlagatelji potrjujejo, da so v državi živeli zahtevanih pet let; je prav tako zaskrbljen, ker se vlagateljem ne izdaja fizičnega dokazila o podeljenem statusu; poziva Evropsko komisijo, naj preveri, ali so se v zvezi s shemo za pridobitev statusa spoštovale pravice državljanov EU iz ranljivih in prikrajšanih skupin; je zaskrbljen, da državljani, ki imajo že vnaprej urejen status, nimajo dostopa do prejemkov, če ne dokažejo, da imajo pravico do prebivanja; opozarja, da je uspešnost prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom odvisna tudi od pravilnega izvajanja določb sporazuma o izstopu, ki se nanašajo na pravice evropskih državljanov v Združenem kraljestvu;
5. poziva podpisnici, naj poskrbita za dosledno izvajanje protokola o Irski/Severni Irski; opozarja, da se skupni odbor EU in Združenega kraljestva, ustanovljen v skladu s členom 164 sporazuma o izstopu, ne sme uporabljati kot forum za ponovno pogajanje o pogojih tega protokola ali kateregakoli drugega dela sporazuma o izstopu;
6. je seznanjen, da je prvo srečanje skupnega odbora EU in Združenega kraljestva 30. marca 2020 potekalo v znamenju trenutnega stanja pri izvajanju sporazuma o izstopu, predvsem protokola o Irski/Severni Irski in dela o pravicah državljanov; poudarja, da je Evropska komisija po srečanju izjavila, da je „treba nujno predložiti natančen časovni načrt in izvesti potrebne ukrepe, kot je priprava na uvedbo carinskih postopkov za blago, ki vstopa v Severno Irsko iz Velike Britanije, in zagotavljanje vseh potrebnih sanitarnih in fitosanitarnih pregledov ter drugih regulativnih pregledov blaga, ki vstopa v Severno Irsko iz držav zunaj EU“;
7. opozarja, da bo treba v skupnem odboru EU in Združenega kraljestva pred iztekom prehodnega obdobja sprejeti pomembne odločitve o izvajanju protokola o Irski/Severni Irski; upa, da bo prednost namenjena delu šestih specializiranih odborov iz sporazuma o izstopu, ki se bodo posvečali ključnim področjem izvajanja sporazuma o izstopu, predvsem pa specializiranemu odboru za protokol o Irski/Severni Irski; pozdravlja prvo srečanje specializiranega odbora za protokol o Irski/Severni Irski 30. aprila 2020, po katerem je Evropska komisija ugotovila, da je izmenjavo treba „obvezno pospremiti s konkretnimi ukrepi“; upa, da se bosta EU in Združeno kraljestvo dogovorila o vseh vidikih institucionalnih ureditve, na primer o ustanovitvi tehničnega urada Evropske komisije v Belfastu;
8. opozarja, da sporazum o izstopu zagotavlja vzajemno zaščito državljanov EU in državljanov Združenega kraljestva, vključno z njihovimi družinskimi člani; poziva, naj se državljanom EU in državljanom Združenega kraljestva posredujejo vse potrebne informacije o njihovih pravicah in postopkih, ki jih morajo upoštevati, če želijo še naprej živeti in delati v državi, v kateri prebivajo, oziroma potovati vanjo in iz nje; znova poudarja, da bodo ostale pravice državljanov na vrhu seznama prednostnih nalog, in poziva pogajalski strani, naj še naprej spoštujeta pravice, ki jih sporazum o izstopu zagotavlja državljanom EU in državljanom Združenega kraljestva ter njihovim družinam; spominja na svojo zavezo, da bo spremljal izvajanje drugega dela sporazuma o izstopu v EU-27, in poudarja, da je izjemno pomembno dosledno in velikodušno pristopiti k varstvu pravic državljanov Združenega kraljestva, ki prebivajo v kateri od sedemindvajsetih držav članic;
9. pričakuje, da bo Parlament v celoti in nemudoma seznanjen z vsemi razpravami in sklepi skupnega odbora; v zvezi s tem opozarja na obveznosti, ki izhajajo iz Sklepa Sveta (EU) 2020/135 z dne 30. januarja 2020 o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo[50], zlasti člena 2(3), ki določa, da mora imeti Parlament v celotnem obdobju delovanja skupnega odbora možnost v celoti izvajati svoje institucionalne pristojnosti;
10. poudarja, da ima Parlament v skladu s členom 218(10) PDEU pravico pridobiti celovite informacije o vseh fazah izvajanja mednarodnih sporazumov, ki jih je sklenila EU, med katere sodi tudi sporazum o izstopu; v zvezi s tem spominja na zavezo, ki jo je 16. aprila 2019 na plenarnem zasedanju Parlamenta sprejel predsednik Evropske komisije, da bo Komisija pri delu skupnega odbora tesno sodelovala s Parlamentom in dosledno upoštevala njegova stališča, prav tako pa ne bo sprejela nobene odločitve, ne da bi pri tem v celoti upoštevala stališče Parlamenta, kar je prav tako posledica številnih notranjih in javnih razprav in dialoga s civilno družbo, strokovnjaki, nacionalnimi parlamenti in drugimi deležniki;
11. poudarja, da bo Parlament še naprej pozorno spremljal izvajanje vseh določb sporazuma o izstopu ter politične izjave EU in Združenega kraljestva;
O pogajanjih o novem partnerstvu med EU in Združenim kraljestvom – institucionalne določbe in upravljanje
12. pozdravlja osnutek sporazuma o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom, ki ga je 18. marca 2020 objavila Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: osnutek sporazuma), ki je v splošnem v skladu z njenim pogajalskim mandatom in resolucijo Evropskega parlamenta, v njem pa predlaga celovit dogovor o poglobljenem in tesnem partnerstvu, splošnem institucionalnem okviru ter trdnih, na pravilih temelječih in izvršljivih določbah o reševanju sporov, vključno s tekočim upravljanjem sporazuma in nadzorom nad njim, pa tudi reševanjem sporov, izvrševanjem in ureditvijo za zagotavljanje skladnosti; meni, da osnutek sporazuma s pristopom, ki ga predlaga Komisija, preprečuje širjenje dvostranskih sporazumov, saj bi tak sistem neizogibno povzročil pomanjkljivosti zaradi njegove kompleksnosti in nepopolnosti;
13. meni, da osnutek sporazuma določa trden, pregleden, skladen in prilagodljiv sistem upravljanja, ki bo zagotavljal mehanizme za reševanje sporov z učinkovitimi, hitro izvedljivimi in odvračalnimi ukrepi, ki so v celoti sorazmerni z edinstveno naravo obsežnega partnerstva, ki se načrtuje;
14. pozdravlja določbe osnutka sporazuma, katerih namen je ohraniti avtonomijo pravnega reda Unije, vključno z vlogo Sodišča Evropske unije kot končnega organa za tolmačenje prava EU;
15. vztraja, da mora biti vsak dogovor o novih odnosih med EU in Združenim kraljestvom usklajen in prilagojen geografski bližini in čezmejnemu lokalnemu sodelovanju obeh strani na eni ter visoki stopnji prepletenosti gospodarstev na drugi strani; v zvezi s tem zavrača možnost, da bi se iz različnih pravnih in trgovinskih okvirov, ki se uporabljajo pri odnosih med EU in različnimi tretjimi državami, izbrali le najboljši elementi; opozarja tudi, da je treba spoštovati celovitost enotnega trga ter da bosta obseg in trdnost prihodnjega partnerstva med EU in Združenim kraljestvom odvisna od tega, ali bodo zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji;
16. zavrača možnost, da bi se zatekli k več sektorskim sporazumom, če ne bi bilo mogoče skleniti celovitega sporazuma, saj bi takšno podvajanje spodbujalo neučinkovitost pri prihodnjem izvajanju sporazuma;
17. je seznanjen z dokumentom z naslovom „Prihodnji odnosi z EU – pristop Združenega kraljestva k pogajanjem“, ki ga je 27. februarja 2020 objavila vlada Združenega kraljestva; močno obžaluje, da vlada Združenega kraljestva svojih pravnih besedil ne želi objaviti ali deliti z Evropskim parlamentom in Evropskim svetom, to pa pomeni resno kršitev načela preglednosti; poziva projektno skupino za odnose z Združenim kraljestvom, naj poskrbi za preglednost in se zavzema za objavo celotnih pogajalskih izhodišč, s čimer bi zagotovili, da bo lahko Evropski parlament učinkovito in obveščeno spremljal pogajanja o partnerstvu; poudarja, da predlogi Združenega kraljestva ne izpolnjujejo obveznosti iz sporazuma o izstopu in politične izjave; zavrača pa razdrobljen pristop, kakor ga je predlagala vlada Združenega kraljestva, ki temelji na izvzetju sektorjev, kot so subvencije, politika konkurence, trgovina in delo, trgovina in okolje in obdavčitev, iz mehanizma za reševanje sporov, ki ga predvideva sporazum, obenem pa predlaga ločene sporazume s posebnimi mehanizmi upravljanja na področjih, kot so kazenski pregon in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, sodelovanje na področju jedrskega orožja, ali mehanizmi za politično reševanje sporov na področjih, ki se nanašajo na izmenjavo podatkov za namene kazenskega pregona ter operativno sodelovanje med organi kazenskega pregona;
18. želi spomniti, da se lahko prihodnje partnerstvo sklene le ob polnem sodelovanju in dokončni odobritvi Evropskega parlamenta;
19. vztraja, da bi bilo treba za prihodnje odnose z Združenim kraljestvom kot celoto predvideti splošni okvir s horizontalnim sistemom upravljanja; spominja, da je Združeno kraljestvo kot nekdanja država članica razvilo pomembne strukture za institucionalno sodelovanje in dialog z EU, ki bi morale olajšati začetek delovanja te horizontalne ureditve;
20. ugotavlja tudi, da osnutek sporazuma v skladu z običajno prakso EU pri sklepanju sporazumov o prosti trgovini dopušča izjeme in prilagojene mehanizme za reševanje sporov na nekaterih področjih, vključno z diplomatskimi sredstvi za razlago in uporabo dela osnutka sporazuma, ki se nanaša na zunanjo politiko, varnost in obrambo, s čimer bo omogočena zadostna prožnost v enem samem skladnem splošnem okviru; pozdravlja dejstvo, da bodo morebitni dopolnilni sporazumi, ki se bodo sklenili v poznejši fazi, sestavni del skupnih dvostranskih odnosov, ki jih ureja sporazum, vključno z institucionalnimi določbami, kakor je določeno v petem delu osnutka sporazuma;
21. pozdravlja predlog o ustanovitvi partnerskega sveta, ki bi mu pomagalo 15 specializiranih odborov, odgovornih za glavna področja sporazuma in pristojnih za spremljanje in poenostavljanje izvajanja in uporabe sporazuma, pa tudi morebitnih dopolnilnih sporazumov, s čimer bi omogočili stalen skupni nadzor nad sporazumom in njegovo upravljanje;
22. poziva, naj se v prihodnji sporazum vključijo ambiciozne določbe o gibanju oseb; pozdravlja zaveze, ki jih na področju človekovih pravic vsebuje osnutek sporazuma, vključno s skladnostjo z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah; poudarja, da jih je treba formalizirati, med drugim s spoštovanjem Evropskega sodišča za človekove pravice; ponavlja, da bi moralo biti prihodnje pravosodno in policijsko sodelovanje ter sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom na področju azilne in migracijske politike skladno s temi zavezami;
23. poudarja, da je treba vključiti jasne določbe, ki ohranjajo cilje iz člena 21 PEU, tudi z na pravilih temelječim mednarodnim redom, načeli pravne države in spodbujanjem demokracije, pri čemer bi se posebna pozornost namenila varovanju vrednot, temeljnih pravic ter interesom, varnosti, neodvisnosti in celovitosti Unije kot celote;
24. pozdravlja predlog o ustanovitvi parlamentarne skupščine za partnerstvo med poslanci Evropskega parlamenta in parlamenta Združenega kraljestva, ki bi imela pravico prejemati informacije iz partnerskega sveta in pripravljati priporočila zanj;
25. poudarja, kako pomembno je medparlamentarno sodelovanje med poslanci EU in Združenega kraljestva; priznava pozitiven prispevek poslancev Združenega kraljestva v medparlamentarnih forumih EU pred izstopom Združenega kraljestva; se veseli nadaljnjih parlamentarnih odnosov s parlamentom Združenega kraljestva;
26. meni, da je mogoče s formalno ureditvijo, kot je parlamentarna skupščina za partnerstvo, in udeležbo civilne družbe pri izvajanju sporazuma prek predlaganih domačih svetovalnih skupin in foruma civilne družbe občutno prispevati k legitimnosti in preglednosti izvajanja prihodnjega sporazuma in prihodnjega razvoja partnerstva;
27. meni, da bi bilo treba zagotoviti jasnejše podrobnosti o delovanju foruma civilne družbe, zlasti o načinu, na katerega bodo organizirani dialog in posvetovanja med forumom in svetom za partnerstvo;
28. zahteva, naj poleg morebitne vloge Parlamenta v okviru parlamentarne skupščine za partnerstvo spoštuje tudi njegova vloga pri izvajanju določb o regulativnem sodelovanju, s čimer bi zagotovili, da bo lahko izvajal ustrezen politični nadzor ter ohranili njegove pravice in pristojnosti, ki jih ima kot sozakonodajalec; meni, da bi morali biti pravica Parlamenta, da se ga obvešča o dogovorih o pregledu sporazuma in morebitnih dopolnilnih sporazumov, ter pravica do spremljanja njihovega izvajanja, sorazmerni z edinstveno naravo načrtovanega partnerstva;
29. opozarja, da člen 184 sporazuma o izstopu določa, da si Unija in Združeno kraljestvo v dobri veri in ob polnem spoštovanju njunih pravnih redov po najboljših močeh prizadevata sprejeti potrebne ukrepe za hiter zaključek pogajanj o sporazumih, ki urejajo njune prihodnje odnose; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v tej začetni fazi pogajanj opaziti precejšnja razhajanja med stranema, tudi glede obsega in pravne strukture besedila, o katerem bodo potekala pogajanja; v zvezi s tem obžaluje, da Združeno kraljestvo pri številnih kritičnih vprašanjih ni pripravljeno sodelovati; je prav tako zaskrbljen zaradi negativnega vpliva pandemije covida-19 na časovni načrt, predviden za zaključitev pogajanj o celovitem prihodnjem partnerstvu pred iztekom prehodnega obdobja 31. decembra 2020; svari, da ti dejavniki povečujejo tveganje za scenarij hitrega padca, ki bi poleg krize zaradi covida-19 povzročil dodatno gospodarsko škodo, če ne bo mogoče skleniti sporazuma o celovitem prihodnjem partnerstvu, ki bi zagotovil gladek prehod in vse potrebne vidike institucionalne ureditve; v zvezi s tem znova spominja na možnost, da lahko skupni odbor v skladu s členom 132 sporazuma o izstopu sprejme sklep, s katerim podaljša prehodno obdobje, ki se sicer izteče 31. decembra 2020; opozarja, da je treba sklep o podaljšanju prehodnega obdobja sprejeti do 1. julija 2020.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
26.5.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
25 1 1 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Gerolf Annemans, Gabriele Bischoff, Geert Bourgeois, Fabio Massimo Castaldo, Leila Chaibi, Włodzimierz Cimoszewicz, Pascal Durand, Daniel Freund, Charles Goerens, Esteban González Pons, Sandro Gozi, Maria Grapini, Brice Hortefeux, Paulo Rangel, Antonio Maria Rinaldi, Domènec Ruiz Devesa, Helmut Scholz, Pedro Silva Pereira, Antonio Tajani, László Trócsányi, Guy Verhofstadt, Loránt Vincze, Rainer Wieland |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
François Alfonsi, Brando Benifei, Jorge Buxadé Villalba, Markéta Gregorová |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
25 |
+ |
ECR |
Geert Bourgeois, Jorge Buxadé Villalba |
GUE/NGL |
Leila Chaibi, Helmut Scholz |
NI |
Fabio Massimo Castaldo |
PPE |
Esteban González Pons, Brice Hortefeux, Paulo Rangel, Antonio Tajani, László Trócsányi, Loránt Vincze, Rainer Wieland |
