POROČILO o enakosti spolov v zunanji in varnostni politiki EU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o enakosti spolov v zunanji in varnostni politiki EU

(2019/2167(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti ciljev 5 in 16,

– ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

– ob upoštevanju prednostnih nalog strateškega partnerstva med OZN in EU pri mirovnih operacijah in kriznem upravljanju za obdobje 2019–2021, ki jih je Svet potrdil 18. septembra 2018, pri čemer je glavna prednostna naloga vprašanje žensk, miru in varnosti,

– ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje iz leta 1995 s četrte svetovne konference o ženskah in rezultatov preglednih konferenc,

– ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti z dne 31. oktobra 2000 in resolucij, ki so ji sledile, in sicer št. 1820 (19. junij 2008), št. 1888 (30. september 2009), št. 1889 (5. oktober 2010), št. 1960 (16. december 2010), št. 2106 (24. junij 2013), št. 2122 (18. oktober 2013), št. 2242 (13. oktober 2015), št. 2467 (23. april 2019) št. in 2493 (29. oktober 2019),

– ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic (COP21) Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) 12. decembra 2015 v Parizu (Pariški sporazum),

–  ob upoštevanju skupne izjave o trgovini in krepitvi vloge žensk v gospodarstvu, sprejete na zasedanju ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije v Buenos Airesu decembra 2017,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev[1] in Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji[2],

– ob upoštevanju Konvencije OZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njenih protokolov, zlasti Protokola za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki,

– ob upoštevanju pobude EU in OZN, imenovane Spotlight,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2018 o ženskah, miru in varnosti,

– ob upoštevanju strateškega pristopa EU k vprašanju žensk, miru in varnosti ter akcijskega načrta 2019–2024,

– ob upoštevanju smernic za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic LGBTI (lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in interspolnih oseb), ki jih je sprejel Svet Evropske unije na zasedanju 24. junija 2013,

– ob upoštevanju seznama ukrepov za spodbujanje enakosti oseb LGBTI, ki ga je Komisija objavila decembra 2015,

– ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov 2016–2020 (GAP II), ki ga je Svet sprejel 26. oktobra 2015, in letnih poročil o njegovem izvajanju,

– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 31. maja 2018 o izvajanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2015)0182) – Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020[3] in z dne 25. novembra 2010 o 10. obletnici resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti[4],

– ob upoštevanju Evropskega soglasja o razvoju z dne 19. maja 2017,

– ob upoštevanju strategije EU za enakost spolov, ki jo je 5. marca 2020 sprejela Komisija (COM(2020)0152),

– ob upoštevanju operativnih smernic o vključevanju načela enakosti spolov, ki jih je 8. oktobra 2018 poveljnik za civilne operacije Evropske službe za zunanje delovanje izdal za vodje in osebje misij,

– ob upoštevanju dokumenta o izvajanju resolucij varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in varnosti v okviru misij in operacij v okviru skupne varnostne in obrambne politike, ki ga je sprejel Svet 22. marca 2012,

– ob upoštevanju posodobljenih splošnih standardov za ravnanje v misijah in operacijah v okviru skupne varnostne in obrambne politike z dne 22. januarja 2018,

– ob upoštevanju strategije Evropske službe za zunanje delovanje iz novembra 2017 glede spola in enakih možnosti za obdobje 2018–2023,

– ob upoštevanju poročila Evropske službe za zunanje delovanje z dne 10. novembra 2016 o izhodiščni študiji o vključevanju človekovih pravic in enakosti spolov v skupno varnostno in obrambno politiko Evropske unije,

– ob upoštevanju globalne strategije Evropske službe za zunanje delovanje za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz junija 2016,

– ob upoštevanju členov 2, 3(5) in 21(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

– ob upoštevanju člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenja Odbora za zunanje zadeve

– ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A9-0145/2020),

A. ker je načelo enakosti med ženskami in moškimi temeljna vrednota Evropske unije, zapisano v Pogodbah in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah; ker bi zato bilo treba načelo enakosti spolov izvajati in ga vključiti kot horizontalno načelo pri vseh dejavnostih in politikah EU; ker bi morala EU prispevati k oblikovanju sveta, v katerem lahko vsi, ne glede na spol, raso, barvo kože, etnično ali socialno poreklo, genetske značilnosti, jezik, vero ali prepričanje, politično ali drugo mnenje, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali spolno identiteto, živijo mirno ter uživajo enake pravice in imajo enake možnosti za uresničitev svojega potenciala;

B. ker je peti cilj trajnostnega razvoja doseči enakost spolov ter okrepiti vlogo vseh žensk in deklet po svetu; ker nobena razvojna strategija ne more biti učinkovita brez osrednje vloge žensk in deklet in ker je treba cilj trajnostnega razvoja 5 horizontalno vključiti v različna področja politik, kjer je EU pristojna za ukrepanje;

C. ker je več držav, kot so Švedska, Danska, Švica in Norveška, sprejelo okvire za premik k zunanji politiki, ki je močno osredotočena na enakost spolov in ker so med drugim Francija, Španija, Luksemburg, Irska, Ciper in Nemčija napovedale, da bo enakost spolov prednostna naloga njihove zunanje politike; ker bi morala tovrstna politika spodbujati vizijo drugačne zunanje politike na področju enakosti spolov, ki daje prednost človekovim pravicam žensk in drugih tradicionalno marginaliziranih skupin ter jih varuje in spodbuja, zagotavlja pravičen dostop žensk in teh skupin do socialnih, gospodarskih in političnih virov ter njihovo udeležbo na vseh ravneh, dodeljuje ustrezna sredstva za doseganje te vizije in upošteva glasove zagovornikov pravic žensk in civilne družbe; ker bi si morali z vsako prihodnjo zunanjo in varnostno politiko EU prizadevati za doseganje teh ciljev;