RENEW |
Pascal Durand, Charles Goerens, Sandro Gozi, Guy Verhofstadt |
S&D |
Brando Benifei, Gabriele Bischoff, Włodzimierz Cimoszewicz, Maria Grapini, Domènec Ruiz Devesa, Pedro Silva Pereira |
VERTS/ALE |
François Alfonsi, Daniel Freund, Markéta Gregorová |
1 |
- |
ID |
Gerolf Annemans |
1 |
0 |
ID |
Antonio Maria Rinaldi |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE ODBORA ZA PETICIJE (30.4.2020)
za Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino
o priporočilih glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska
Pripravljavec mnenja: Gheorghe Falcă
POBUDE
Odbor za peticije poziva Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:
1. opozarja na temeljno načelo varstva pravic državljanov; prav tako poudarja, da bi moral biti naš cilj ohraniti čim tesnejše odnose med Britanci in državljani EU;
2. poudarja, da mora Združeno kraljestvo kljub izstopu iz Evropske unije v skladu s sporazumom med EU in Združenim kraljestvom o izstopu („sporazum“) izpolnjevati obveznosti v zvezi z varstvom pravic državljanov EU; ugotavlja, da sporazum vsebuje določbe za ohranitev statusa in pravic državljanov EU in Združenega kraljestva ter njihovih družin, ki izhajajo iz prava Unije; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo te določbe del prihodnjega partnerstva med EU in Združenim kraljestvom;
3. ugotavlja, da sporazum o izstopu varuje pravice državljanov EU in njihovih družinskih članov, ki so v skladu s pravom Unije uveljavljali svojo pravico do prostega gibanja v Združenem kraljestvu pred koncem prehodnega obdobja in bodo tam prebivali še naprej, kot tudi državljanov Združenega kraljestva, ki uveljavljajo enako pravico v 27 državah članicah EU; znova poudarja, da morajo javni organi v Združenem kraljestvu in Uniji izvajati to načelo;
4. opozarja, da ima vsak državljan EU, ki prebiva v Združenem kraljestvu, v skladu s členom 227 PDEU pravico, da na Evropski parlament naslovi peticijo, sodeluje v evropski državljanski pobudi in da se po predvidenem izteku prehodnega obdobja (31. decembra 2020) obrne na Evropsko varuhinjo človekovih pravic;
5. poziva varuhinjo človekovih pravic, naj nadaljuje delo, ki ga je začela med pogajanji o sporazumu o izstopu, da bi zagotovila preglednost pogajanj o prihodnjem partnerstvu med EU in Združenim kraljestvom;
6. opozarja, da državljani Združenega kraljestva, ki prebivajo v EU, po predvidenem izteku prehodnega obdobja (31. decembra 2020) ne bodo več mogli sodelovati v evropskih državljanskih pobudah, še vedno pa bodo lahko na Parlament naslavljali peticije;
7. poudarja, kako pomembno je, da država gostiteljica zagotovi nemoten, pregleden in enostaven upravni postopek za pridobitev dovoljenja za prebivanje, prepreči odvečna bremena in omogoči dostopnost z vidika stroškov za državljane EU;
8. meni, da je pandemija koronavirusa prelomna točka za politično, gospodarsko in družbeno realnost Evropske unije in Združenega kraljestva, saj je zaradi svetovne recesije in prestrukturiranja našega načina življenja težko doseči napredek pri pogajanjih o prihodnjih odnosih med stranema;
9. meni, da bi moral biti sistem, ki ga je za državljane iz držav EU-27 predlagalo ministrstvo za notranje zadeve Združenega kraljestva („postopek registracije“), bolj pregleden in enostaven, saj jim nalaga nepotrebno in nepravično upravno breme; meni, da bi bilo treba sistem spremeniti v postopek samodejne registracije, ki je edini način za zmanjšanje upravnega bremena ter priznanje statusa in pravic državljanov EU; znova poudarja, da morata Komisija in Svet zagotoviti, da bo postopek registracije, ki ga predlaga ministrstvo za notranje zadeve Združenega kraljestva, upošteval standarde EU za vzajemnost in enako obravnavo med državljani Združenega kraljestva in državljani EU-27;
10. poudarja, da potrebujemo neodvisen organ za nadzor izvajanja sporazuma, da bi zagotovili spoštovanje zavez in pravno varnost za državljane držav članic EU-27/EGS in njihove družine v Združenem kraljestvu;
11. izraža zaskrbljenost nad trenutnim izvajanjem sheme EU za pridobitev statusa in morebitnimi posledicami za tiste, ki za status ne zaprosijo do predvidenega roka; izraža tudi zaskrbljenost, ker ministrstvo za notranje zadeve Združenega kraljestva omenja morebiten izgon državljanov EU in ker ni ukrepov za podporo ranljivim državljanom; izraža zaskrbljenost, saj nekateri državljani EU-27 prek ustaljenih postopkov še niso uspeli pridobiti dovoljenja za prebivanje;
12. poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti potrebam otrok iz mešanih družin, v katerih je le eden od staršev državljan EU; poudarja, da je treba uvesti ustrezne pravne mehanizme, s katerimi bo mogoče spore med starši, na primer pri ločitvi, reševati na način, ki ne bo diskriminiral državljanov držav članic z omejevanjem njihove pravice do stikov z otrokom;
13. z obžalovanjem ugotavlja, da je Združeno kraljestvo sklenilo po prehodnem obdobju odpraviti načelo prostega gibanja oseb med Unijo in Združenim kraljestvom; poudarja, da mora prihodnje partnerstvo vključevati ambiciozno zastavljene določbe o gibanju oseb, ki bodo temeljile na popolni vzajemnosti in nediskriminaciji med državami članicami; želi poudariti, da so pravice v zvezi s prostim gibanjem oseb tesno povezane z drugimi tremi svoboščinami; znova poudarja, da mora biti dostop Združenega kraljestva do enotnega trga pogojen z upoštevanjem načela prostega gibanja oseb; poudarja, da ureditev za prečkanje meje ne bi smela ustvariti večjih upravnih ali finančnih preprek;
14. meni, da bi morali sporazumi o mobilnosti, vključno s potovanji brez vizumov za kratkoročno bivanje, temeljiti na nediskriminaciji med državami članicami Unije in popolni vzajemnosti; prav tako meni, da bi morali takšni sporazumi vključevati pravni red Unije na področju mobilnosti, predvsem v zvezi z delavci, zlasti pravila za njihovo napotitev in usklajevanje sistemov socialne varnosti;
15. opozarja, da je nemoten zračni, železniški, pomorski in cestni promet med Združenim kraljestvom in EU bistven za ohranjanje delovnih mest v sektorjih, kot so potniški in tovorni promet ter turizem; poudarja, da je treba poiskati učinkovite mehanizme za varstvo pravic potnikov v čezmejnem prometu, zlasti v primeru odpovedi prevoza ali zamude, ne glede na prevozno sredstvo, ki se uporablja;
16. poziva k razmisleku o boljši ureditvi v zvezi s pogoji za vstop in prebivanje z namenom opravljanja poslovnih dejavnosti, raziskav, študija, usposabljanja in mladinske izmenjave; zato obžaluje izjavo britanskih organov, da se želi Združeno kraljestvo umakniti iz programov mobilnosti, kot je Erasmus+; poziva Komisijo, naj Združenemu kraljestvu še naprej dovoli sodelovati pri programih EU v korist državljanov EU in Britancev, pri čemer pa mora Združeno kraljestvo v zameno izpolnjevati potrebne finančne obveznosti.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
30.4.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
28 0 4 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alex Agius Saliba, Andris Ameriks, Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Margrete Auken, Jordan Bardella, Alexander Bernhuber, Markus Buchheit, Ryszard Czarnecki, Eleonora Evi, Agnès Evren, Gheorghe Falcă, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Mario Furore, Gianna Gancia, Aleksis Jeorgulis (Alexis Georgoulis), Peter Jahr, Radan Kanev, Cristina Maestre Martín De Almagro, Dolors Montserrat, Ulrike Müller, Sira Rego, Frédérique Ries, Alfred Sant, Massimiliano Smeriglio, Cristian Terheş, Loránt Vincze, Thomas Waitz, Stefania Zambelli, Tatjana Ždanoka, Kosma Złotowski |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jarosław Duda, Marie-Pierre Vedrenne |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
28 |
+ |
ECR |
Ryszard Czarnecki, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Kosma Złotowski |
GUE/NGL |
Aleksis Jeorgulis (Alexis Georgoulis), Sira Rego |
NI |
Eleonora Evi, Mario Furore |
PPE |
Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Alexander Bernhuber, Jarosław Duda, Agnès Evren, Gheorghe Falcă, Peter Jahr, Radan Kanev, Dolors Montserrat, Loránt Vincze |
RENEW |
Ulrike Müller, Frédérique Ries, Marie-Pierre Vedrenne |
S-D |
Alex Agius Saliba, Andris Ameriks, Cristina Maestre Martín De Almagro, Alfred Sant, Massimiliano Smeriglio, Cristian Terheş |
Vers/ALEt |
Margrete Auken, Thomas Waitz, Tatjana Ždanoka |
0 |
- |
- |
- |
4 |
0 |
ID |
Jordan Bardella, Markus Buchheit, Gianna Gancia, Stefania Zambelli |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
PISMO ODBORA ZA RAZVOJ
David McAllister
predsednik
Odbor za zunanje zadeve
BRUSELJ
Bernd Lange
predsednik
Odbor za mednarodno trgovino
BRUSELJ
Zadeva: Mnenje o priporočilih glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (2020/2023 (INI))
Spoštovani gospod predsednik!
Odbor za razvoj je bil v okviru postopka iz naslova zadolžen, da pripravi mnenje in ga predloži vašima odboroma. Odbor se je s pisnim postopkom odločil, da bo pripravil mnenje v obliki pisma.
Odbor za razvoj je vprašanje obravnaval na seji z dne 21. aprila 2020. Na seji se je odločil, da Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino, kot pristojna odbora, pozove, da v predlog resolucije, ki ga bosta sprejela, vključita pobude, navedene v nadaljevanju.
S spoštovanjem!
Tomas Tobé
POBUDE
1. Je seznanjen, da Združeno kraljestvo ostaja eden največjih dvostranskih donatorjev na svetu, in poudarja, da mora EU izkoristiti priložnosti za sodelovanje z Združenim kraljestvom v partnerskem duhu; obžaluje, da bo brexit pustil vrzeli v skupnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči EU, ne zgolj v smislu proračuna, človeških virov in strokovnega znanja, ampak tudi na področju dialoga o politikah z državami kandidatkami, državami sosedstva in tretjimi državami; vendar je prepričan, da bosta obe strani imeli korist od nadaljnjega donatorskega sodelovanja in skupnega načrtovanja programov, ter spodbuja sodelovanje Združenega kraljestva v programih EU, v kolikor bo spoštovalo vsa ustrezna pravila in mehanizme ter pogoje sodelovanja; poziva k možnosti, da organizacije civilne družbe prispevajo k pogojem in opredelitvam prihodnjega sodelovanja med EU in Združenim kraljestvom;
2. poudarja, da je treba sprejeti notranje ukrepe za odpravo navedenih vrzeli in zagotovitev zadostnega proračuna za zunanje finančne instrumente v večletnem finančnem okviru ter uporabiti obstoječa orodja za učinkovitost pomoči, da bi naredili več in bolje s preostalimi sredstvi, hkrati pa spodbudili strateške naložbe zasebnega sektorja, ki bodo spoštovale standarde EU in mednarodne standarde glede družbe, okolja in varstva človekovih pravic, da bi uresničili cilje trajnostnega razvoja, izboljšali prepoznavnost in skupno pošiljanje sporočil in si prizadevali za močan glas EU; želi spomniti na zavezo za uresničitev cilja 0,7 % URP/BND in pomen spodbujanja načela skladnosti politik za razvoj;
3. poudarja osrednji vlogi EU in Združenega kraljestva pri obravnavanju skupnih izzivov prek razvojne politike in humanitarne pomoči, na primer prek obravnavanja temeljnih vzrokov migracij, podnebnih sprememb, groženj temeljnim pravicam, kot sta svoboda veroizpovedi in prepričanja ter enakost spolov, varstva človekovih pravic in verskih skupin ter skupin, ki varujejo interese in pravice ranljivega prebivalstva, kot so invalidi, starejši, ženske in otroci v regijah, ki so jih prizadeli konflikti, domorodna ljudstva, osebe LGBTI ter predstavniki ranljivih, diskriminiranih in marginaliziranih skupnosti;
4. poudarja pomen trdnega partnerstva, ki vključuje pristop na podlagi pravic, ob zagotavljanju stalne zavezanosti in sodelovanja pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, človekovih pravic, izkoreninjenja revščine in izvajanju Pariškega sporazuma, poudarja tudi pomen usklajenih odzivov na humanitarne krize in temeljnih načel humanitarne pomoči, ob zagotavljanju primerjalne prednosti sodelovanja na ključnih geografskih in tematskih strateških področjih;
5. je prepričan, da je mogoče partnerstvo po izteku sporazuma iz Cotonouja in strategijo EU za Afriko okrepiti z učinkovitim sodelovanjem z Združenim kraljestvom in na podlagi močne prisotnosti te države v Afriki, Karibih in Pacifiku; poudarja, da so trgi EU in Združenega kraljestva za izdelke iz držav v razvoju pomembni, zlasti za države AKP; poudarja, da bi morali EU, Združeno kraljestvo in države AKP sodelovati na vseh ravneh v skladu z načeli partnerstva, solidarnosti in dopolnjevanja; je seznanjen z namero vlade Združenega kraljestva, da še naprej nudi velikodušne preferenciale državam v razvoju; poziva Komisijo, naj oceni potencialni vpliv, ki ga bodo te prihodnje trgovinske ureditve imele na veljavne sporazume o gospodarskem partnerstvu z državami AKP; meni, da bi morala skupna trgovinska politika, vključno z ustreznimi določbami v prihodnjem trgovinskem sporazumu, državam v razvoju zagotoviti čim večji obseg neprekinjenega trgovanja z EU in Združenim kraljestvom;
6. poudarja, da je treba ohraniti ustrezno raven podpore za preostale čezmorske države in ozemlja po brexitu, in poziva k ohranitvi sodelovanja z nekdanjimi čezmorskimi državami in ozemlji Združenega kraljestva pri vprašanjih skupnih interesov, zlasti v okviru programov regionalnega sodelovanja;
7. poudarja, da je ob prizadevanju za skladnost politik za razvoj pomembno prihodnje sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom pri ohranjanju neprekinjenega trgovanja, obravnavanju vpliva podnebnih sprememb, razvijanju sektorja ribištva ter varovanju biotske raznovrstnosti v državah v razvoju, pa tudi spodbujanju visokih socialnih standardov in standardov varstva okolja, da bi zmanjšali revščino;
8. opozarja na pozitivno vlogo skupne ribiške politike pri razvoju ribiškega sektorja in upravljanju ribolovnih virov v državah v razvoju.
PISMO ODBORA ZA PRORAČUNSKI NADZOR
David McAllister
predsednik Odbora za zunanje zadeve
Bernd Lange
predsednik Odbora za mednarodno trgovino
BRUSELJ
Zadeva: Prispevek Odbora za proračunski nadzor o priporočilih glede novega partnerstva z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (2020/2023(INI))
Spoštovani g. McAllister, spoštovani g. Lange!
Odbor za proračunski nadzor (CONT) je sklenil predložiti mnenje v obliki pisma o zgoraj omenjeni zadevi.
Odbor za proračunski nadzor (CONT) poziva Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino kot odbora, ki jima je bila zadeva najprej dodeljena, naj pri pripravi resolucije za junijsko zasedanje Evropskega parlamenta upoštevata naslednje ugotovitve in priporočila.
V imenu odbora CONT bi bila zelo hvaležna, če bi lahko zagotovili, da bodo v resoluciji Parlamenta upoštevani stališča in premisleki odbora CONT o navedenih točkah.
S spoštovanjem!
Monika Hohlmeier
POBUDE
A. ker mora trden prihodnji odnos vključevati jasne in učinkovite določbe, ki omogočajo dobro finančno poslovodenje obeh strani in temeljijo na ustrezni strukturi upravljanja, pri tem pa se zaščita finančnih interesov EU ne postavlja na kocko;
B. ker bo brexit vplival na ključne trgovinske poti med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, dobavno verigo blaga in gospodarske subjekte (med drugim poslovne partnerje, dobavitelje, posrednike, prevoznike);
C. ker bodo sporazumi o carinskem sodelovanju in olajševanju trgovine za obe strani ključnega pomena, da se omogoči nemotena in zakonita dvostranska trgovina ter zaščitijo finančni interesi in regulativni okvir obeh strani;
D. ker bo poslovanje z Združenim kraljestvom po brexitu postalo bolj zapleteno glede carinskih postopkov in postopkov v zvezi z DDV, saj gibanje blaga znotraj EU ali v tretjo državo oziroma iz nje povzroča spremembe carin, DDV in trošarin;
E. ker je izjemno pomembno ohraniti celovitost enotnega trga EU in carinske unije, pa tudi vsa jamstva, ki jih zagotavlja v boju proti goljufijam in nedovoljeni trgovini;
F. ker bodo soobstajali dva trga in različna pravna reda, pri tem pa se lahko pojavijo morebitna operativna tveganja; ker bodo imeli britanski carinski organi v tem okviru na voljo dve vrsti ukrepov za proizvode, ki vstopajo na Severno Irsko: (i) uporabo pravil in tarif Združenega kraljestva za vse proizvode s poreklom iz tretjih držav, ki niso namenjeni na evropski trg, in (ii) uporabo pravil in tarif EU za vse druge izdelke, ki še vedno prihajajo iz tretjih držav ali iz Združenega kraljestva in so namenjeni na enotni trg EU, hkrati pa izvajanje kontrol nad temi proizvodi;
G. ker bi britanski organi v zvezi s Severno Irsko v imenu EU pobrali DDV in carine ter jih posredovali EU;
H. ker sta poleg običajnih sredstev iz kohezijske politike obmejna regija Severne Irske in Irska imeli koristi zlasti od posebnih čezmejnih in medskupnostnih programov, vključno s programom PEACE za Severno Irsko; ker so ti programi odločilno prispevali k mirovnemu procesu v obmejni regiji Severne Irske in Irske ter podpori Velikonočnega sporazuma ter še naprej podpirajo spravo med skupnostma;
Finančno upravljanje in okvir za nadzor
1. meni, da je treba med pogajanji nujno vzpostaviti zadostne in jasne postopke za nadzor EU, določbe, ki omogočajo dobro finančno poslovodenje, ter določbe, ki opredeljujejo odgovornost Združenega kraljestva;
2. zato poziva, naj se posebna pozornost nameni veljavnim načelom in pogojem, ki se nanašajo tako na „sodelovanje v programih Unije“ kot na „horizontalne ureditve in upravljanje“; vztraja zlasti pri naslednjih temeljnih načelih, ki morajo biti jasno navedena in o katerih se je treba dogovoriti:
(i) za vsako udeležbo Združenega kraljestva v nekaterih programih Unije naj veljajo standardni pogoji, ki se uporabljajo za sodelovanje tretjih držav in morajo biti jasno določeni v ustreznih programih in instrumentih Unije;
(ii) zagotoviti je treba močne/trdne zavezujoče določbe in jamstva v zvezi z zaščito finančnih interesov Unije in dobrim finančnim poslovodenjem za programe EU in programe Euratoma ter skupna podjetja, v katerih bi sodelovalo Združeno kraljestvo, in sicer v zvezi z nadzorom, revizijo in inšpekcijskimi pregledi izvajanja financiranih programov ter preiskav v primeru goljufij;
3. poziva, da je treba zagotoviti in spoštovati pravice dostopa služb Komisije, Evropskega računskega sodišča, Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskega javnega tožilstva ter pravice Evropskega parlamenta do nadzora; opozarja, da je treba Sodišče Evropske unije sprejeti kot pristojno sodišče v primerih, ko gre za spoštovanje in razlago prava EU;
Izvajanje protokola o Irski in Severni Irski
4. ugotavlja, da sporazum o izstopu Združenega kraljestva iz EU, zlasti protokol o Irski in Severni Irski, zagotavlja operativno rešitev za preprečevanje trde meje na otoku Irska, hkrati pa ustvarja nov mehanizem „privolitve“ v zvezi z dolgoročno uporabo ustrezne zakonodaje EU na Severnem Irskem, med drugim o vprašanjih usklajevanja predpisov na področju blaga in carin ter DDV;
5. ugotavlja, da bo Severna Irska še naprej usklajena z omejenim sklopom pravil EU, zlasti v zvezi z blagom, in da se bo carinski zakonik Unije uporabljal za blago, ki vstopa na Severno Irsko, s čimer se bo preprečilo carinske preglede in kontrole na otoku Irska;
6. poudarja pomen jasnih pravnih pravil, preglednega izvajanja in učinkovitih kontrolnih mehanizmov, da se preprečijo sistemska tveganja za goljufije na področju DDV in carinske goljufije oziroma za druge zlorabe zaradi potencialno nejasne rešitve;
7. opozarja, da obstaja tveganje za morebitno povečanje priložnosti za goljufije, tihotapljenje blaga, ponarejanje in izogibanje tarifam, če se v okviru novega partnerstva ne bodo oblikovali in izvajali jasni pravni in pregledni predpisi ter kontrolni mehanizmi v zvezi z dvojnim carinskim režimom, ki temelji na pravilih EU in pravilih Združenega kraljestva;
8. nadalje meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti pregledom in inšpekcijskim pregledom blaga, ki vstopa na Severno Irsko prek drugih delov Združenega kraljestva in izvira iz drugih tretjih držav, namenjeno pa je na enotni trg EU;
9. opozarja na stalno in večkrat ponovljeno stališče Evropskega parlamenta, da bi zagotovil boljšo kadrovsko politiko ter ustrezno in najsodobnejšo opremo za odgovorne carinske urade in organe, vključno z ustreznimi ureditvami za uradnike EU, ki se nahajajo na Severnem Irskem; izraža zaskrbljenost, ker so britanski organi večkrat zavrnili odprtje stalnega urada za uradnike EU v Belfastu;
10. poziva, naj se temeljito ocenijo tveganja, ki bi se lahko pojavila med izvajanjem, zlasti v boju proti goljufijam na področju carine in DDV ter prekupčevanja (tihotapljenja); meni, da je treba predvideti uporabo meril tveganja, s katerimi se bodo upoštevala vprašanja, kot so izvor in končni namembni kraj blaga, pravilna količinska opredelitev vrednosti blaga, opredelitev narave blaga (vrsta blaga), zagotavljanje ustrezno visokega števila kontrolnih vzorcev in povečanje števila vzorcev za blago, ki je predmet prekupčevanja ali tihotapljenja; je zaskrbljen zaradi potencialno povečanega tveganja za večji nezakonit uvoz blaga z napačnimi izjavami o poreklu oziroma proizvodov, ki niso namenjeni na enotni trg in vstopajo v EU, kar škodi finančnim interesom Unije;
Carinsko sodelovanje in medsebojna upravna pomoč
11. meni, da je treba pri pogajanjih nujno dati prednost opredelitvi jasnih pravil za carinske zadeve, zlasti carinskim pregledom in kontrolam;
12. ker so carinski postopki zelo zapleteni, poziva, naj se med pogajanji dajo trdne zaveze in obljubijo nujni zaščitni ukrepi za zagotovitev rednih kontrol in pravilnega pobiranja DDV in carin;
13. meni, da bi moralo učinkovito carinsko sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom predvideti zanesljive praktične ureditve z jasno pravno podlago za učinkovito in pregledno sodelovanje med carinskimi organi EU in Združenega kraljestva na terenu na Severnem Irskem;
14. poudarja, da bi moralo učinkovito sodelovanje med stranema na področju carine in olajševanja trgovine ohraniti visoko raven konvergence carinske zakonodaje in praks, s čimer bi zagotovili učinkovite carinske kontrole in kliring, izvrševanje carinske zakonodaje ter zaščito finančnih interesov obeh strani z zmogljivostjo za izterjavo neupravičenih davkov in dajatev;
15. opozarja tudi na okrepljeno upravno sodelovanje med stranema na področju DDV in medsebojne pomoči, med drugim za izterjavo davkov in dajatev, zlasti na področjih (i) izmenjave informacij v zvezi s carinsko zakonodajo, izvajanja in učinkovitosti postopkov carinskih kontrol, (ii) varnosti dobavne verige ter (iii) ocen tveganja in upravljanja;
16. v okviru prihodnjega trgovinskega sporazuma poziva k poglobljenim carinskim ureditvam in posebnim ukrepom za upravljanje preferencialne tarifne obravnave ter za oprostitev tarif za nekatero blago, uvoženo na Severno Irsko;
17. izraža podporo, kot je običajna praksa, vključitvi pravočasnih določb o medsebojni upravni pomoči v carinskih in povezanih zadevah, ki so del izvajanja in kontrole preferencialne obravnave;
18. poudarja, da bi se obe strani lahko zanesli na hiter in objektiven sistem sodelovanja in posvetovanja za boj proti kršenju carinskih predpisov v carinski zakonodaji, vključno z mehanizmom za začasno opustitev preferencialne tarifne obravnave za določeno blago ali trgovinsko operacijo, ki sistematično krši veljavno carinsko zakonodajo;
Vpliv kohezijske politike EU v Združenem kraljestvu in na Severnem Irskem
19. potrjuje, da je imela kohezijska politika EU pomembno vlogo pri ohranjanju miru na Severnem Irskem in pri spodbujanju sprave med skupnostma;
20. poudarja, da je pomembno poiskati rešitev za regijo, ki bi omogočila nadaljevanje pomembnega dela za izgradnjo miru;
21. je prepričan, da bi bilo v interesu Združenega kraljestva, Irske in celotne Evropske unije, da se nadaljuje skupno financiranje programa PEACE za Severno Irsko in programa INTERREG V-A za Severno Irsko, Irsko in Škotsko, da bi tako podprli miren in uspešen razvoj teh regij;
22. pozdravlja predloge za preučitev morebitnega naslednika programov financiranja PEACE IV in INTERREG za obdobje po letu 2020, zlasti pa pozdravlja namero Komisije, da bo te programe še naprej financirala iz naslednjega večletnega finančnega okvira.
V vednost: oddelek LEGI
PISMO ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE
David McAllister
predsednik Odbora za zunanje zadeve
15E201
Bernd Lange
predsednik Odbora za mednarodno trgovino
12G301
Zadeva: Priporočila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (2020/2023(INI))
Spoštovana predsednika!
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve je v okviru postopka iz naslova sklenil, da pripravi mnenje in ga v obliki pisma predloži vašima odboroma.
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve je vprašanje obravnaval na seji z dne 26. maja 2020. Na seji se je odločil, da Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino, kot pristojna odbora, pozove, da v predlog resolucije, ki ga bosta sprejela, vključita pobude, navedene v nadaljevanju.
S spoštovanjem!
Lucia Ďuriš Nicholsonová
POBUDE
A. ker bo izstop Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska (v nadaljnjem besedilu: Združeno kraljestvo) iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in Evropske skupnosti za atomsko energijo vplival na milijone državljanov – tako na državljane Združenega kraljestva, ki živijo, potujejo ali delajo v Uniji, kot na državljane Unije, ki živijo, potujejo ali delajo v Združenem kraljestvu, ter ljudi, ki niso državljani Unije in Združenega kraljestva;
B. ker tretje države, ki ne izpolnjujejo enakih obveznosti kot države članice, ne morejo imeti enakih pravic ali uživati enakih ugodnosti kot članice;
C. ker EU od leta 2008 v poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v svojih trgovinskih sporazumih s tretjimi državami vključuje določbe o delovnih standardih;
D. ker je v politični izjavi, ki je bila priložena Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo z dne 19. oktobra 2019 in Protokolu o Severni Irski (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu), določen okvir za prihodnje odnose med EU in Združenim kraljestvom, in sicer z vzpostavitvijo meril za ambiciozno, široko, poglobljeno in prožno partnerstvo na področjih trgovinskega in gospodarskega sodelovanja, v središču katerega je celovit in uravnotežen sporazum o prosti trgovini;
E. ker člen 184 sporazuma o izstopu določa, da si EU in Združeno kraljestvo v dobri veri in ob popolnem spoštovanju njunih pravnih redov čim bolj prizadevata, da sprejmeta potrebne ukrepe za pospešena pogajanja o sporazumih, ki urejajo njune prihodnje odnose, navedene v politični izjavi, in da izvedeta ustrezne postopke za ratifikacijo in sklenitev navedenih sporazumov, da se zagotovi, kolikor je to mogoče, da se navedeni sporazumi začnejo uporabljati od konca prehodnega obdobja;
F. ker je Evropski svet sprejel pogajalske smernice za začetek pogajanj o splošnem razumevanju okvira za prihodnje odnose, ki naj bi bili podrobneje opredeljeni v politični izjavi;
G. ker bi moralo biti predvideno partnerstvo med EU in Združenim kraljestvom (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici), glede na geografsko bližino ter gospodarsko soodvisnost in povezanost med njima, pa tudi zaradi velikega števila državljanov EU, ki živijo v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki živijo v EU, celovito, zajemati pa bi moralo tako sporazum o prosti trgovini kot širše sektorsko sodelovanje, kjer je to v interesu Unije in njenih državljanov;
H. ker bi moral biti cilj tega partnerstva zlasti vzpostavitev sporazuma o prosti trgovini, ki bi na podlagi trdnih zavez zagotavljal, da ne bo carin, kvot in dampinga, tudi kar zadeva socialne standarde in standarde zaposlovanja;
I. ker bi morale te zaveze preprečevati izkrivljanje trgovine in nepoštene konkurenčne prednosti, da bi zagotovili vzdržne in dolgotrajne odnose med pogodbenicama; ker bi moralo predvideno partnerstvo zato temeljiti na visokih standardih in ravnotežju med pravicami in obveznostmi, ki bo zagotovilo nedeljivost štirih svoboščin, ter zagotavljati enake konkurenčne pogoje, ki bodo prestali preizkus časa;
J. ker bi moralo v ta namen predvideno partnerstvo zagotavljati spoštovanje skupnih visokih socialnih standardov in standardov zaposlovanja ter ustreznih visokih standardov, ki se razvijejo sčasoma, referenčno točko zanje pa predstavljajo standardi in pravice EU na področjih sociale in zaposlovanja;
K. ker bi se morali pogodbenici s predvidenim partnerstvom zavezati, da bosta še naprej izboljševali svoje ravni varstva, da bi zagotavljali ustrezne visoke socialne in delovne standarde ter tako ohranjali enake konkurenčne pogoje;
L. ker bi moralo predvideno partnerstvo, glede na zavezo o enakih konkurenčnih pogojih iz politične izjave, zlasti zagotoviti, da se raven delovnega in socialnega varstva, ki jo zagotavljajo zakoni, predpisi in prakse, ne zniža pod raven, določeno v skupnih standardih, ki se uporabljajo v EU in Združenem kraljestvu ob koncu prehodnega obdobja vsaj v zvezi z naslednjimi področji: temeljne pravice pri delu; zdravje in varnost pri delu, vključno s previdnostnim načelom; pošteni delovni pogoji in standardi zaposlovanja ter obveščanje, posvetovanje in pravice na ravni podjetja in prestrukturiranja; ker bi moralo predvideno partnerstvo tudi varovati in spodbujati socialni dialog med delavci in delodajalci oziroma njihovimi organizacijami ter vladami in pa spodbujati dialog s civilno družbo;
M. ker je v zvezi s tem bistveno načelo preprečevanja poslabšanja sedanjih in prihodnjih ravni varstva delavcev in socialnega varstva, kot je navedeno v besedilu osnutka sporazuma o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom, ki ga je pripravila Komisija;
N. ker bi moralo predvideno partnerstvo zagotavljati, da Združeno kraljestvo učinkovito izvršuje svoje zaveze ter zakone, predpise in prakse, ki odražajo te zaveze, prek ustrezno usposobljenih nacionalnih organov, učinkovitega sistema delovnih inšpekcij ter učinkovitih upravnih in sodnih postopkov;
O. ker bi morale ureditve za mobilnost temeljiti na nediskriminaciji med državami članicami in popolni vzajemnosti; ker mora predvideno partnerstvo zagotavljati tudi široko in globoko koordinacijo sistemov socialne varnosti;
P. ker bi moralo predvideno partnerstvo vključevati ustrezne ureditve za reševanje sporov in izvrševanje ter bi moralo zlasti vzpostaviti upravni organ, odgovoren za upravljanje in nadzor izvajanja in delovanja predvidenega partnerstva, ki bi podpiral reševanje sporov; ker je pomembno, da so socialni partnerji vključeni v postopek reševanja sporov, kjer je to primerno;