D. ker fizično, psihološko in spolno nasilje, revščina, oboroženi spopadi in posledice podnebnih ter izrednih zdravstvenih in drugih razmer še posebej prizadenejo ženske in dekleta, krepitev njihove vloge pa je bistvenega pomena za obravnavanje teh vprašanj; ker pravice žensk in oseb LGBTIQ+ nazadujejo; ker se mora vsakršno razumevanje varnosti jasno osredotočati na človekove pravice, da bi spodbudili ukrepe, ki vodijo do miru; ker so smernice Sveta za lezbijke, geje, biseksualne, transspolne in interspolne osebe učinkovito orodje, ki spodbuja, da te polno uživajo človekove pravice, prav tako pa so dobra podlaga za ambiciozno prihodnjo strategijo za spodbujanje enakosti oseb LGBTI;

E. ker zunanja in varnostna politika, ki ne zastopa pravic žensk, deklet in skupnosti LGBTI+ ter ne obravnava sedanjih nepravičnih razmer, še bolj krepi neravnotežja; ker je treba za odpravo teh nepravičnih razmer prepoznati neravnovesje moči med spoloma;

F. ker se ženske in dekleta najpogosteje predstavlja v luči žrtev, kjer njihova vloga ni priznana ter so oropane sposobnosti delovanja v vlogi akterjev pozitivnih sprememb; ker vse več dokazov kaže, da smiselno sodelovanje žensk in deklet pri preprečevanju in reševanju konfliktov, graditvi miru in pokonfliktni obnovi poveča trajnost, kakovost in trajanje miru ter odpornost lokalnih skupnosti, prav tako pa pomaga preprečevati vse oblike nasilja na podlagi spola; ker so bile ženske kljub temu, da imajo odločilno vlogo pri vzpostavitvi trajnega miru, v velikih mirovnih procesih od leta 1992 do leta 2018 v vlogi pogajalca le v 13 %, podpisnika v 4 % in mediatorja samo v 3 %;

G. ker se lahko ženske in dekleta soočajo z različnimi oblikami diskriminacije; ker nasilje na podlagi spola, vključno z zgodnjimi in prisilnimi porokami in pohabljanjem ženskih spolovil, neustreznim dostopom do zdravstva, izobraževanja, čiste vode, komunalne ureditve in prehrane, omejenim dostopom do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter neenaka udeležba pri političnem odločanju ter v javnih in zasebnih institucijah, prispeva k diskriminaciji in marginalizaciji; ker je za polno uresničevanje človekovih pravic deklet izjemno pomembno, da se dekleta zaščitijo pred nasiljem in diskriminacijo, zlasti kar zadeva dostop do izobraževanja, obveščanja in zdravstvenih storitev, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami; ker so dekleta, ki so begunke in migrantke, v še posebej ranljivem položaju;

H. ker se bodo današnja dekleta morala soočati s prihodnjimi posledicami konfliktov in izrednih razmer, v primeru dolgotrajnih konfliktov pa so one tiste, ki odraščajo v škodljivih razmerah z dolgotrajnim učinkom; ker imajo dekleta drugačne potrebe in se soočajo s posebnimi izzivi, ki se razlikujejo od izzivov odraslih žensk, česar širši kategoriji „otroci“ in „ženske“ pogosto ne upoštevata;

I. ker je leto 2020 v znamenju pomembnih obletnic pravic žensk in okvirov za enakost spolov, vključno s Pekinško deklaracijo in izhodišči za ukrepanje iz leta 1995 ter resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti iz leta 2000;

J. ker pomeni strateški pristop EU k vprašanju žensk, miru in varnosti pomemben napredek v smislu sodelovanja EU pri agendi za ženske, mir in varnost; ker poudarja, da so potrebni konkretne zaveze in ukrepi ter da je treba ženske in dekleta vključiti, zaščititi in podpirati, da bi dosegli trajni mir in varnost; ker je bil akcijski načrt EU za vprašanje žensk, miru in varnosti sprejet leta 2019, da bi se lahko izvajal ta strateški pristop, vendar je izvajanje te politične zaveze še vedno izziv; ker je izredno pomembno, da člani osebja EU okrepijo prizadevanja za vključitev vprašanja žensk, miru in varnosti v svoje delo, da bi tako izboljšali učinkovitost misij, pa tudi zagotavljali pravice žensk in enakost spolov kot takšne;

K. ker je drugi akcijski načrt za enakost spolov nastal na podlagi priporočil Parlamenta in se osredotoča na spremembo institucionalne kulture na sedežu in v delegacijah EU, da bi se sistematično spremenil pristop EU do načela enakosti spolov, ter na spreminjanje življenj žensk in deklet na štirih osrednjih področjih; ker je vključevanje načela enakosti spolov v zunanjo in varnostno politiko EU ter njegovo spodbujanje močno odvisno od uspešnega izvajanja in ocenjevanja drugega akcijskega načrta za enakost spolov, da bi se priporočili ukrepi za izboljšani prihodnji okvir akcijskega načrta za enakost spolov (novi, tretji akcijski načrt EU za enakost spolov v letu 2020);

L. ker je prvi akcijski načrt za enakost spolov prinesel določen napredek, vendar je imel tudi številne pomanjkljivosti: ozko področje uporabe, nevključevanje vidika spola v proračun, slabo razumevanje okvira enakosti spolov v delegacijah EU, pomanjkanje zavezanosti med vodstvom EU ter pomanjkanje institucionalne strukture in spodbud za motivacijo in ustrezno podporo zaposlenih; ker je drugi akcijski načrt za enakost spolov pomemben korak naprej pri spodbujanju enakosti spolov v zunanjih odnosih EU s številnimi pozitivnimi trendi, vendar sta zanj potrebna popolno zavedanje in odločna zavezanost EU in držav članic, da bodo preprečile vsakršno poslabšanje razmer in pospešile napredek; ker ima drugi akcijski načrt za enakost spolov še vedno več pomanjkljivosti v zvezi z izvajanjem ključnih prednostnih nalog in ciljev trajnostnega razvoja, povezanih s spolom, izzivi glede točnega poročanja napredka pri vseh ciljih in kvalitativnih podatkov ter vključevanjem načela enakosti spolov v politične dialoge; ker je treba še povečati njegovo področje uporabe, ustrezno izvajati proračun, ki upošteva vidik spola in uskladiti časovne okvire med načrtovanjem programov in proračunskimi cikli; ker sta večja zavezanost voditeljev EU in vzpostavitev institucionalne strukture in spodbud za spodbujanje ter ustrezno podporo in usposabljanje osebja bistvenega pomena za doseganje oprijemljivih rezultatov v smislu večje enakosti spolov po vsem svetu;