R. ker bi moralo Sodišče Evropske unije ostati edini razsodnik prava Unije;
S. ker se je vlada Združenega kraljestva, ki je pred sprejetjem zakona o Evropski uniji iz leta 2020 (sporazum o izstopu), iz tega črtala klavzule, ki bi zagotavljale določeno omejeno nacionalno pravno varstvo za pravice delavcev, ki izhajajo iz prava EU, zavezala, da bo te določbe ponovno vključila v prihodnji predlog zakona o zaposlovanju; ker predlog tega zakona še ni bil vložen;
T. ker je pandemija COVID-19 vplivala na postopek in časovni razpored pogajanj;
Splošna priporočila
1. opozarja, da tretja država v nobenem primeru ne more uživati enakih pravic oziroma ugodnosti kot država članica; po drugi strani opozarja, da je v skupnem interesu EU in Združenega kraljestva, da si prek prihodnjega sporazuma o partnerstvu prizadevata za ambiciozen, široko zastavljen in uravnotežen odnos; meni, da je tak sporazum mogoče doseči le, če bodo enaki konkurenčni pogoji, kot so opredeljeni v politični izjavi, zagotovljeni s čvrstimi in izvršljivimi zavezami v zvezi z različnimi standardi; še posebej poudarja, da noben prihodnji sporazum o prosti trgovini ne sme negativno vplivati na pravice in socialne standarde delavcev iz EU, ki jih imajo na podlagi pravnega reda EU;
2. pozdravlja celovit osnutek besedila sporazuma o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom, ki ga je Komisija objavila 18. marca 2020 (v nadaljnjem besedilu: osnutek sporazuma) ter je na splošno skladen s politično deklaracijo, njenim pogajalskim mandatom in resolucijo Parlamenta z dne 12. februarja 2020 o predlaganem mandatu za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska; globoko obžaluje, da v primerjavi s tem besedilom mandat Združenega kraljestva vključuje le malo podrobnosti; obžaluje tudi, da je Združeno kraljestvo predlagalo nekaj besedil o različnih temah, a so bila ta zaupna do 19. maja;
3. močno obžaluje zavračanje Združenega kraljestva, da bi se za določbe o delovnem pravu iz prihodnjega sporazuma o prosti trgovini uporabljal mehanizem za reševanje sporov iz sporazuma, pri čemer ne navaja podrobneje, kakšen mehanizem za reševanje sporov bi se uporabljal na tem področju; opozarja, da morajo biti za vse elemente sporazuma na voljo mehanizmi za reševanje sporov;
4. obžaluje, da vlada Združenega kraljestva še ni izpolnila svoje zaveze glede novega zakona o zaposlovanju, in poziva Združeno kraljestvo, naj to stori pred koncem prehodnega obdobja; poudarja, da je izjemno pomembno preprečiti morebitne vrzeli, ko pravice delavcev ne bi bile zaščitene niti z veljavnim pravom Unije niti z zakonom Združenega kraljestva o zaposlovanju; opozarja, da socialni in delovni standardi v predlogu zakona o zaposlovanju ne bi smeli biti statični, temveč bi morali neposredno slediti vsem izboljšavam socialnih in delovnih standardov v EU, da bi zagotavljali enake konkurenčne pogoje med EU in Združenim kraljestvom;
5. v zvezi s tem opozarja zlasti na nedavno sprejete zakonodajne akte Unije, katerih roki za prenos se iztečejo v prehodnem obdobju, kot so revizija direktive o napotitvi delavcev, direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji, ter ponovno poudarja, da je nujno popolno in pravilno izvajanje teh zakonodajnih aktov;
6. spodbuja nadaljnje sodelovanje Združenega kraljestva kot tretje države opazovalke brez pravice odločanja v agencijah, ki so v pristojnosti Odbora Evropskega parlamenta za zaposlovanje, kot je Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (po zgledu Norveške)[51], saj bi to obema stranema omogočilo izmenjavo podatkov, najboljših praks in metodologij; prav tako odločno spodbuja Združeno kraljestvo, naj sodeluje z Evropskim organom za delo (v skladu s členoma 17(6) in 42 Uredbe 2019/1149) in upravno komisijo v skladu z Uredbo 883/2004/ES;
7. ponovno poudarja, da bi bilo treba v skladu z odstavkom 125 politične izjave spodbujati dialog s civilno družbo o vseh vidikih sporazuma ter da bi morale biti vanj vključene zlasti organizacije, ki zastopajo državljane Unije, ki živijo in delajo v Združenem kraljestvu, in državljane Združenega kraljestva, ki živijo in delajo v Uniji (mladinske organizacije in organizacije državljanov ter združenja delojemalcev);
8. obžaluje, da si Združeno kraljestvo in države članice niso dovolj prizadevale za ozaveščanje državljanov o posledicah izstopa Združenega kraljestva iz EU, in močno spodbuja obe pogodbenici, naj začneta ali pospešita usmerjene informacijske kampanje za obveščanje vseh državljanov, ki jih zajema sporazum o izstopu, o njihovih pravicah in morebitnih spremembah njihovega statusa, tudi o uporabi pravil o koordinaciji sistemov socialnega varstva; opozarja, da se državljani, na katere bo vplival izstop Združenega kraljestva, zanašajo na pravočasne in zanesljive informacije o njihovih pravicah in statusu, ter poziva države članice in Združeno kraljestvo, naj ta vidik obravnavajo prednostno;
9. poudarja, da si morajo države članice bolj prizadevati, da bi podrobno opredelile svoje postopke prijave in časovne okvire za sprejetje ukrepov, ki državljanom Združenega kraljestva, ki prebivajo v državah članicah, zagotavljajo pravno varnost prek konstitutivne ali deklaratorne sheme;
Izvajanje sporazuma o izstopu
10. poudarja pomen učinkovitega izvajanja sporazuma o izstopu, vključno z ohranjanjem celovitosti enotnega trga in carinske unije; poudarja, da bi se moral sporazum o prihodnjih odnosih uporabljati brez poseganja v sporazum o izstopu; poudarja, da imajo državljani EU v Združenem kraljestvu velike težave pri zagotavljanju pridobljenega statusa in da imajo tisti, ki so si zagotovili status v pridobivanju, manjše pravice kot državljani Združenega kraljestva pri dostopu do nekaterih ugodnosti;
11. poudarja, da sta celovito izvajanje sporazuma o izstopu in spoštovanje zavez iz politične izjave z besedami in dejanji pogoja za prihodnje partnerstvo med EU in Združenim kraljestvom ter temeljna elementa tega partnerstva; obžaluje izjave vlade Združenega kraljestva, ki izkazujejo pomanjkanje politične volje za celovito izpolnjevanje zavez iz sporazuma o izstopu in iz politične izjave; poudarja, da je v teh pogajanjih bistveno medsebojno zaupanje med stranema;
12. izpostavlja pomen vzajemnega priznavanja kvalifikacij in diplom, tako v EU kot v Združenem kraljestvu, ter poudarja potrebo po ustreznih ureditvah v zvezi s tem; opozarja na prizadevanja Združenega kraljestva za izboljšanje mehanizma priznavanja za državljane tretjih držav; poziva pogajalce, naj se odločijo za mehanizme priznavanja, ki bodo zagotavljali spoštovanje standardov, ne da bi ustvarjali nove ovire; . poziva pogajalce, naj zagotovijo, da priznavanje kvalifikacij in diplom ne bo omejeno na „državo izdaje“, kar bi ustvarilo ovire za državljane Združenega kraljestva, ki se preselijo iz ene države članice v drugo;
Enaki konkurenčni pogoji
13. odločno nasprotuje dejstvu, da pogajalski mandat Združenega kraljestva ne vsebuje besed „enaki konkurenčni pogoji“; hkrati ugotavlja, da vlada Združenega kraljestva trdi, da bo dejansko ohranila najvišje delovne in socialne standarde, vendar vztraja, da ne bo pristala na pravne obveznosti, ki bi presegale zaveze, o katerih je EU dosegla dogovor z državami, kot so Kanada, Japonska in Južna Koreja; vendar opozarja, da zaveze v drugih prostotrgovinskih sporazumih EU ne zagotavljajo zadostnih varoval za partnerstvo med EU in Združenim kraljestvom, saj nobena druga država zunaj EU nima dostopa do enotnega trga brez carin in kvot, zaradi geografske bližine, rezidentstva državljanov Združenega kraljestva v EU in državljanov EU v Združenem kraljestvu ter obsega trgovine med EU in Združenim kraljestvom pa je potrebna stroga ureditev enakih konkurenčnih pogojev, potrebne so torej globlje zaveze, kot so bile zahtevane za sporazume o prosti trgovini med EU in Kanado, Japonsko ali Južno Korejo; v zvezi s tem bo zavrnil možnost, da bi se iz različnih pravnih in trgovinskih okvirov, ki se uporabljajo pri odnosih med EU in ostalimi tretjimi državami, izbrali le najboljši elementi;
14. ponavlja, da je za ohranitev celovitosti EU in njenega enotnega trga, carinske unije ter nedeljivosti štirih svoboščin bistveno zagotoviti, da je raven kvot in brezcarinskega dostopa do največjega svetovnega enotnega trga lahko le sorazmerna z obsegom regulativnega zbliževanja in zavezami, sprejetimi v zvezi z upoštevanjem enakih konkurenčnih pogojev za odprto in pošteno konkurenco, da se doseže dinamično usklajevanje; poudarja, da je potrebna kombinacija vsebinskih pravil in ukrepov, vključno s klavzulami o prepovedi poslabšanja položaja in mehanizmi, s katerimi bi zagotoviti učinkovito izvajanje, izvrševanje in reševanje sporov; poudarja, da je treba državljanom in nevladnim organizacijam zagotoviti ustrezen mehanizem za pritožbe, kar zadeva izvrševanje delovnih standardov;
15. poudarja zlasti klavzule o preprečevanju poslabšanja položaja na naslednjih področjih v skladu s členom LPFS.2.27: (i) temeljne pravice na delovnem mestu, (ii) standardi zdravja in varnosti pri delu, (iii) pošteni delovni pogoji in standardi zaposlovanja ter (iv) pravici do obveščenosti in posvetovanja na ravni podjetja in (v) prestrukturiranje; pozdravlja določbe iz člena LPFS.2.28, ki utirajo pot dinamičnemu usklajevanju; zlasti opozarja na predlog Komisije, da se partnerski svet pooblasti za spreminjanje zavez, da bi se upošteval razvoj delovnih in socialnih standardov;
16. opozarja, da bi moral vsak prihodnji sporazum o prosti trgovini, katerega cilj bi bila odprava tarif in kvot, temeljiti na trdnih pravnih obveznostih, ki bi zagotavljale enake konkurenčne pogoje za odprto in pošteno konkurenco, vključno z delovnimi in socialnimi standardi, da bi preprečili „tekmovanje v zniževanju standardov“ in pridobivanje nepoštenih konkurenčnih prednosti z zniževanjem ravni varstva ali drugimi regulativnimi razhajanji;
17. zato v celoti podpira določbe iz naslova III (enaki konkurenčni pogoji in trajnost) in zlasti oddelka 5 (varstvo dela in socialna zaščita) osnutka sporazuma, ki so v skladu s politično izjavo;
18. podpira sistem upravljanja, sodelovanja, spremljanja in izvrševanja ter reševanja sporov, ki ga je predstavila Komisija, zlasti v zvezi z delovnimi inšpekcijami ter upravnimi in sodnimi postopki, vključno z zagotavljanjem pravnih sredstev, ter vlogo partnerskega sveta in specializiranega odbora za enake konkurenčne pogoje in trajnost;
19. pozdravlja predlog o ustanovitvi parlamentarne skupščine za partnerstvo med poslanci Evropskega parlamenta in parlamenta Združenega kraljestva, ki bi imela pravico prejemati informacije iz partnerskega sveta in pripravljati priporočila zanj; prav tako poudarja, da je treba še naprej podrobno spremljati izvajanje in uporabo sporazuma o izstopu prek skupine za usklajevanje z Združenim kraljestvom in dodatno ponovno oceniti potrebo po vzpostavitvi sistema za reševanje sporov na ravni EU;
20. poudarja, da ne bo odobril sporazuma, ki bi lahko neposredno ali posredno oslabil vlogo Sodišča Evropske unije pri razsojanju o vprašanjih prava Unije;
Usklajevanje mobilnosti in socialne varnosti
21. opozarja, da so državljani Združenega kraljestva, ki prebivajo v EU, in državljani EU, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, trenutno v skladu s sporazumom o izstopu zavarovani in zaščiteni na podlagi pravil o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki zadevajo nadomestila za bolezen, materinstvo in enakovredna nadomestila za očetovstvo, za invalidnost, starost, preživele družinske člane, nadomestila za nesreče pri delu in poklicne bolezni, pomoč ob smrti, nadomestila za brezposelnost, nadomestila za predčasno upokojitev, družinska nadomestila;
22. opozarja na pomen ohranjanja vseh razsežnosti obstoječih in prihodnjih pravic socialnega varstva prizadetih oseb; opozarja na odločne zahteve prizadetih državljanov v EU in Združenem kraljestvu, da se zaščitijo njihove pravice; poziva pogajalce o sporazumu, naj dajo prednost pravicam teh državljanov, kar zadeva vse vrste koordinacije sistemov socialne varnosti;
23. ugotavlja, da je cilj naslova XI: Mobilnost fizičnih oseb zagotoviti ureditev mobilnosti med pogodbenicama, da se zagotovi popolna vzajemnost te ureditve in prepreči diskriminacija med državami članicami ter da se poskrbi za koordinacijo sistemov socialne varnosti pogodbenic; ugotavlja, da je predviden vzajemni režim potovanja brez vizumov za kratkoročno bivanje, ki traja največ 90 dni, vendar lahko obe pogodbenici zahtevata vizume za državljane, ki opravljajo plačano dejavnost; pozdravlja člen MOI.5, ki določa vzajemne pogoje za vstop, dolgoročno prebivanje in pravice državljanov EU in Združenega kraljestva, ki opravljajo raziskave oziroma študirajo, se usposabljajo in so na mladinskih izmenjavah ter njihove družinske člane, kjer je to primerno;
24. pozdravlja dejstvo, da člen MOBI.6 in Protokol o koordinaciji sistemov socialne varnosti k osnutku sporazuma določata stalno uporabo pravil o koordinaciji sistemov socialne varnosti na več področjih socialnega varstva (npr. nadomestila za bolezen, invalidnost in starost ter nadomestila za nesreče pri delu in poklicne bolezni); vseeno globoko obžaluje, da ni posebnih določb o nadomestilih za brezposelnost za čezmejne in obmejne delavce, in zato spodbuja pogodbenici, naj preučita ustrezne določbe, ki zadevajo nadomestila za brezposelnost za čezmejne in obmejne delavce, da bi zaščitili njihove pravice; poziva pogajalce, naj zagotovijo neprekinjeno uporabo pravil o koordinaciji sistemov socialne varnosti v vseh poglavjih;
25. obžaluje tudi, da člen MOBI.6 osnutka sporazuma določa zgolj možnost, da partnerski svet spremeni Protokol o koordinaciji sistemov socialne varnosti, namesto da bi predpisoval, da je to obvezno;
26. poudarja pomen dinamičnega sporazuma o koordinaciji sistemov socialne varnosti, na podlagi katerega bi moralo Združeno kraljestvo prilagoditi svojo zakonodajo spremembam zakonodajnih aktov EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti (npr. prihodnja uredba o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004); poudarja, da morajo določbe končnega sporazuma o mobilnosti oseb v skladu s politično izjavo vključevati sorazmerne in trdne pravice v zvezi s koordinacijo sistemov socialne varnosti;
27. poziva k učinkovitemu postopku reševanja sporov v primerih nejasnosti glede pristojnega organa;
28. poudarja, da je ustrezna izmenjava podatkov bistvenega pomena za koordinacijo sistemov socialne varnosti med EU in Združenim kraljestvom; zato spodbuja Združeno kraljestvo, naj sodeluje pri elektronski izmenjavi informacij o socialni varnosti;
29. poziva pogodbenici, naj se dogovorita o določbah o nadaljevanju obojestranske udeležbe v programu Erasmus+ in finančnih naložbah zanj, v skladu z določbami politične izjave o sodelovanju v programih Unije, zlasti v zvezi s pripravništvi za poklicno izobraževanje in usposabljanje študentov, vajenci in nove diplomante; poudarja, da bo treba kandidate iz EU in Združenega kraljestva po prehodnem obdobju dovolj zgodaj obvestiti o pogojih in rokih za sodelovanje;
Sklepne ugotovitve
30. obžaluje velika razhajanja med stranema v tej fazi pogajanj, tudi glede obsega in pravne strukture sporazuma, o katerem potekajo pogajanja; izraža globoko zaskrbljenost zaradi omejenega obsega prihodnjega partnerstva, ki ga predvideva vlada Združenega kraljestva, in poudarja, da predlogi Združenega kraljestva zaostajajo za njegovimi zavezami iz politične izjave; opozarja, da izvedba in zaključek pogajanj v sedanjih razmerah pandemije COVID-19 predstavljata izziv; poziva Združeno kraljestvo, naj hitro in konstruktivno sodeluje z EU, da bi pred koncem prehodnega obdobja prišli do sporazuma o partnerstvu, ki bo zagotavljal ambiciozne, široke in uravnotežene odnose ter enake konkurenčne pogoje, v skladu z vsemi zavezami, sprejetimi v okviru politične izjave.
PISMO ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE
David McAllister
predsednik
Odbor za zunanje zadeve
BRUSELJ
Bernd Lange
predsednik
Odbor za mednarodno trgovino
BRUSELJ
Zadeva: Mnenje o priporočilih glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (2020/2023(INI))
Spoštovana gospoda predsednika!
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane je bil v okviru postopka iz naslova zadolžen, da pripravi mnenje in ga predloži vašemu odboru in Odboru za mednarodno trgovino. Na seji dne 11. marca 2020 je odbor odločil, da bo pripravil mnenje v obliki pisma.
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane je vprašanje obravnaval na seji z dne 4. maja 2020. Na seji se je odločil, da Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino, kot pristojna odbora, pozove, da v predlog resolucije, ki ga bosta sprejela, vključita pobude, navedene v nadaljevanju.
S spoštovanjem!
Pascal Canfin
POBUDE
Splošne opombe o okolju, javnem zdravju in varnosti hrane
1. ponavlja svojo odločenost, da bo vzpostavil čim bolj tesen odnos z Združenim kraljestvom; vendar poudarja, da se sporazum z Združenim kraljestvom ne bi smel skleniti za vsako ceno; ponovno izraža podporo širokemu in ambicioznemu sporazumu o prosti trgovini brez omejitev uvoza ali izvoza ter brez carin in kvot, vendar le, če se Združeno kraljestvo zaveže, da bo izvajalo „nično stopnjo dampinga“; zlasti poudarja, da morajo biti bistveni elementi predvidenega partnerstva boj proti podnebnim spremembam, zaustavitev in sprememba trenda izgube biotske raznovrstnosti, spodbujanje trajnostnega razvoja, okolje in pomembna zdravstvena vprašanja;
2. trdno verjame, da bi moral biti vsak sporazum, sklenjen z Združenim kraljestvom, v celoti pogojen s spoštovanjem Pariškega sporazuma; ugotavlja, da se je Komisija v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru zavezala, da bo spoštovanje Pariškega sporazuma bistven element vseh prihodnjih celovitih trgovinskih sporazumov; poleg tega meni, da morata obe strani spoštovati Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja, pa tudi cilje Združenih narodov za trajnostni razvoj, Konvencijo o biološki raznovrstnosti in Konvencijo Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji; poudarja, da bi moralo biti spoštovanje teh mednarodnih sporazumov zavezujoče in izvršljivo;
3. poudarja, kako pomembno je okrepiti pripravljenost in ukrepe ob nepredvidljivih dogodkih precej pred koncem prehodnega obdobja, zlasti v primeru zastoja v pogajanjih; poudarja, da je treba ustrezno financirati ukrepe za pripravljenost in dati prednost zdravstvenim in varnostnim vidikom pripravljenosti in ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, zlasti v zvezi s farmacevtskimi izdelki in medicinskimi pripomočki;
Enaki konkurenčni pogoji in trajnost
4. ugotavlja, da bo evropski zeleni dogovor izpostavil podnebne in okoljske ambicije EU in da bodo zato instrumenti politike prilagojeni; meni, da bi to lahko privedlo do razhajanj med gospodarstvi EU in Združenega kraljestva; meni, da morata obe strani prednostno povečati svojo raven varstva podnebja in okolja; poudarja, da „zaskočna klavzula“ za prihodnje ravni zaščite ne zadostuje, saj ne zagotavlja enakih konkurenčnih pogojev ali spodbud za zvišanje ravni ambicij, in meni, da bi v primeru, da ena stran zviša raven varstva podnebja ali okolja, druga stran morala zagotoviti, da njeni standardi in cilji zagotavljajo vsaj enako raven varstva podnebja oziroma okolja; poudarja, da je varstvo narave in biotske raznovrstnosti prek direktiv o pticah[52] in habitatih[53] bistven del enakih konkurenčnih pogojev in izrednega pomena za blažitev podnebnih sprememb;
5. meni, da mora imeti Združeno kraljestvo pred glasovanjem v Parlamentu o tem, ali naj odobri osnutek sporazuma o novem partnerstvu med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, vzpostavljen delujoč sistem za učinkovito spremljanje nacionalnega izvrševanja prava in praks Združenega kraljestva s strani ustrezno financiranega neodvisnega organa; poudarja, da je pomembno, da ima neodvisni organ pravico, da sproži pravni postopek pri pristojnem sodišču v ustreznem sodnem postopku, tudi zoper vlado, da se poišče ustrezno pravno sredstvo, vključno s sankcijami;
6. poudarja veliko število preteklih in aktivnih postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je Komisija sprožila proti Združenemu kraljestvu na področju okolja, vključno s kakovostjo zraka in vode, ter opozarja na nevarnost nazadovanja na tem področju; poudarja, da je pomembno, da Združeno kraljestvo vzpostavi upravni in sodni postopek, ki bo javnim organom in posameznikom omogočil pravočasno ukrepanje proti kršitvam okoljske zakonodaje in zagotovil pravna sredstva, vključno z začasnimi ukrepi, da bi zagotovili, da bodo sankcije učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter da bodo imele dejanski odvračalen učinek;
7. podpira sistem sodelovanja, spremljanja in izvrševanja ter reševanja sporov, ki ga je predstavila Komisija, in vlogo partnerskega sveta; poudarja, da je treba vzpostaviti nadzorni sistem na ravni EU, ki bi Parlamentu in Svetu omogočal, da prek Komisije aktivirata sistem za reševanje sporov, kadar menita, da Združeno kraljestvo krši sporazum; poudarja, da bi moral sistem za reševanje sporov zagotoviti postopne sankcije in pravna sredstva, kadar se ugotovi, da ena od strani krši ta sporazum; poudarja, da ne bo odobril sporazuma, ki bi lahko neposredno ali posredno oslabil vlogo Sodišča Evropske unije pri vprašanjih prava EU;
Boj proti podnebnim spremembam
8. poudarja, da je treba v poglavju sporazuma o enakih konkurenčnih pogojih in trajnosti ohraniti boj proti podnebnim spremembam;
9. meni, da bi se moralo Združeno kraljestvo v celoti uskladiti s sedanjim in prihodnjim okvirom podnebne politike EU, vključno s spremenjenimi cilji za leto 2030, cilji za leto 2040 in začrtanimi usmeritvami za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050, pa tudi z zavezami, sprejetimi v okviru Pariškega sporazuma;
10. v zvezi s cilji za leto 2030 izraža zaskrbljenost v zvezi z elementi, vključenimi v osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Združenega kraljestva, ki je po oceni Komisije pokazal, da so glavni dejavniki energetske in podnebne politike Združenega kraljestva ogljični proračuni, ni pa jasno, ali obstoječe in načrtovane politike, s katerimi so zajeti le prometni in gradbeni sektor, zadostujejo za doseganje cilja uredbe o porazdelitvi prizadevanj[54] in obveznosti „nepresežka“ v skladu z uredbo o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu[55], ki določa, da obračunane emisije ne smejo preseči obračunanih odvzemov; poziva Združeno kraljestvo, naj predloži končni nacionalni energetski in podnebni načrt, ki ga je bilo treba pripraviti do konca leta 2019;
11. meni, da bi moralo Združeno kraljestvo uvesti sistem določanja cen ogljika, ki bi imel vsaj enako področje uporabe in enako učinkovitost, kot je določeno v sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), in bi moralo uporabljati ista načela glede uporabe zunanjih dobropisov do konca prehodnega obdobja; nadalje meni, da če bi Združeno kraljestvo zaprosilo, da bi bil njegov sistem za trgovanje z emisijami povezan z EU ETS, bi morala za obravnavo takšne zahteve veljati naslednja dva pogoja: sistem Združenega kraljestva za trgovanje z emisijami ne bi smel ogroziti celovitosti EU ETS, zlasti ravnovesja med pravicami in obveznostmi, ter bi moral odražati stalno povečevanje področja delovanja in učinkovitosti EU ETS;
12. poudarja, da je povečanje ciljev za leto 2030 pomembno za obe strani, saj je nujen korak v smeri njune zavezanosti k razogličenju do leta 2050; poudarja, da bi bilo treba že pred glasovanjem Parlamenta o tem, ali odobri osnutek sporazuma, vzpostaviti sistem določanja cen ogljika; poudarja, da je potreben mehanizem EU za ogljično prilagoditev na mejah, ki bo del širše strategije za ohranjanje podnebnih ambicij EU in bo zagotavljal, da bodo tretje države prispevale k uresničevanju cilja Pariškega sporazuma;
13. poziva Združeno kraljestvo, naj še naprej prispeva k prizadevanjem za okrepitev shema za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika v mednarodnem letalstvu (CORSIA) pri Mednarodni organizaciji civilnega letalstva in k zagotavljanju, da bosta letalski sektor ter sektor pomorskega in cestnega prometa v Združenem kraljestvu in po vsem svetu okrepila svoja prizadevanja za zmanjšanje emisij, ter se pridruži prizadevanjem EU za vzpostavitev in uveljavitev sistema določanja cen ogljika za emisije v pomorskem sektorju;
14. poudarja, da bi morali biti odnosi med Združenim kraljestvom in Evropsko investicijsko banko (EIB) med drugim pogojeni s tem, da bi Združeno kraljestvo svoje cilje uskladilo s sedanjimi in prihodnjimi podnebnimi in okoljskimi cilji EU, da bi spoštovalo uredbo o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter ambiciozno novo podnebno strategijo EIB in njeno posojilno politiko na področju energije;
Varstvo okolja
15. soglaša, da bi morale strani zagotoviti, da se raven varstva okolja, ki jo zagotavljajo zakoni, predpisi in prakse, ne zniža pod raven, določeno v skupnih standardih in ciljih, ki veljajo v EU in Združenem kraljestvu ob koncu prehodnega obdobja v zvezi z varstvom okolja, kot je določeno v celotnem okoljskem pravnem redu na tem področju; poudarja pomen polnega spoštovanja naslednjih načel: načela previdnosti, načela, da je treba delovati preventivno, načela, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in načela „onesnaževalec plača“; poziva obe strani, naj se zavežeta, da njuna trgovinska in naložbena politika ne bosta ovira pri doseganju trajnostnega razvoja;
16. poudarja, da bi morali obe strani na naslednji konferenci pogodbenic (COP15) Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti zagotoviti zavezanost zaščiti in obnovi svetovne biotske raznovrstnosti z ukrepi na nacionalni, evropski in mednarodni ravni ter globalnemu pravno zavezujočemu sporazumu z enakim ciljem glede biotske raznovrstnosti po zgledu cilja 1,5ºC iz Pariškega sporazuma; poleg tega poudarja, da je treba spoštovati druge mednarodne sporazume, kot je Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES);
17. poudarja pomen ohranjanja in obnove kopenskih in morskih ekosistemov; opozarja, da je mogoče z varovanjem in obnovo vseh skupnih ekosistemov doseči največjo vzajemno korist;
18. glede na to, da Združeno kraljestvo ni upoštevalo zakonodaje EU o kakovosti zraka in je doseglo „dobro“ stanje vode za naravna površinska vodna telesa ter glede na resna odprta vprašanja v zvezi z onesnaževanjem z nitrati, poudarja, da je treba poleg sprejetja skupnih standardov in ciljev zagotoviti ustrezno spremljanje in ocenjevanje kakovosti zraka in vode; poudarja tudi, kako pomembno je, da Združeno kraljestvo izvaja in uveljavlja omejitve emisij in druge določbe, dogovorjene v okviru direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij[56], in dinamično uskladitev z direktivo o industrijskih emisijah[57], vključno s posodobitvami referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnikah;
Javno zdravje in trgovina z blagom
19. poudarja, da bo moralo Združeno kraljestvo, če želi biti uvrščeno na seznam držav, ki imajo dovoljenje za izvoz blaga v EU, za katere se uporabljajo sanitarni in fitosanitarni ukrepi, v celoti izpolnjevati zahteve EU za to blago, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodnimi postopki; poleg tega poudarja, da je treba v celoti spoštovati pravila o poreklu za živila in da je treba opredeliti jasna pravila v zvezi s predelavo živil v Združenem kraljestvu, da se prepreči izogibanje zahtevam EU, zlasti v okviru morebitnih prostotrgovinskih sporazumov med Združenim kraljestvom in drugimi državami; nadalje meni, da morajo vsi sanitarni in fitosanitarni ukrepi, ki jih strani uporabljajo za varovanje zdravja ljudi, živali ali rastlin, temeljiti na ocenah tveganja, pri tem pa je treba v celoti spoštovati previdnostno načelo;
20. poudarja, da je antimikrobična odpornost resna čezmejna grožnja za zdravje ljudi in živali; zato poudarja, da si morata obe strani prizadevati za zmanjšanje uporabe antibiotikov pri živinoreji ter še naprej prepovedati njihovo uporabo kot pospeševalca rasti in zmanjšati neustrezno ali nepotrebno človeško uporabo;
21. poudarja, kako pomembno je, da obe strani ohranjata najvišje standarde na področju varnosti hrane, zdravja živali in rastlin ter visoko kakovostnih inšpekcijskih storitev na teh področjih in da morata sodelovati s svojimi sogovorniki, da bi spodbujali trajnostne načine proizvodnje hrane in prehranske sisteme, vključno s trajnostnim ribištvom in akvakulturo na podlagi znanosti in ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva; poudarja, da bo moralo Združeno kraljestvo spoštovati predpise EU o gensko spremenjenih organizmih in fitofarmacevtskih sredstvih; meni, da bi si morale strani prizadevati za zmanjšanje uporabe pesticidov in tveganj, ki so povezana z njimi;