M. ker je bil v tem akcijskem načrtu za enakost spolov določen cilj, da se ukrepi za enakost spolov vključijo v 85 % vseh novih pobud EU do leta 2020; ker je leta 2018 kljub doseženemu napredku le med 55 % in 68 % novih programov vključevalo razsežnost spola;

N. ker imajo delegacije in misije EU osrednjo vlogo pri izvajanju drugega akcijskega načrta za enakost spolov v partnerskih državah in ker ima vodstvo in znanje vodij in osebja delegacij in misij pomembno vlogo pri zagotavljanju njegovega uspešnega izvajanja; ker je priporočljivo, da bi imelo do vodstvenih položajev v delegacijah EU dostop več žensk;

O. ker so ženske v politiki in postopkih odločanja v veliki meri premalo zastopane in podcenjene, tudi na področju zunanje politike in mednarodne varnosti v EU in po svetu; ker je v EU na delovnem mestu obrambnega ministra šest žensk, med 27 zunanjimi ministri pa so le tri; ker ta premajhna zastopanost močno vpliva na politične odločitve;

P. ker je v evropski strategiji za enakost spolov za obdobje 2020-2024 določen cilj, da se do konca leta 2024 doseže uravnotežena zastopanost spolov, in sicer 50 % za vsak spol, na vseh vodstvenih ravneh Evropske komisije;

Q. ker v Evropski službi za zunanje delovanje srednje vodstvene položaje zaseda 75 % moških, na ravni višjega vodstva pa jih je 87 %; ker se je podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko zavezal, da bo do konca mandata dosegel cilj, v skladu s katerim je na vodstvenih položajih 40 % žensk; ker so njegova zadnja imenovanja privedla do strukture, kjer so namestniki generalnih sekretarjev izključno moški;

R. ker politika EU ženske pogosto predstavlja kot žrtve spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ter se z njihovo zaščito ukvarja predvsem, ko je do nasilja že prišlo; ker bi okrepljena politika in osredotočenost na preprečevanje kršitev človekovih pravic, v okviru katere se obravnavajo neravnovesja moči v odnosih med spoloma, izboljšali politike EU na tem področju;

S. ker je bil pri uresničevanju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic v svetu dosežen napredek, vendar so še vedno prisotne hude pomanjkljivosti pri zagotavljanju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic in dostopu do tega; ker je po vsem svetu opaziti zaskrbljujočo nazadovanje na področju pravic žensk in LGBTIQ+, prav tako pa se omejuje spolno in reproduktivno zdravje in pravice ter prepovedujeta spolna vzgoja in študije spolov; ker se je leta 2018 število ukrepov EU na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic zmanjšalo in je bilo najmanjše število ukrepov služb Komisije na področju enakosti spolov na svetovni ravni ravno na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic; ker je treba nujno ponovno potrditi zavezanost EU spodbujanju, varstvu in uresničevanju pravice vsakega posameznika do popolnega nadzora nad zadevami, povezanimi z njegovim spolnim in reproduktivnim zdravjem ter pravicami, brez diskriminacije in nasilja;

T. ker je delo svetovalcev in kontaktnih točk za enakost spolov pomembno za prenos politik EU o enakosti spolov in vprašanju žensk, miru in varnosti v analizo, načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje, pa tudi za vključevanje vidika enakosti spolov v vsakodnevne naloge in operacije; ker je vloga svetovalcev in kontaktnih točk za enakost spolov pomembna pri horizontalnem vključevanju politik, povezanih s spolom; ker je treba v delegacijah EU dati večjo prednost enakosti spolov, zagotoviti dovolj časa za vključevanje načela enakosti spolov, upravljavci projektov pa morajo pri delu predano v zadostni meri upoštevati enakost spolov, da bi zagotovili, da bodo lahko kontaktne točke ustrezno razvijale svoje naloge; ker so potrebni nadaljnji ukrepi, da bi zagotovili, da bo v opisu delovnega mesta stičnih oseb za področje spola razvidno, da so te osebe odgovorne za vključevanje načela enakosti spolov in spodbujanje enakosti spolov;

U. ker se le tretjina vseh delegacij EU ukvarja s pravicami oseb LGBTIQ+; ker se smernice EU za LGBTIQ+ ne uporabljajo enotno, njihovo izvajanje pa je močno odvisno od znanja in interesa vodstva delegacij namesto od spoštovanja strukturnega pristopa;

V. ker imajo ženske skupine civilne družbe in aktivistke ključno vlogo pri spodbujanju agende za mir in varnost, njihova udeležba pa je bistvena za vključevanje vprašanj enakosti spolov; ker se prostor civilne družbe zmanjšuje na različnih področjih, tudi kar zadeva ženske organizacije in zagovornice človekovih pravic, spolno in reproduktivno zdravje in pravice ter pravice oseb LGBTIQ+; ker se zagovornice človekovih pravic pogosto soočajo z dodatnimi in drugačnimi tveganji in ovirami, ki so presečna in jih oblikujejo zakoreninjeni spolni stereotipi; ker je treba zagotoviti dosledno sodelovanje z ženskimi organizacijami in zagovornicami človekovih pravic v celotnem ciklu načrtovanja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja tretjega akcijskega načrta za enakost spolov; ker so potrebni bolj ambiciozni notranji in zunanji ukrepi, da bi dejavno obravnavali vse oblike nazadovanja in dodatno napredovali proti družbam, za katere je značilna enakost spolov;

W. ker sta omejeno financiranje in premalo zaposlenih glavni oviri za uresničevanje ciljev EU na področju enakosti spolov; ker politike na področju enakosti spolov niso usklajene in ker enotni sistem, ki bi omogočal enako razumevanje in izvajanje vključevanja načela enakosti spolov v institucije EU, še ne obstaja;

X. ker vključitev vidika enakosti spolov v zunanjo in varnostno politiko EU pomeni tudi priznanje posebnih razsežnosti spolov in vpliva svetovnih pojavov, kot so podnebne spremembe, migracije, trgovina in varnost, ter boj proti njim, prav tako pa tudi osredotočanje na izkušnje in potrebe žensk in skupin, ki se soočajo z večplastnimi in prepletenimi oblikami diskriminacije in marginalizacije v središču oblikovanja politik;

1. poziva EU in njene države članice, naj še naprej krepijo pravice žensk in deklet ter si prizadevajo za zunanjo in varnostno politiko, ki bo vključevala vizijo drugačne politike na področju enakosti spolov; poudarja, da mora ta politika temeljiti na doslednem vključevanju načela enakosti spolov, analizi podatkov, ločenih po spolu in starosti, kazalnikih, ločenih po spolu, ter sistematičnih ocenah učinka na spol za opredelitev, oblikovanje in spremljanje ukrepov v vseh sektorjih, da bi povečali enakost spolov ter zagotovili pomembno in enakopravno vlogo žensk in ljudi iz različnih okolij pri odločanju; spodbuja EU, naj razišče možnosti za sistematično izmenjavo, upravljanje in posodabljanje analiz glede na spol;

2. poziva Komisijo, njenega podpredsednika in visokega predstavnika ter države članice, naj še okrepijo podporo enakosti spolov, polnemu uresničevanju človekovih pravic vseh žensk in deklet ter krepitvi njihove vloge po vsem svetu ter prevzamejo ključno in vse večjo vlogo pri racionalizaciji in uporabi sredstev v ta namen;

3. pozdravlja tri tematske stebre drugega akcijskega načrta za enakost spolov, in sicer 1) zagotavljanje telesne in duševne celovitosti deklet in žensk, 2) spodbujanje ekonomskih in socialnih pravic ter krepitev vloge deklet in žensk ter 3) krepitev glasu in udejstvovanja deklet in žensk; ugotavlja, da napredek pri tematskih prednostnih nalogah in med različnimi akterji EU ni bil enakomeren; zato poziva k večjim prizadevanjem Komisije, njenega podpredsednika/visokega predstavnika in vseh držav članic, da bi v celoti izvajali akcijski načrt za enakost spolov in dosegli v njem določene standarde uspešnosti; obžaluje, da je bil leta 2018 cilj z najnižjim številom sporočenih ukrepov v okviru drugega akcijskega načrta boj proti trgovini z ženskami in dekleti za vse oblike izkoriščanja in da je bil ta cilj edini, za katerega se je število sporočenih ukrepov v primerjavi z letom 2017 zmanjšalo;

4. pozdravlja predlog Komisije, da bo leta 2020 opravila pregled in pripravila novi akcijski načrt za enakost spolov za obdobje 2021–2025 (tretji akcijski načrt za enakost spolov); poudarja, da bi moral tretji akcijski načrt graditi in širiti pot, določeno v sedanjem akcijskem načrtu za enakost spolov, ter upoštevati izkušnje, pridobljene pri njegovem sedanjem izvajanju; poudarja, da je treba ta dokument izdati kot uradno sporočilo, da se zagotovi učinkovito izvajanje; opozarja, da za skupno zunanjo in varnostno politiko veljajo posebna pravila in postopki ter da bi se morale politika razvojnega sodelovanja Unije in politike držav članic dopolnjevati in krepiti ob polnem spoštovanju načel in pogodb EU, vključno s členi 2, 3 in 5 PEU; pozdravlja priporočila Komisije za države članice glede njihovega pristopa k enakosti spolov z zunanjimi ukrepi za uresničevanje političnih ciljev v skladu z akcijskim načrtom za enakost spolov na njihovih področjih pristojnosti;

5. pozdravlja akcijski načrt EU za ženske, mir in varnost ter poziva k njegovemu strogemu izvajanju; pozdravlja vključitev „spodbujanja agende za ženske, mir in varnost“ v skupno izjavo o sodelovanju EU in Nata iz leta 2018; pozdravlja odločitev o podaljšanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo in poziva, naj se vanj vključijo tudi načelo enakosti spolov ter namenski ukrepi za enakost spolov in pravice žensk, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami; poleg tega pozdravlja novo strategijo EU za odpravo trgovine z ljudmi, predvideno za leto 2021;

6. poziva k večji usklajenosti in koordinaciji politik pri izvajanju vrste zavez o enakosti spolov, tudi pri zunanjem delovanju EU; poudarja, da bi moral biti strateški pristop EU povezan in usklajen z novim akcijskim načrtom za enakost spolov III, in poziva, naj se vanj kot posebno poglavje vključi tudi akcijski načrt EU za ženske, mir in varnost iz leta 2019; poudarja pomen obstoječega normativnega okvira v zvezi z agendo za ženske, mir in varnost; vztraja, da bi moral biti ta okvir izhodišče za vse ukrepe na ravni EU in na mednarodni ravni ter da je treba vsak poskus, da bi odstopili od sprejetih zavez na tem področju ali jih preklicali, odločno zavrniti;