22. poudarja, kako pomembno je preprečiti pomanjkanje zdravil in medicinskih pripomočkov; poziva nacionalne organe in deležnike, naj zagotovijo, da se proces prerazporeditve nacionalno odobrenih zdravil zaključi do konca prehodnega obdobja; zlasti poziva proizvajalce, naj zagotovijo prenos obratov za testiranje serij ob koncu prehodnega obdobja, tako da se lahko zdravila, uvožena iz Združenega kraljestva, nemudoma sprostijo;
23. v zvezi z nekdanjimi prostori Evropske agencije za zdravila (agencija EMA) v Združenem kraljestvu izraža zaskrbljenost, da bo morala ta agencija kot agencija EU za javno zdravje upravljati poslovno nepremičnino v tretji državi in še naprej plačevati najemnino do junija 2039; zahteva, da se poišče rešitev za prekinitev pogodbenih in finančnih obveznosti agencije EMA v zvezi z nekdanjimi prostori; meni, da bi bil prenos pogodbenega položaja agencije EMA do najemodajalca Canary Wharf Ltd. na vlado Združenega kraljestva razumna dolgoročna ureditev;
24. poudarja, da je pomembno, da se Združeno kraljestvo še naprej dinamično usklajuje glede zdravil, medicinskih pripomočkov, zakonodaje o kemijski varnosti, vključno s povzročitelji endokrinih motenj, in zlasti glede uredbe REACH, da bodo lahko podjetja iz Združenega kraljestva še naprej imela dostop do enotnega trga; poudarja, da bi za podjetja iz Združenega kraljestva tudi ob dinamičnem usklajevanju veljale enake obveznosti, kot veljajo za podjetja, ki niso iz EU, zunaj Evropskega gospodarskega prostora;
25. poudarja, da je vrsta dejavnikov tveganja za zdravje, kot so kajenje, uživanje alkohola in nezdrava prehrana, pomembna za razvoj nenalezljivih bolezni in da je veliko teh obolenj razširjenih po vsej Evropi; zato poziva k usklajenim ukrepom za zmanjšanje njihove razširjenosti in vpliva na zdravje, pri tem pa je treba upoštevati čezmejne dejavnike, kot so oglaševanje, trženje ter zakonita in nezakonita trgovina s proizvodi, pa tudi usklajen razvoj politike pri spodbujanju standardov javnega zdravja, kot so strožji ukrepi za nadzor nad tobakom in odločnejši pristop k označevanju živil in pijač; poudarja, da je sodelovanje bistveno, saj se s temi izdelki redno trguje med državami; poudarja, da mora Združeno kraljestvo spoštovati ukrepe EU na tem področju, da bi lahko prosto trgovalo na enotnem trgu;
Tematsko sodelovanje
26. opozarja, da resne nevarnosti za zdravje, kot so tiste zaradi izbruhov nalezljivih bolezni, pandemij ali okoljskih dejavnikov, presegajo meje; zato obe strani poziva, naj dolgoročno sodelujeta pri preprečevanju in odkrivanju obstoječih in nastajajočih groženj za zdravstveno varnost ter pri pripravljenosti in odzivanju nanje; v zvezi s tem poziva k stalnemu sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom, da bi se učinkovito borili proti pandemiji COVID-19, zlasti na otoku Irska, kjer je zaradi kopenske meje to še pomembnejše; meni, da je bistvenega pomena, da Združeno kraljestvo in EU ohranita usklajen, vseevropski pristop na področjih, kot so pripravljenost na izredne razmere, ocena tveganja, upravljanje in komunikacija ter razvoj novih antimikrobikov in cepiv ter drugih zdravil; meni, da lahko druga stran sprejme enostranske ukrepe za varovanje javnega zdravja, če ena od strani ne sprejme ustreznih ukrepov za obravnavanje nevarnosti za zdravje;
27. zlasti poziva, naj se sprejmejo ciljno usmerjeni ukrepi, da se bolnikom zagotovi stalen in hiter dostop do varnih zdravil in medicinskih pripomočkov, vključno z zanesljivo in sistematično oskrbo z radioaktivnimi izotopi; meni, bi si morala EU in Združeno kraljestvo, da bi zagotovila varnost bolnikov, prizadevati za vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij in omogočiti mobilnost zdravstvenih delavcev;
28. podpira nadaljnje sodelovanje Združenega kraljestva kot opazovalke iz tretje države brez vloge odločanja v neregulativnih agencijah, kot sta Evropska agencija za okolje in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, saj bi to obema stranema omogočilo izmenjavo najboljših praks in metodologij; poleg tega obe strani spodbuja, naj razmislita o oblikovanju sporazumov o sodelovanju z drugimi regulativnimi agencijami, kot je Evropska agencija za kemikalije, da se izmenjajo informacije, najboljše prakse in znanstvena spoznanja;
Irska/Severna Irska
29. poudarja pomen učinkovitega izvajanja sporazuma o izstopu, vključno z ohranjanjem celovitosti enotnega trga in carinske unije; poudarja, da bi se moral sporazum o prihodnjih odnosih uporabljati brez poseganja v sporazum o izstopu in protokol o Severni Irski; poudarja, kako pomembna je odločna uporaba protokola, da bi ohranili celotno otoško gospodarstvo in Velikonočni sporazum v vseh njegovih razsežnostih ter zaščitili celovitost enotnega trga; poudarja, da je nadaljnja uporaba carinskega zakonika EU s strani Severne Irske in uskladitev z ustreznimi pravili enotnega trga potrebna ne le za preprečevanje trde meje na otoku Irski, temveč tudi za varstvo okolja in biotske raznovrstnosti otoka Irske ter varovanje zdravja in varnosti državljanov EU v skladu s pravili EU.
PISMO ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO
David McAllister
predsednik Odbora za zunanje zadeve
BRUSELJ
Bernd Lange
predsednik Odbora za mednarodno trgovino
BRUSELJ
Zadeva: Mnenje Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o priporočilih glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (2020/2023(INI))
Spoštovana predsednika!
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko je bil v okviru postopka iz naslova zadolžen, da pripravi mnenje in ga predloži Odboru za zunanje zadeve in Odboru za mednarodno trgovino. Koordinatorji odbora ITRE so na seji 18. februarja 2020 sklenili, da bodo mnenje poslali v obliki pisma, zato sem bil v svoji vlogi predsednika odbora istega dne imenovan za pripravljavca mnenja.
Koordinatorji so zadevo obravnavali skupaj s projektno skupino za odnose z Združenim kraljestvom na seji, ki je potekala 19. maja 2020 za zaprtimi vrati, in nato 27. maja s pisnim postopkom odločili, da bodo Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino pozvali, naj kot pristojna odbora v predlog resolucije vključita naslednje pobude.
S spoštovanjem!
Cristian-Silviu Buşoi
POBUDE
1. je zaskrbljen zaradi dejstva, da pogajalska mandata EU in Združenega kraljestva predvidevata zelo različni obliki novega partnerstva in da teh razlik v pogajanjih še ni bilo mogoče ustrezno zmanjšati; je prav tako zaskrbljen, ker je za sklenitev dogovora na voljo zelo malo časa, v sedanji kriza zaradi covida-19 pa je ta naloga še težavnejša;
2. pričakuje, da bo sporazum na vseh političnih področjih zagotovil enake konkurenčne pogoje, vzajemnost, preprečevanje nazadovanja in sodni nadzor, da bi tudi v prihodnje ohranili konkurenčnost, visoke socialne in trajnostne standarde ter državljanske in delavske pravice; opozarja, da sta se obe strani zavezali, da bosta spoštovali Pariški sporazum;
3. meni, da bi moral sporazum določati splošna načela in pogoje za sodelovanje Združenega kraljestva v programih EU, prav tako pa poskrbeti za pravično ravnotežje med prispevki in koristmi tretjih držav, ki sodelujejo v programih Unije; poudarja, da bi morali za ta splošna načela veljati pogoji iz ustreznih instrumentov;
4. poudarja pa, da je treba čim prej dokončno pripraviti naslednjo generacijo programov v sklopu večletnega finančnega okvira, s čimer bi omogočili, da se bodo lahko začeli izvajati že januarja 2021; vztraja, da pri sklepanju zakonodajnih sporazumov ne bi smelo prihajati do zamude zaradi počasnega napredka pri pogajanjih z Združenim kraljestvom;
5. poudarja, da je treba sodelovanje v programih vezati na usklajevanje s povezanimi politikami, na primer podnebno ali kibernetsko politiko; poudarja tudi, da je treba za sodelovanje v programih Obzorje Evropa in Erasmus+ spoštovati pravila EU o prostem gibanju oseb;
6. poudarja, da je kriza zaradi covida-19 pokazala, kako pomembno je stalno sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom na področju raziskav in inovacij, zato pričakuje, da bo sporazum določal splošne pogoje za sodelovanje Združenega kraljestva v okvirnih programih za raziskave in inovacije, ne da bi pri tem oblikoval posebne ureditve, ki tretjim državam niso na voljo; pričakuje tudi, da se bodo obravnavali pogoji za sodelovanje Združenega kraljestva v evropskih partnerstvih na področju raziskav in inovacij, ki se bodo v okviru programa Obzorje 2020 izvajala do leta 2024; spominja na načelo, da nobena tretja država ne bi smela po finančni plati več dobivati kakor prispevati;
7. poudarja, da je treba, če želimo po izstopu Združenega kraljestva poskrbeti za neprekinjeno delovanje enotnega trga električne energije na irskem otoku, na Severnem Irskem še naprej izvajati pravni red EU na področju energetike;
8. meni, da je treba pripraviti skupna pravila za infrastrukturo obnovljivih virov energije na morju in infrastrukturo plinovoda, pri tem pa bi lahko s sklenitvijo trgovinskih sporazumov v vlogi partnerja sodelovalo tudi Združeno kraljestvo;
9. pričakuje, da bo sporazum opredelil odnos Združenega kraljestva do Euratoma in projekta ITER, pa tudi posledice izstopa na sredstva in obveznosti; pričakuje, da bo Združeno kraljestvo še naprej spoštovalo najvišje standarde na področju jedrske varnosti, varnosti in zaščite pred sevanjem;
10. meni, da bi bil sporazum o sodelovanju na področju energije, ki bi bil v skladu s splošnim sporazumom o prihodnjih odnosih in temeljil na učinkovitem upravljanju in enakih konkurenčnih pogojih, v interesu obeh strani;
11. meni, da bi bilo lahko Združeno kraljestvo tudi v prihodnje dejanski industrijski partner v strateško pomembnih sektorjih, in pričakuje, da bo sporazum zagotovil posebno pomoč malim in srednjim podjetjem, da bodo lahko izkoristila vse prednosti prihodnjega partnerstva; poudarja tudi, da so – predvsem za zdravila, a tudi za druge proizvode – potrebne stabilne, zanesljive in trajnostne vrednostne verige; poudarja pa, da je treba ohraniti enake konkurenčne pogoje in strateško avtonomijo Evropske unije, zlasti ko gre za ključne industrijske panoge;
12. meni, da bi lahko bilo Združeno kraljestvo še naprej pomemben partner pri vesoljski politiki EU, in poudarja, da je treba v pogajanjih obravnavati njegov dostop do vesoljskega programa EU v prihodnosti, pri tem pa obvarovati interese EU in ravnati v skladu z veljavnim pravnim okvirom za sodelovanje tretjih držav v vesoljskem programu EU;
13. poudarja, da sodelovanje na področju varnosti in obrambe koristi tako EU kot Združenemu kraljestvu, zato mora, če se bo nadaljevalo v okviru Evropskega obrambnega sklada ali morebitnih prihodnjih pobud, temeljiti na načelih splošnega dogovora o prihodnjih odnosih;
14. pričakuje, da bo lahko Združeno kraljestvo nadaljevalo z že vzpostavljenim sodelovanjem in izmenjavo informacij z nacionalnimi organi na področju kibernetske varnosti; poziva Združeno kraljestvo, naj dejavno prispeva k prizadevanjem Unije za povečanje kibernetske odpornosti v Evropi;
15. pričakuje, da bo sporazum obravnaval možnost sodelovanja Združenega kraljestva v programu za digitalno Evropo in da bosta EU in Združeno kraljestvo vzpostavila napredno sodelovanje na področju umetne inteligence; meni, da je prav tako za obe strani, da bi si prizadevali za uskladitev predpisov Združenega kraljestva v zvezi s prihodnjim enotnim evropskim podatkovnim prostorom Unije in prihodnjimi regulativnimi ukrepi na področju umetne inteligence;
16. meni, da je v interesu državljanov EU, da Združeno kraljestvo še naprej uporablja uredbo o gostovanju, saj bo to v pomoč tudi pri čezmejnem gibanju oseb na irskem otoku; poziva operaterje, naj, če sporazum v zvezi s tem ne bo sklenjen, svojim strankam v EU in Združenem kraljestvu zagotovijo enake pogoje.
PISMO ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA
Antonio Tajani
predsednik
Odbor za ustavne zadeve
BRUSELJ
Zadeva: Mnenje o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (COM(2019)0194); COM(2018)0841); COM(2018)0834); COM(2018)0833) – C9-0148/2019 – 2018/0427(NLE))
Spoštovani gospod predsednik!
Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja je vprašanje obravnaval na seji 22. januarja 2020. Soglasno se je odločil[58], da Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor pozove, naj v svoje priporočilo vključi pobude, navedene v nadaljevanju.
S spoštovanjem!
(podpis) Norbert Lins
POBUDE
Odbor AGRI želi poudariti naslednje bistvene točke v zvezi z vplivom izstopa Združenega kraljestva na kmetijstvo EU in predlaganimi rešitvami v sporazumu o izstopu in politični deklaraciji.