7. poziva vse države članice, naj sprejmejo feministično zunanjo in varnostno politiko, ki bo obravnavala ovire, s katerimi se ženske soočajo pri prevzemanju in ohranitvi tako višjih vodstvenih in ključnih položajev, kot sta na primer položaj veleposlanika in položaj posrednika v mednarodnih mirovnih pogovorih in pogajanjih, kot tudi začetnih položajev; opozarja, da bi bilo treba upoštevati dejavnike, ki bi lahko odvračali ženske od udeležbe, na primer to, da ni politik, ki bi spodbujale dobro usklajeno poklicno in zasebno življenje, neenaka porazdelitev družinskih obveznosti in pričakovanje, da bodo oskrbovalke v glavnem ženske, kar pogosto vodi k temu, da te prekinejo poklicno pot ali preidejo na delo s skrajšanim delovnim časom, prav tako pa bi bilo treba upoštevati, kakšno je splošno javno dojemanje vodilne vloge žensk; poleg tega poudarja, da je pri spodbujanju ciljev v zvezi z vodilno vlogo v okviru agende za ženske, mir in varnost enako plačilo za enako delo eno od temeljnih načel EU in bi ga bilo treba vključiti s spodbujanjem ekonomskih in socialnih pravic žensk tako zunaj kot znotraj EU; opozarja, da morajo države članice odpraviti diskriminacijo na podlagi spola, kar zadeva vse vidike in pogoje plačila za enako delo ali delo enake vrednosti;

Enakost spolov kot vodilno načelo zunanjega delovanja EU

8. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo, evropske agencije, ki delujejo zunaj meja Evropske unije in države članice, naj v zunanjo in varnostno, širitveno, trgovinsko in razvojno politiko Evropske unije, vključno z večstranskimi forumi, ter pri pripravi njenih politik, v političnih in strateških dialogih, izjavah za javnost, poročilih o človekovih pravicah ter postopkih spremljanja, ocenjevanja in poročanja sistematično vključujejo načelo enakosti spolov in presečni vidik; vztraja, da bi morala biti enakost spolov temeljna vrednota vseh zunanjih ukrepov EU;

9. poudarja, da je treba v sedanjem programskem ciklu opraviti nadaljnjo analizo dinamike moči, ki je značilna za politike in prakse Evropske unije, da bi analizirali in obravnavali posledice, ki jih imajo te politike in prakse za enakost spolov;

10. opozarja, da je treba vključiti presečni vidik v vse zunanje ukrepe Evropske unije in da bi morali pri ukrepih EU upoštevati izkušnje žensk iz različnih okolij, zlasti tistih z izkušnjo presečnih oblik diskriminacije in marginalizacije na podlagi njihove starosti, spola, rase, vere, socialno-ekonomskega in pravnega statusa, zmožnosti, spolne usmerjenosti in identitete; opozarja, da ženske niso homogena skupina, ki bi nastopala enotno;

11. poudarja, da je treba na najvišji politični ravni zagotoviti stalno zavezanost izvajanju tretjega akcijskega načrta za enakost spolov; zahteva, da se v okviru tega načrta določi, da se 85 % uradne razvojne pomoči nameni programom, katerih pomemben ali glavni cilj je enakost spolov, in poziva, naj se v okviru te širše obveznosti znatni del uradne razvojne pomoči dodeli za programe, katerih glavni cilj je enakost spolov, vključno s spolnim in reproduktivnih zdravjem in pravicami; poziva k sprejetju nadaljnjih ciljnih ukrepov za dosego enakosti spolov; poziva tudi, naj se v novem načrtu okrepi uporaba pristopa iz drugega akcijskega načrta za enakost spolov, ki temelji na trdnih dokazih, in uporabi kvalitativna analiza za oceno, v kolikšni meri se s temi programi dejansko povečuje enakost spolov; poziva k izboljšanju pri poročanju o financiranju EU za enakost spolov, dodeljenemu in razdeljenemu v partnerskih državah prek tretjega akcijskega načrta za enakost spolov;

12. priporoča, naj tretji akcijski načrt za enakost spolov spremljajo jasni, merljivi in časovno opredeljeni kazalniki uspeha za spremljanje kratko-, srednje- in dolgoročnih sprememb, dodelitev odgovornosti različnim akterjem ter jasni cilji za vsako partnersko državo, razviti v tesnem sodelovanju z ustrezno partnersko državo in ob aktivnem vključevanju lokalnih organizacij civilne družbe, drugih ustreznih akterjev civilne družbe ter lokalnih malih in srednjih podjetij, poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj se prek novega akcijskega načrta za enakost spolov znova zavežejo vključevanju načela enakosti spolov v vseh sektorjih; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice EU, naj predlagajo nadaljnje ukrepe za enakost spolov;

13. poziva, naj se v tretjem akcijskem načrtu za enakost spolov obravnava nazadovanje na področju pravic žensk s krepitvijo dostopa do izobraževanja, obveščanja ter spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic za ženske in dekleta ter naj se zagotovi njihova zaščita pred prisilo, nasiljem, diskriminacijo in zlorabo; poudarja tudi, da bi moral novi akcijski načrt za enakost spolov izrecno zajemati zaščito, sodelovanje in napredovanje na področju pravic žensk v vseh pogledih, tudi v nestabilnih državah in konfliktnih razmerah;

14. verjame, da je izobrazba ključna za uresničevanje enakosti spolov in krepitev vloge žensk in deklet; zato poziva EU, naj si v tretjem akcijskem načrtu za enakost spolov bolj prizadeva za spodbujanje enakosti spolov in odpravi spolnih stereotipov v izobraževalnih sistemih in s pomočjo teh sistemov; v zvezi s tem poziva, naj se preučijo številne možnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

15. pozdravlja strateški pristop EU k vprašanju žensk, miru in varnosti in akcijski načrt za ta pristop, ki je bil sprejet leta 2019, ter poziva k njunemu ambicioznemu izvajanju; vendar obžaluje, da je kljub jasnim ciljem in kazalnikom izvajanje te politične zaveze pomanjkljivo in zahteva nenehna prizadevanja; poudarja pomen nacionalnih akcijskih načrtov za izvajanje agende o ženskah, miru in varnosti; pozdravlja dejstvo, da bodo skoraj vse države članice EU do konca leta sprejele nacionalne akcijske načrte glede resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325; vendar obžaluje, da le ena izmed njih namenila proračunska sredstva za njihovo uresničevanje; poziva države članice, naj dodelijo takšna proračunska sredstva ter oblikujejo nacionalne mehanizme parlamentarnega nadzora in uvedejo kvote za sodelovanje žensk pri mehanizmih kontrole, vrednotenja in nadzora; obžaluje, da mnogi člani osebja EU vprašanja žensk, miru in varnosti niso vključili v svoje delo ter se ta pristop dojema kot nekaj, kar se uporablja po njihovi lastni presoji in za izboljšanje učinkovitosti misij, ne pa kot način zagotavljanja pravic žensk in enakosti spolov kot takšnih;

16. poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za izvajanje strukturiranega pristopa k pripravi proračuna ob upoštevanju vidika spola, ki bo omogočal natančno spremljanje vse porabe, tudi na področju zunanjega delovanja, in pripravi predhodne in naknadne ocene učinka za različne programe financiranja EU ter naj poroča Evropskemu parlamentu; poudarja, da bi morala ta ocena temeljiti na podatkih, ločenih po spolu in starosti, njen rezultat pa bi bilo treba vključiti v programski cikel; poudarja, da je treba izboljšati zanesljivost analize glede na spol z uskladitvijo podatkov, ki jih zbirajo delegacije EU, tako da bodo primerljivi; poziva, naj se pri opredeljevanju strateških ciljev, projektov in dialoga upošteva analiza glede na spol;

17. poziva, naj se v okviru predlagane uredbe o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje dodeli 85 % posebnih namenskih sredstev programom, katerih pomemben ali glavni cilj je enakost spolov ter naj se zmanjšajo upravne omejitve, da bodo imele lokalne in male organizacije civilne družbe dostop do financiranja; poudarja, da si je treba v okviru uredbe o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje kot jasne cilje zastaviti nadaljnje vključevanje načela enakosti spolov in ciljno usmerjenje ukrepe in zagotoviti, da lahko partnerji računajo na zadostno politično in finančno podporo za njeno izvajanje; poziva, naj se specifični kazalniki za spol uporabljajo pri fazah izbire, spremljanja in vrednotenja projektov za vse ukrepe zunanje in varnostne politike EU, ki se financirajo iz proračuna EU; poudarja, da je treba s pripravo proračuna, ki upošteva vidik spola, izboljšati učinkovitost porabe obstoječih in prihodnjih sredstev EU, zlasti v času izzivov, kot so naslednji večletni finančni okvir, proračunske omejitve in posledice krize po pandemiji COVID-19;

18. poziva Evropsko komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in delegacije EU, naj dekletom in ženskam priznajo vlogo nosilk sprememb ter podprejo njihovo varno, smotrno in vključujoče sodelovanje v državljanskem in javnem življenju, tudi tako, da upoštevajo povratne informacije organizacij, ki jih vodijo mladi, in da jih podpirajo s krepitvijo zmogljivosti; poudarja pozitivno vlogo, ki jo imajo dekleta, mlade in odrasle ženske pri doseganju trajnostnega miru in socialne kohezije, tudi prek lokalnih pobud na področju preprečevanja konfliktov in izgradnje miru, ki jih vodijo dekleta in ženske; poziva EU in države članice, naj zagotovijo ustrezen proračun za izobraževanje v izrednih razmerah in s tem zagotovijo, da bo lahko vsako dekle uspelo tudi v okoliščinah, ki so posledica konfliktov in naravnih nesreč;

19. priznava, da humanitarne krize intenzivirajo izzive, povezane s področjem spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, ter opozarja, da so ženske in dekleta, zlasti med ranljivimi skupinami, kot so begunci in migranti, na vojnih območjih še posebej izpostavljene spolnemu nasilju, spolno prenosljivim boleznim, spolnemu izkoriščanju, posilstvu kot orožju in neželenim nosečnostim; poziva Komisijo in države članice, naj pri svojem humanitarnem odzivanju prednost namenijo enakosti spolov ter spolnemu in reproduktivnemu zdravju ter pravicam, pa tudi odgovornosti in dostopu do pravnega varstva in odškodnin v primeru kršitev spolnih in reproduktivnih pravic in nasilja na podlagi spola, tudi v smislu usposabljanja humanitarnih akterjev ter obstoječega in prihodnjega financiranja; poudarja pomembnost priporočil Odbora za razvojno pomoč pri OECD o odpravi spolnega izkoriščanja, zlorabe in nadlegovanja v okviru razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči; v zvezi s tem pozdravlja osredotočenost deležnikov, dejavnih na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, na obravnavanje zlorab in nadlegovanja na prizoriščih, povezanih s konflikti; poziva Komisijo in države članice, naj se zavzemajo za vključevanje organizacij za pravice žensk, organizacij, ki jih vodijo ženske, ter zagovornikov človekovih pravic žensk v usklajevanje humanitarne pomoči in strukture odločanja;

20. poziva k preučitvi sinergij med notranjimi in zunanjimi programi Unije, da bi zagotovili skladen in stalen pristop k politikam v Uniji in zunaj nje, na primer v primeru pohabljanja ženskih spolovil;

21. poziva Komisijo, naj izvaja trgovinsko politiko EU, ki temelji na vrednotah in zagotavlja visoko raven zaščite dela in okoljskih pravic ter spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic, vključno z enakostjo spolov; opozarja, da morajo vsi trgovinski in naložbeni sporazumi EU vključevati načelo enakosti spolov ter ambiciozno in izvršljivo poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju; opozarja, da bi lahko bila pogajanja o trgovinskih sporazumih pomembno orodje za spodbujanje enakosti spolov in krepitev vloge žensk v tretjih državah, ter poziva k zbiranju podatkov o vplivu trgovine, ločenih po spolu; poziva EU in njene države članice, naj v predhodne in naknadne ocene učinka vključijo učinek trgovinske politike in sporazumov EU na enakost spolov po posameznih državah in posameznih sektorjih; poudarja, da bi bilo treba v trgovinskih pogajanjih upoštevati rezultate analiz, narejenih na podlagi spola, upoštevati njihove pozitivne in negativne učinke skozi ves proces, od pogajalske faze do izvajanja, ter sprejeti ukrepe za preprečevanje ali izravnavo morebitnih negativnih učinkov; pozdravlja zavezo Komisije, da bo v posodobljen pridružitveni sporazum med Čilom in EU vključila posebno poglavje o enakosti spolov, kar bo za EU prvič, ter jo poziva, naj spodbuja in podpira vključevanje takšnih poglavij v vse naslednje trgovinske in naložbene sporazume EU, pri tem pa se opira na veljavne mednarodne primere in na podlagi ocene njihove koristnosti in evropske dodane vrednosti;