1. Kaže, da izstop Združenega kraljestva ne povzroča nepremostljivih težav na področju kmetijske politike, saj se lahko sorazmerno brez težav prenehajo izvajati mehanizmi in plačila iz SKP za Združeno kraljestvo. Ker bi lahko konec prehodnega obdobja, predvidenega v sporazumu o izstopu, sovpadal s koncem sedanjega večletnega finančnega okvira (2014–2020), bi to olajšalo zadeve;
2. Vendar želimo poudariti, da bi bilo treba vsako podaljšanje prehodnega obdobja pospremiti z ustreznimi finančnimi določbami in računovodskimi izkazi, ki bi bili ustrezno poravnani ob koncu tega obdobja, kot je določeno v členu 132 sporazuma, ne glede na to, da bi Združeno kraljestvo v večletnem finančnem okviru od leta 2021 dalje veljalo za tretjo državo;
3. Člane odbora AGRI je med pogajanji o sporazumu zelo skrbelo, ali bodo v Združenem kraljestvu še nadalje zaščitene številne geografske označbe (več kot 3000), ki se uporabljajo za kmetijske in živilske proizvode ali pijače s poreklom v EU. V zvezi s tem so člani odbora prepričani, da sedanje besedilo zagotavlja zaščito geografskih označb EU na Severnem Irskem in zaščito geografskih označb EU, ki bodo odobrene do konca prehodnega obdobja, v drugih delih Združenega kraljestva;
4. Želimo poudariti, da je treba to zaščito ohraniti tudi v dogovorih, ki bodo urejali prihodnje odnose. Poleg tega bi morali ti dogovori ne le vključevati vse obstoječe geografske označbe EU, temveč po našem mnenju tudi mehanizme dvostranskega sodelovanja, da bi Združeno kraljestvo in EU-27 vzajemno priznavala nove geografske označbe, odobrene po prehodnem obdobju, če bi se v skladu s členom 18 prenehal uporabljati Protokol o Irski/Severni Irski;
5. Zavedamo se, da vprašanje Irske in Severne Irske močno presega kmetijski sektor. Vendar je glede na pomen tarifnih in netarifnih ovir v kmetijstvu, veliko povezanost in soodvisnost irskega in severnoirskega kmetijskega trga ter stalno čezmejno prehajanje živih živali, končnih izdelkov in izdelkov, ki zahtevajo nadaljnjo predelavo, za ta sektor še posebej pomembno, da pri tem vprašanju ne pride do zapletov. V zvezi s tem odbor AGRI pozdravlja ohranitev sedanjega stanja, sedanjega neopaznega sodelovanja na meji in med severnimi in južnimi predeli irskega otoka, kot je določeno v Velikonočnem sporazumu, če se spoštuje demokratično soglasje iz člena 18 Protokola o Irski/Severni Irski;
6. Hkrati bi radi poudarili, da je nujno treba zagotoviti ustrezno izvajanje protokola, da se ohrani zgoraj omenjeno stanje in da se preprečijo vrzeli v tarifni in netarifni zaščiti EU. Ključnega pomena bo delo skupnega odbora pri končni določitvi ukrepov v okviru protokola. Ta dva cilja bi bilo treba upoštevati in uveljavljati tudi v vseh dogovorih o prihodnjih odnosih, če bi se protokol v skladu s členom 18 prenehal uporabljati;
7. Glavna vprašanja v zvezi s kmetijstvom, ki se zastavljajo zaradi izstopa Združenega kraljestva, se nanašajo na trgovino. Kmetijski in agroživilski proizvodi so tisti, ki imajo najvišjo tarifno in netarifno zaščito v EU in v večini držav po svetu in tako bo najbrž tudi v Združenem kraljestvu. Po koncu prehodnega obdobja bo sektor zato najbolj trpel zaradi izstopa Združenega kraljestva iz carinske unije in skupnega trga, zlasti zaradi velikega obsega trgovanja: na podlagi sedanjih trgovinskih tokov bi lahko Združeno kraljestvo po izstopu iz EU postalo glavni agroživilski trgovinski partner EU-27 za izvoz in uvoz;
8. Zato bi radi poudarili, da bo v primeru veljavnosti sporazuma izredno pomembno izkoristiti prehodno obdobje za pogajanja o celoviti ureditvi, da bi se vzpostavilo območje proste trgovine, kot je predvideno v politični izjavi. Če do tega ne bi prišlo, bi se kmetijski sektor soočil s katastrofalnimi posledicami na področju dvostranske trgovine, saj bi Združeno kraljestvo in EU-27 trgovala v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije, brez vsakršnega preferencialnega dostopa do trga druge pogodbenice, najbrž pa bi se tudi začela razlikovati v svojih regulativnih okvirih. Odločno poudarjamo, da bi bilo treba z vidika odbora AGRI storiti vse, kar se da, da bi se izognili temu scenariju. Če to ne bi bilo mogoče in bi prišlo do omenjenih katastrofalnih posledic, odbor AGRI poziva Komisijo, naj ob koncu prehodnega obdobja zagotovi zadostna sredstva za ublažitev posledic za kmete in agroživilsko industrijo, kot je bilo predvideno v primeru neratifikacije sporazuma o izstopu;
9. Nova nacionalna kmetijska politika, ki jo bo Združeno kraljestvo vzpostavilo po izstopu iz EU, in novi trgovinski sporazumi, o katerih se bo dogovorilo z drugimi tretjimi državami, bodo prav tako odločilno vplivali na sektor, a to presega namen tega mnenja o sporazumu;
10. Zato odbor AGRI odločno podpira sporazum o izstopu, o katerem so se dogovorili pogajalci EU in Združenega kraljestva in ki je bil predložen Parlamentu v odobritev, ter upa, da bosta začetek veljavnosti in njegovo pravilno izvajanje omogočila ureditev prihodnjih odnosov, ki bodo v največji možni meri ohranjali kmetijske interese EU.
PISMO ODBORA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE
David McAllister
predsednik
Odbor za zunanje zadeve
BRUSELJ
Bernd Lange
predsednik
Odbor za mednarodno trgovino
BRUSELJ
Zadeva: Mnenje o priporočilih glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (2020/2023(INI))
Spoštovani g. McAllister, spoštovani g. Lange!
V imenu Odbora za kulturo in izobraževanje vam želim v obliki pisma predložiti mnenje tega odbora v zvezi z navedenim poročilom. Kot je bilo zahtevano, je mnenje oblikovano kot prispevek k resoluciji.
Na voljo sem vam za kakršno koli vprašanje v zvezi z našim mnenjem oziroma za razpravo o točkah, ki jih vsebuje.
S spoštovanjem!
Sabine Verheyen
predsednica, Odbor za kulturo in izobraževanje
POBUDE
A. ker morata biti zaščita in spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti temelj vsakega prihodnjega sporazuma z Združenim kraljestvom;
B. ker je sodelovanje na področju izobraževanja, kulture in izmenjave mladih sestavni del tesnega, sodelovalnega in produktivnega odnosa s katero koli tretjo državo; ker je Združeno kraljestvo ključni partner Unije na področjih izobraževanja, kulture, mladine in učenja jezikov; ker bi si morala Unija in Združeno kraljestvo kljub novemu sporazumu, ki je namenjen vodenju procesa razhajanja, prizadevati za nadgradnjo zelo tesnega sodelovanja, ki že obstaja na teh področjih, na podlagi skupnih korenin, oblikovanih med 47-letnim članstvom Združenega kraljestva v Uniji; ker bi udeležba Združenega kraljestva v programih Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in evropska solidarnostna enota pomagala podpirati in spodbujati nadaljnje tesno sodelovanje in učinkovita omrežja;
C. ker bi nadaljnje sodelovanje Združenega kraljestva v programu Erasmus+ imelo jasne koristi za upravičence programa v Združenem kraljestvu in po vsej Uniji; ker bi bilo treba pri sodelovanju Združenega kraljestva v programu Erasmus+ spoštovati vsa zadevna pravila in pogoje sodelovanja, kot je določeno v uredbi programa; ker Združeno kraljestvo ne more imeti pristojnosti odločanja v zvezi s programom; ker je Združeno kraljestvo v svojem pogajalskem mandatu navedlo, da bo preučilo časovno omejeno udeležbo v nekaterih delih programa Erasmus+;
D. ker Združeno kraljestvo doslej še ni izrazilo namere, da bi nadaljevalo sodelovanje v programih Ustvarjalna Evropa ali evropska solidarnostna enota;
E. ker Združeno kraljestvo v svojem pogajalskem mandatu ugotavlja, da bi lahko sporazum z Unijo „spodbujal trgovino z avdiovizualnimi storitvami“; ker se v sporazumih Unije o prosti trgovini s tretjimi državami vedno uporablja „kulturna izjema“ in ker ni precedensa za sporazum Unije o prosti trgovini, ki bi zagotavljal dostop, enakovreden enotnemu trgu, za ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, ki se nahajajo zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP);
F. ker direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah določajo minimalne standarde za avdiovizualne medijske storitve, da se zagotovi nemoten ponovni prenos avdiovizualnih medijskih storitev na podlagi načela države izvora;
G. ker je bil prosti pretok blaga v skladu s pravili Unije usklajen z varstvom predmetov kulturne dediščine, ki imajo umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednost; ker Združeno kraljestvo v pogajalskem mandatu ne navaja, kako namerava načrtovati prihodnje sodelovanje v zvezi z varstvom predmetov kulturne dediščine;
1. meni, da je treba v sporazumu pojasniti, da bo podpiral kulturno in jezikovno raznolikost v skladu s Konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov;
2. pozdravlja jasno izjavo v pogajalskih smernicah Unije, da bi morali prihodnji odnosi med EU in Združenim kraljestvom vključevati tudi dialog in izmenjave na področju izobraževanja in kulture; obžaluje, da v pogajalskem mandatu Združenega kraljestva ni bilo podobnih ciljev; meni, da je tesno sodelovanje, ki temelji na obstoječih tesnih vezeh, pogoj za zdrav prihodnji odnos med Unijo in Združenim kraljestvom ter v zvezi s tem poziva k ambicioznosti; opozarja, da je mobilnost posameznikov bistvena za spodbujanje izmenjave in pozdravlja določbe v zvezi z mobilnostjo za študij, usposabljanje in izmenjavo mladih, kot je določeno v osnutku besedila sporazuma, ki ga je objavila Komisija; vendar je zaskrbljen, da določbe, ki urejajo vstop in začasno bivanje fizičnih oseb iz poslovnih razlogov, ne izpolnjujejo potreb kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter lahko ovirajo nadaljnjo kulturno izmenjavo;
3. pozdravlja izjavo vlade Združenega kraljestva, da ostaja zavezana mednarodnim izmenjavam na področju izobraževanja; ponovno izraža podporo nadaljnji udeležbi Združenega kraljestva v programu Erasmus+; opozarja, da sodelovanje v programu od Združenega kraljestva zahteva, da zagotovi celoten in pravičen finančni prispevek; poudarja, da mora Združeno kraljestvo, če bo sodelovalo v programu Erasmus+, v celoti sodelovati v programu in v celotnem času njegovega trajanja v okviru večletnega finančnega okvira; poudarja, da je pomembno zagotoviti potrebne pogoje za učno mobilnost v okviru programa Erasmus+ v Združenem kraljestvu in EU, vključno z enakim obravnavanjem učencev, ki so na izmenjavi, na primer v zvezi s šolninami, enostavnim dostopom do osnovnih storitev in izogibanjem neupravičenim finančnim ali upravnim bremenom;
4. priznava, da Združeno kraljestvo doslej še ni izrazilo namere, da bo sodelovalo v programih Ustvarjalna Evropa ali evropska solidarnostna enota; ugotavlja, da bo ta odločitev ovirala tesno sodelovanje na področju kulture in izmenjave mladih;
5. brez zadržkov podpira jasnost pogajalskih smernic Unije, da je treba avdiovizualne storitve izključiti iz področja uporabe gospodarskega partnerstva, in poziva Komisijo, naj bo še naprej neomajna v svojem stališču;
6. poudarja, da je dostop do trga za avdiovizualne storitve v Uniji mogoče zagotoviti le, če se direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah v celoti izvaja, da bi obema stranema zagotovili enake pravice do ponovnega prenosa; opozarja, da se bo po koncu prehodnega obdobja vsebina, ki izvira iz Združenega kraljestva, še naprej uvrščala med „evropska dela“, če bodo dela, ki izvirajo iz držav nečlanic in držav zunaj EGP, ki so pogodbenice Konvencije Sveta Evrope o čezmejni televiziji, vključena v kvoto vsebin „evropskih del“;
7. pozdravlja, da so bila v pogajalske smernice Unije vključena vprašanja v zvezi z vračilom ali izročitvijo nezakonito odstranjenih predmetov kulturne dediščine državam njihovega izvora; opozarja na ukrepe, ki jih je Unija sprejela v zadnjih letih, da bi obravnavala varstvo in ohranjanje predmetov kulturne dediščine, ter poudarja pomen nadaljnjega sodelovanja z Združenim kraljestvom na tem področju.
PISMO ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE
David McAllister
predsednik
Odbor za zunanje zadeve
BRUSELJ
Bernd Lange
predsednik
Odbor za mednarodno trgovino
BRUSELJ
Predmet: Mnenje Odbora za pravne zadeve o priporočilih glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (2020/2023(INI))
Spoštovana predsednika!
Koordinatorji Odbora za pravne zadeve so se na seji 18. februarja 2020 v skladu s členom 56(1) Poslovnika odločili podati mnenje v obliki pisma o poročilu o predlaganem mandatu za pogajanja z Združenim kraljestvom (2020/2023(INI)), pri tem pa so se osredotočili na pristojnosti odbora. Istega dne sem bil v svoji vlogi predsednika odbora imenovan za pripravljavca mnenja.
Predlogi:
Odbor za pravne zadeve je na svoji seji 7. maja 2020 z 20 glasovi za, dvema proti in dvema vzdržanima glasovoma[59] sklenil pozvati Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude.
Odbor za pravne zadeve podaja naslednje predloge, pri tem pa upošteva: resolucijo Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2020 o predlaganem mandatu za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska[60]; Sklep Sveta o mandatu za pogajanja z Združenim kraljestvom z dne 13. februarja 2020 o predlaganem mandatu za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska[61], Sporazum o izstopu Združenega kraljestva iz Unije z dne 24. januarja 2020 in politično izjavo o okviru za prihodnje odnose[62]; ter osnutek besedila sporazuma o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom z dne 19. marca 2020[63].
Institucionalni in horizontalni vidiki
1. Pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska bodo imela daljnosežne ustavne in pravne posledice tako za Združeno kraljestvo kot za EU, določbe predvidenega sporazuma pa bodo pomembno dolgoročno vplivale na življenje državljanov ter na podjetja v Združenem kraljestvu in EU. Pristop v zvezi s procesom in vsebino teh pogajanj bi zato moral temeljiti na vrednotah pravne države in jamstvih glede preglednosti, pravne varnosti in dostopnosti zakonodaje.
2. V zvezi s tem je zelo pomembno poudariti, da lahko nov sporazum o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom temelji le na doslednem in učinkovitem izvajanju sporazuma o izstopu, ki ga je treba obravnavati kot nujen pogoj za plodno sodelovanje in kot minimalno jamstvo za dobro vero in vzajemno zaupanje med obema stranema.
3. Opozarja, da sta se obe strani v politični izjavi[64] zavezali, da bi moral prihodnji odnos temeljiti na splošnem institucionalnem okviru, ki bi zajemal poglavja in povezane sporazume, ki zadevajo posebna področja sodelovanja. Taki dodatni sporazumi so sestavni del splošnih dvostranskih odnosov, kot jih ureja prihodnji sporazum, in so sestavni del splošnega okvira.
4. Glede na navedeno bi moral predvideni sporazum zagotoviti celovit okvir upravljanja, vključno s trdnim mehanizmom za reševanje sporov. V zvezi s tem je bistvenega pomena, da sporazum o prihodnjem partnerstvu zagotovi temelj pravosodnega sistema EU, in sicer njegov postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem Evropske unije, ki je namenjen zagotavljanju enotne razlage, doslednosti, polnega učinka in avtonomije prava EU v odnosu do prava držav članic in mednarodnega prava. Tako je treba zagotoviti, da noben organ, ustanovljen s predvidenim sporazumom, ki bo zagotavljal enotno razlago in uporabo tega sporazuma, ne bo pristojen za preučitev in razlago pojmov prava EU in ne bo mogel zavezovati EU in njenih institucij, da pri izvajanju svojih notranjih pooblastil posebno razlagajo pravila prava EU[65]. Zato bo treba vse takšne točke prava EU nasloviti na Sodišče Evropske unije.
Intelektualna lastnina
5. Sporazum o izstopu določa mehanizem za visoko raven zaščite geografskih označb, označb porekla in zajamčenih tradicionalnih posebnosti v Uniji na zadnji dan prehodnega obdobja na podlagi posebnih uredb Unije, in sicer od konca prehodnega obdobja brez ponovnega pregleda v Združenem kraljestvu[66]. Podobno bi moral predvideni sporazum o prihodnjem partnerstvu zagotoviti mehanizem za dinamično zaščito geografskih označb, označb porekla in tradicionalnih posebnosti v Združenem kraljestvu na podlagi prihodnjega pravnega okvira EU in bi moral vključevati možnost tesnega dvostranskega sodelovanja med Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in uradi za intelektualno lastnino v Združenem kraljestvu.
6. Predvideni sporazum bi moral vsebovati tudi odločne in izvršljive ukrepe, ki zajemajo priznavanje in visoko raven varstva pravic intelektualne lastnine, kot so avtorske pravice in sorodne pravice, blagovne znamke in industrijski modeli, patenti in poslovne skrivnosti, na podlagi sedanjega in prihodnjega pravnega okvira EU. V tem kontekstu in glede na to, da Združeno kraljestvo ni uradno preklicalo podpisa sporazuma o Enotnem sodišču za patente, bi bilo treba skrbno preučiti in oceniti možnost, da Združeno kraljestvo gosti del načrtovanega enotnega sodišča za patente in prispeva k vzpostavitvi enotnega patenta EU.
Pravo gospodarskih družb
7. Da bi se izognili znižanju standardov in zagotovili pravni položaj v Združenem kraljestvu in EU, je zaželeno, da predvideni sporazum vključuje minimalne skupne standarde za vzpostavitev in izvajanje operacij, zaščito delničarjev, upnikov in zaposlenih, poročanje družb in revizijo ter pravila o preglednosti, pa tudi vzajemno priznavanje sodnih odločb v zvezi s prestrukturiranjem in stečajem oziroma plačilno nesposobnostjo.