22. poziva države članice, naj v celoti spoštujejo skupno stališče o izvozu orožja, in jih posebej poziva, naj upoštevajo tveganje, da bi se izvoženi materiali uporabili za nasilje na podlagi spola ali bi ga omogočali ali za nasilje zoper ženske in otroke; poudarja, da je pristop, kjer se upošteva spol, varnostni pristop, usmerjen na človeka, ki je namenjen zboljšanju varnosti žensk, kamor spadajo ekonomska, socialna in zdravstvena varnost;

Poudarek na vidiku spola in raznolikosti v institucionalni kulturi EU na sedežih in v delegacijah

23. poziva države članice, naj oblikujejo uradno delovno skupino za enakost spolov; poziva k ustanovitvi nove sestave Sveta, v kateri bodo sodelovali ministri EU in državni sekretarji, pristojni za enakost spolov, da bi olajšali vključevanje načela enakosti spolov v vse politike EU, tudi v zunanjo in varnostno politiko;

24. pozdravlja dosedanje delo glavnega svetovalca ESZD za vprašanja enakosti spolov in neformalne delovne skupine EU za ženske, mir in varnost, vključno z zagotavljanjem sodelovanja ustreznih organizacij civilne družbe v njihovih razpravah; obžaluje pa, da so njegove zmogljivosti v smislu človeških in finančnih virov, ki so dodeljeni glavnemu svetovalcu ESZD za vprašanja enakosti spolov, in ga poziva, naj neposredno poroča podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku; poudarja, da potrebna še bolj učinkovita raba dodeljenih sredstev; poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika, naj nadaljuje s prizadevanji na področju vključevanja načela enakosti, da bi v okviru Evropske službe za zunanje delovanje polno zaposlili svetovalca za enakost spolov za enakost spolov in agendo za vprašanje žensk, miru in varnosti, ki bo poročal neposredno glavnemu svetovalcu, in naj spodbuja svoje osebje, naj tesno sodeluje z Evropskim inštitutom za enakost spolov; poudarja, da je izmenjava znanja med institucijami in agencijami EU pomembno in zelo učinkovito orodje za preprečevanje visokih upravnih stroškov in nepotrebne birokratizacije;

25. pozdravlja strategijo Evropske službe za zunanje delovanje za enakost spolov za obdobje 2018–2023 ter poziva, naj jo posodobi za vključitev specifičnih, merljivih in zavezujočih ciljev glede deleža žensk na vodstvenih položajih; poziva k dosegi cilja 50 % žensk na vodstvenih položajih, tudi kot vodij delegacij ter misij in operacij skupne varnostne in obrambne politike; pozdravlja napredek, ki ga je v zvezi s tem dosegla Komisija, kjer je 41 % vodij na vseh ravneh žensk; obžaluje, da je Evropska služba za zunanje delovanje daleč od tega, da bi dosegla za cilj, saj sta le dve od osmih posebnih predstavnikov EU ženski, na srednjih vodstvenih položajih je 31,3 % žensk, na višjih vodstvenih položajih pa 26 % žensk; poziva sedanjega podpredsednika/visokega predstavnika, naj sprejme potrebne ukrepe za izboljšanje tega stanja, države članice pa, naj na višje položaje predlagajo več žensk;

26. poudarja pomanjkanje raznolikosti v institucijah EU in zato poudarja, kako določitve ciljev na področju raznolikosti, zlasti kar zadeva raso, sposobnosti in etnično pripadnost; poudarja, da mora Evropska služba za zunanje delovanje prilagoditi postopke zaposlovanja in zaposlovanja, da bo več pozornosti namenila raznolikosti in vključenosti; poudarja potrebo po postopkih zaposlovanja, ki upoštevajo vidik spola, tudi s strani Evropskega urada za izbor osebja; poziva, naj bo vključevanje vidika spola v vodenje del opisa vodstvenih nalog na srednjih in višjih vodstvenih položajih;

27. poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika, naj zagotovi, da bodo vodje delegacij EU v tujini formalno odgovorni za to, da bo vključevanje enakosti spolov vpeto vse vidike dela delegacije in da bodo morali o tem poročati; poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj zagotovi, da bodo imele delegacije EU posebne kontaktne točke za enakost spolov, da bi zagotovili nemoten potek dela in čim bolj omejili birokracijo; poudarja, da morajo imeti kontaktne točke za enakost spolov zadostna sredstva in čas za opravljanje nalog, njihove pristojnosti pa so v opisu delovni nalog; poudarja, da bi morale neposredno poročati vodji delegacije/vodji oddelka, imeti dostop do vseh ustreznih dokumentov in usposabljanja, ki ga potrebujejo za opravljanje svojih nalog, ter vodstvene odgovornosti, kjer je to ustrezno; poziva k oblikovanju smernic za področje enakosti spolov za vse delegacije EU in v povezavi s tem, k razvoju spletnega poročanja, jasnim obrazcem in objavi vodnika za delo delegacij;