Sodelovanje na področju civilnega pravosodja, tudi v družinskih zadevah
8. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah je bistvenega pomena za zagotovitev prihodnje trgovine in poslovnega sodelovanja med državljani in podjetji ter za zagotavljanje gotovosti in zadostne zaščite strani pri čezmejnih transakcijah in drugih dejavnostih. Glede na navedeno bi bilo treba ob varovanju interesov EU in ob upoštevanju pravilnega delovanja Luganske konvencije skrbno preučiti, ali bi lahko bila ta konvencija, ki je povzela besedilo splošne zakonodaje EU o pristojnosti v civilnih zadevah in priznavanju sodnih odločb, kakršna je bila leta 2007, ter jo je razširila na Norveško, Islandijo in Švico, ustrezna rešitev v okviru predvidenega partnerstva z Združenim kraljestvom in ali bi bilo treba državam članicam EU, ki ne sodelujejo na območju svobode, varnosti in pravice, dati možnost, da pri tej konvenciji sodelujejo kot ločeni pogodbenici. V ta namen bi bilo treba preučiti tudi, ali bi pristop Združenega kraljestva kot neodvisne strani v okviru luganskega sistema EU omogočil, da ohrani splošno uravnoteženost odnosov s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, ali pa bi bila primernejša nova rešitev, ki bi lahko zagotovila „dinamično usklajevanje“ med obema stranema. V slednjem primeru bi zunanji odnosi na področjih mednarodnega civilnega prava EU spadali v izključno pristojnost EU in bi bili sestavni del njenega pravnega reda ter predmet mehanizma predhodnega odločanja.
9. Predvideni sporazum bi moral najti smiselno in celovito rešitev zlasti glede zakonske in starševske odgovornosti ter drugih družinskih zadev. Dobrodošla je namera Združenega kraljestva, da pristopi k Haaški konvenciji iz leta 2007 o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin. Kljub temu je treba opozoriti, da je EU presegla Haaško konferenco o nekaterih vprašanjih s področja civilnega prava, saj je sprejela zakonodajo, ki podrobneje obravnava pristojnosti v civilnih zadevah, kolizije zakonov in priznavanje sodnih odločb med državami. V tem okviru bi morale vse vzajemne določbe za izvrševanje v zvezi z družinskimi zadevami v predvidenem sporazumu temeljiti ne le na načelu vzajemnega zaupanja pravosodnih sistemov, ampak tudi na obstoju nekaterih ustavnih jamstev in skupnih standardov na področju temeljnih pravic.
Verjamem, da bo zgoraj navedeno koristen prispevek k predlogu resolucije, ki sta ga skupaj pripravila Odbor za zunanje zadeve in Odbor za mednarodno trgovino.
S spoštovanjem!
Adrián Vázquez Lázara
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
12.6.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
85 6 17 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alviina Alametsä, Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Barry Andrews, Maria Arena, Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Petras Auštrevičius, Traian Băsescu, Tiziana Beghin, Lars Patrick Berg, Anna Bonfrisco, Geert Bourgeois, Saskia Bricmont, Reinhard Bütikofer, Jordi Cañas, Fabio Massimo Castaldo, Anna Cavazzini, Susanna Ceccardi, Włodzimierz Cimoszewicz, Miroslav Číž, Katalin Cseh, Arnaud Danjean, Paolo De Castro, Tanja Fajon, Anna Fotyga, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Michael Gahler, Kinga Gál, Jorgos Jeorjiu (Giorgos Georgiou), Sunčana Glavak, Raphaël Glucksmann, Markéta Gregorová, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Márton Gyöngyösi, Enikő Győri, Roman Haider, Christophe Hansen, Heidi Hautala, Danuta Maria Hübner, Herve Juvin, Sandra Kalniete, Karol Karski, Dietmar Köster, Maximilian Krah, Andrius Kubilius, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Danilo Oscar Lancini, Bernd Lange, David Lega, Miriam Lexmann, Nathalie Loiseau, Antonio López-Istúriz White, Lukas Mandl, Thierry Mariani, Gabriel Mato, Emmanuel Maurel, David McAllister, Vangelis Meimarakis, Sven Mikser, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Gheorghe-Vlad Nistor, Urmas Paet, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Kostas Papadakis, Tonino Picula, Manu Pineda, Maxette Pirbakas, Kati Piri, Giuliano Pisapia, Carles Puigdemont i Casamajó, Samira Rafaela, Jérôme Rivière, Inma Rodríguez-Piñero, María Soraya Rodríguez Ramos, Massimiliano Salini, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos, Jacek Saryusz-Wolski, Andreas Schieder, Helmut Scholz, Liesje Schreinemacher, Radosław Sikorski, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Tineke Strik, Dominik Tarczyński, Hermann Tertsch, Mihai Tudose, Kathleen Van Brempt, Hilde Vautmans, Marie-Pierre Vedrenne, Harald Vilimsky, Idoia Villanueva Ruiz, Viola Von Cramon-Taubadel, Jörgen Warborn, Witold Jan Waszczykowski, Charlie Weimers, Iuliu Winkler, Isabel Wiseler-Lima, Salima Yenbou, Jan Zahradil, Željana Zovko |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Marek Belka, Svenja Hahn, Arba Kokalari, Sergey Lagodinsky, Marisa Matias, Liudas Mažylis, Ernest Urtasun, Angelika Winzig |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU
85 |
+ |
ECR |
Geert Bourgeois, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Jan Zahradil |
NI |
Tiziana Beghin, Fabio Massimo Castaldo, Márton Gyöngyösi, Carles Puigdemont i Casamajó |
PPE |
Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Traian Băsescu, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Sunčana Glavak, Enikő Győri, Kinga Gál, Christophe Hansen, Danuta Maria Hübner, Sandra Kalniete, Arba Kokalari, Andrius Kubilius, David Lega, Miriam Lexmann, Antonio López‑Istúriz White, Lukas Mandl, Gabriel Mato, Liudas Mažylis, David McAllister, Vangelis Meimarakis, Francisco José Millán Mon, Gheorghe‑Vlad Nistor, Massimiliano Salini, Radosław Sikorski, Jörgen Warborn, Iuliu Winkler, Angelika Winzig, Isabel Wiseler‑Lima, Željana Zovko |
RENEW |
Barry Andrews, Petras Auštrevičius, Jordi Cañas, Katalin Cseh, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Svenja Hahn, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Nathalie Loiseau, Javier Nart, Urmas Paet, Samira Rafaela, María Soraya Rodríguez Ramos, Liesje Schreinemacher, Hilde Vautmans, Marie‑Pierre Vedrenne |
S&D |
Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Maria Arena, Marek Belka, Włodzimierz Cimoszewicz, Paolo De Castro, Tanja Fajon, Raphaël Glucksmann, Dietmar Köster, Bernd Lange, Sven Mikser, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Kati Piri, Giuliano Pisapia, Inma Rodríguez‑Piñero, Isabel Santos, Andreas Schieder, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Nacho Sánchez Amor, Mihai Tudose, Kathleen Van Brempt, Miroslav Číž |
VERTS/ALE |
Alviina Alametsä, Saskia Bricmont, Reinhard Bütikofer, Anna Cavazzini, Heidi Hautala, Sergey Lagodinsky, Tineke Strik, Ernest Urtasun, Viola Von Cramon‑Taubadel, Salima Yenbou |
6 |
- |
GUE/NGL |
Manu Pineda |
ID |
Lars Patrick Berg, Roman Haider, Maximilian Krah, Harald Vilimsky |
NI |
; Kostas Papadakis |
17 |
0 |
ECR |
Anna Fotyga, Karol Karski, Jacek Saryusz‑Wolski, Hermann Tertsch, Witold Jan Waszczykowski, Charlie Weimers |
GUE/NGL |
Jorgos Jeorjiu (Giorgos Georgiou), Emmanuel Maurel, Helmut Scholz, Idoia Villanueva Ruiz |
ID |
Anna Bonfrisco, Susanna Ceccardi, Herve Juvin, Danilo Oscar Lancini, Thierry Mariani, Maxette Pirbakas, Jérôme Rivière |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
- [1] UL L 58, 27.2.2020, str. 53.
- [2] UL C 298, 23.8.2018, str. 24.
- [3] UL C 346, 27.9.2018, str. 2.
- [4] UL C 369, 11.10.2018, str. 32.
- [5] UL C 162, 10.5.2019, str. 40.
- [6] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0016.
- [7] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0006.
- [8] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0033.
- [9] UKTF(2020)14.
- [10] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0018
- [11] UL L 29, 31.1.2020, str. 7.
- [12] UL C 34, 31.1.2020, str. 1.
- [13] UL L 58, 27.2.2020, str. 53.
- [14] V prihodnji sporazum je treba vključiti ad hoc mehanizem proti tveganjem „zamenjave“, da bi notranji trg zavarovali pred razmerami, v katerih bi se Združeno kraljestvo odločilo, da bo blago (namenjeno domači potrošnji) po nizki ceni uvažalo iz tretjih držav in svojo domačo proizvodnjo brez carin izvažalo na donosnejši trg EU. Ta pojav, ki bi koristil tako Združenemu kraljestvu kot tretjim državam in ki ga ni mogoče preprečiti s pravili o poreklu, bi destabiliziral kmetijske sektorje EU, zato so potrebni posebni operativni mehanizmi;
- [15] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
- [16] Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).
- [17] Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).
- [18] Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).
- [19] UL L 335, 13.12.2008, str. 99.
- [20] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0006.
- [21] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0033.
- [22] UL L 314, 5.12.2019, str. 1.
- [23] UL L 322, 12.12.2019, str. 1.
- [24] https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/200318-draft-agreement-gen.pdf
- [25] UL L 156, 19.6.2018, str. 43.
- [26] Direktiva (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 (UL L 139, 5.6.2018, str. 1).
- [27] Direktiva 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).
- [28] Direktiva 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 (UL L 359, 16.12.2014, str. 1).
- [29] Direktiva (EU) 2015/2376 z dne 8. decembra 2015 (UL L 332, 18.12.2015, str. 1).
- [30] Direktiva Sveta (EU) 2016/881 z dne 25. maja 2016 (UL L 146, 3.6.2016, str. 8).
- [31] Direktiva Sveta (EU) 2016/2258 z dne 6. decembra 2016 (UL L 342, 16.12.2016, str. 1).
- [32] P9_TA(2020)0033.
- [33] Sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (5870/20) in Priloga k Sklepu Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (5870/20 ADD 1 REV 3).
- [34] Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L 29, 31.1.2020, str. 7).
- [35] UKTF(2020)14.
- [36] Sporazum o mednarodnih občasnih avtobusnih prevozih potnikov (Sporazum Interbus) (UL L 321, 26.11.2002, str. 13).
- [37] Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 24. oktobra 2019, o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002, da se zagotovi finančna pomoč državam članicam za kritje velikega finančnega bremena zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU brez dogovora P9_TA(2019)0045.
- [38] UL L 347, 20.12.2013, str. 81.
- [39] https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/886174/eu-settlement-scheme-statistics-april-2020.pdf
- [40] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2020 o predlaganem mandatu za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska, Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0033.
- [41] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2020, navedena zgoraj.
- [42] Zadeva C-362/14, Maximillian Schrems proti Data Protection Commissioner, ECLI:EU:C:2015:650.
- [43] Združeni zadevi C-293/12 in C-594/12, Digital Rights Ireland Ltd; Kärntner Landesregierung, ECLI:EU:C:2014:238; združeni zadevi C-203/15 in C-698/15, Tele2 Sverige AB/Watson, sodba z dne 21. decembra 2016; zadeva C-623/17, Privacy International, mnenje generalnega pravobranilca, 15. januar 2020.
- [44] Pisna izjava št. HCW86 o vladnem predlogu za pristop k pogajanjem z EU o prihodnjih odnosih, https://www.parliament.uk/business/publications/written-questions-answers-statements/written-statement/Commons/2020-02-03/HCWS86/.
- [45] Smernice za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska, 5870/20ADD 1 REV 3, 25. februar 2020.
- [46] https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/statement_20_739
- [47] Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), UL L 205, 7.8.2007, str. 63.
- [48] Okvirni sklep Sveta 2009/315/PNZ z dne 26. februarja 2009 o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami, UL L 93, 7.4.2009, str. 23.
- [49] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0006.
- [50] UL L 29, 31.1.2020, str. 1.
- [51] Norveška ima dvostranski sporazum z Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) ter plačuje, da je vključena v evropsko raziskavo o delovnih razmerah, pri kateri sodeluje od leta 2000 (zadnje štiri raziskave). Sodelovala je tudi pri drugi evropski raziskavi o kakovosti življenja v letih 2007–2008. Norveška je v imenu Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) tudi opazovalka v upravnem odboru Eurofounda. Poleg tega Eurofound vzdržuje mrežo evropskih dopisnikov, ki zajema vse države članice EU in Norveško ter zagotavlja nacionalne prispevke strokovnjakov, ki so relevantni za evropsko razpravo. Prek te mreže Evropski center Eurofounda za spremljanje prestrukturiranja spremlja tudi, kako v državah članicah EU in na Norveškem na zaposlovanje vplivajo velika prestrukturiranja, instrumenti podpore za prestrukturiranje in zakonodaja na tem področju.
- [52] UL L 20, 26.1.2010, str. 7.
- [53] UL L 206, 22.7.1992, str. 7.
- [54] UL L 156, 19.6.2018, str. 26.
- [55] UL L 156, 19.6.2018, str. 1.
- [56] UL L 344, 17.12.2016, str. 1.
- [57] UL L 334, 17.12.2016, str. 17.
- [58] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Norbert Lins (predsednik), Mairead McGuinness (pripravljavka mnenja), Álvaro Amaro, Franc Bogovič, Daniel Buda, Herbert Dorfmann, Balázs Hidvéghi, Peter Jahr, Marlene Mortler, Anne Sander, Simone Schmiedbauer, Juan Ignacio Zoido Álvarez, Clara Aguilera, Eric Andrieu, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Isabel Carvalhais, Paolo De Castro, Juozas Olekas, Massimiliano Smeriglio, Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Asger Christensen, Jérémy Decerle, Martin Hlaváček, Elsi Katainen, Ulrike Müller, Sheila Ritchie, Mara Bizzotto, Angelo Ciocca, Ivan David, Gilles Lebreton, Maxette Pirbakas, Benoît Biteau, Martin Häusling, Pär Holmgren, Bronis Ropė, Sarah Wiener, Mazaly Aguilar, Krzysztof Jurgiel, Zbigniew Kuźmiuk, Bert-Jan Ruissen, Veronika Vrecionová, Luke Ming Flanagan, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Dino Giarrusso, Ivan Vilibor Sinčić.
- [59] Pri končnem glasovanju so bili navzoči naslednji poslanci: Adrián Vázquez Lázara (predsednik)), Ibán García Del Blanco (podpredsednik), Sergey Lagodinsky (podpredsednik), Raffaele Stancanelli (podpredsednik), Marion Walsmann (podpredsednica), Manon Aubry, Daniel Buda, Gunnar Beck, Caterina Chinnici, Geoffroy Didier, Angel Dzhambazki, Mislav Kolakušić, Gilles Lebreton, Karen Melchior, Angelika Niebler, Jiří Pospíšil, Marcos Ros Sempere, Stéphane Séjourné, Liesje Schreinemacher, Marie Toussaint, Axel Voss, Lara Wolters, Tiemo Wölken, Javier Zarzalejos.
- [60] P9_TA(2020)0033.
- [61] Sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (5870/20) in Priloga k Sklepu Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (5870/20 ADD 1 REV 3).
- [62] Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L 29, 31.1.2020, str. 7).
- [63] UKTF(2020)14.
- [64] Politična izjava o okviru prihodnjih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom.
- [65] V ta namen glej: Mnenje 2/13 Sodišča Evropske unije v okviru pristopa Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ECLI:EU:C:2014:2454, točka 184.
- [66] Glej: naslov IV, člen 54 „Nadaljevanje varstva registriranih ali podeljenih pravic v Združenem kraljestvu“.