28. poudarja, da enakosti spolov ni mogoče doseči brez vodstva, ki se zaveda tega vprašanja; v zvezi s tem poziva k obveznemu in prilagojenemu usposabljanju o enakosti spolov in vključevanju vidika spolov za vse uslužbence Evropske službe za zunanje delovanje, uslužbence diplomatskih služb EU ter vodje ali poveljnike misij in operacij skupne varnostne in obrambne politike; poudarja, da mora biti enakost spolov posebej navedena v poslanicah in opisih delovnih nalog novih vodij delegacij EU; poudarja, da morajo njihove ocene vključevati posebna merila za ocenjevanje opravljenega dela pri zagotavljanju vključevanja načela enakosti spolov; poudarja, da bi morala biti prizadevanja za več pravic žensk ter enakost spolov horizontalna prednostna naloga vseh posebnih predstavnikov EU ter vodilno načelo njihovega mandata, zlasti za posebnega predstavnika EU za človekove pravice;

29. poudarja, da udeležba žensk v misijah SVOP prispeva k učinkovitosti misije in je gonilo verodostojnosti EU kot zagovornice enakih pravic žensk in moških po vsem svetu;  pozdravlja dejstvo, da so vse civilne misije SVOP imenovale svetovalca za enakost spolov in poziva vojaške misije SVOP, naj storijo enako; spodbuja države članice EU, naj predlagajo ženske kandidatke za prosta delovna mesta; poziva, naj se zagotovi, da bodo vsi člani vojaškega in civilnega napotenega osebja EU dovolj usposobljeni na področju enakosti spolov ter vprašanj žensk, miru in varnosti, zlasti o tem, kako vidik spola vključevati v delovne naloge; obžaluje, da število žensk, ki delajo v misijah SVOP, zlasti pa v vojaških operacijah, ostaja nizko; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj poudarja potrebo po konkretnem cilju in politični zavezanosti povečanju števila žensk v misijah in operacijah EU za krizno upravljanje; poziva države članice, naj preučijo kako okrepiti politike zaposlovanja in ohranjanja žensk na delovnih mestih ter spodbujajo udeležbo žensk v misijah za izgradnjo in ohranjanje miru; poudarja, da je treba dodati novo proračunsko vrstico EU za financiranje mesta svetovalcev za enakost spolov v vojaških misijah SVOP;

30. poudarja, da zgolj nekaj misij SVOP EU zagotavlja usposabljanje glede spolnega nadlegovanja ali glede nadlegovanja na podlagi spola, ter Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice poziva, naj zagotovijo obvezno usposabljanje za preprečevanje takšnega nadlegovanja na vseh misijah in operacijah ter zagotavljajo učinkovito zaščito žvižgačev in žrtev; poziva k nadgradnji posodobljenih splošnih standardov za ravnanje v misijah in operacijah v okviru skupne varnostne in obrambne politike, ki naj zajema načelo ničelne tolerance glede neukrepanja voditeljev in vodstva EU glede spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola;

31. spodbuja podpredsednika/visokega predstavnika in države članice, naj v sklepe Sveta in mandate misij, povezane s SVOP, vključijo sklice na resolucijo varnostnega sveta OZN št. 1325 in resolucije, ki so sledile, ter zagotovijo, da za misije in operacije SVOP obstaja letni akcijski načrt za uresničevanje ciljev prihodnjega tretjega akcijskega načrta za enakost spolov in akcijskega načrta za strateški pristop EU k vprašanju žensk, miru in varnosti; poziva, naj se za nove instrumente SVOP, vključno z Evropskim obrambnim skladom in predlaganim evropskim mirovnim instrumentom, izvede analiza enakosti spolov;

32. pozdravlja vse širšo mrežo stičnih oseb za področje spola, ki ima podporo vodstva ter dostop do usposabljanj; v zvezi s tem pozdravlja, da je bilo regionalno srečanje stičnih točk za področje spola, ki delujejo na Zahodnem Balkanu in v Turčiji, organizirano z namenom krepitve prizadevanj glede enakosti spolov ter vključevanja vidika spolov; pozdravlja izboljšano sodelovanje z Zahodnim Balkanom v okviru partnerske pobude G7, kjer je EU sklenila partnerstvo z Bosno in Hercegovino, da bi se okrepila agenda o ženskah, miru in varnosti;

33. poudarja pomen spodbujanja enakosti spolov v zunanji politiki EU, tudi prek odnosov Evropskega parlamenta s tretjimi državami; v zvezi s tem pozdravlja odločitev delegacij Evropskega parlamenta, da v vsaki delegaciji imenujejo predstavnika za vprašanja spola; poudarja potrebo po spodbujanju enakosti in raznolikosti pri vseh dejavnostih delegacij, tudi med uradnimi parlamentarnimi srečanji s tretjimi državami;

Dajanje prednosti varstvu in napredku na področju pravic in udeležbe žensk in deklet

34. poziva EU in države članice, naj ravnajo v skladu z vsemi mednarodnimi obveznostmi, povezanimi z globalnim programom o enakosti spolov; poziva jih tudi, naj podprejo partnerske države in jih spodbujajo k temu, da se znebijo zadržkov glede Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ter naj izvajajo deklaracijo in akcijski načrt s četrte svetovne konvencije OZN o ženskah, ki je potekala leta 1995 v Pekingu, tudi z zakonodajo;

35. opominja, da imajo ženske vodilno vlogo pri izgradnji miru in poudarja njihovo vlogo pri spodbujanju dialoga, izgradnji miru in nudenju različnih pogledov na pomen miru in varnosti; poudarja, da je zagotavljanje smiselne in pravične udeležbe žensk v pogajanjih o zunanji politiki EU ter v mirovnih in varnostnih procesih povezano z večjo gospodarsko blaginjo, manj kršitvami človekovih pravic in spodbujanjem svetovne varnosti, demokracije in trajnega miru; ugotavlja, da spodbujanje pravic žensk v državah, ki so jih prizadele krize ali zajeli konflikti, botruje oblikovanju močnejših in odpornejših skupnosti; poziva visokega predstavnika/podpredsednika, Komisijo in države članice, naj zaščitijo pravice deklet in žensk ter zagotavljajo njihovo celostno in pomembno sodelovanje v vseh različnih fazah cikla konflikta, v okviru preprečevanje konfliktov EU in dejavnosti mediacije;

36. poudarja bistveni pomen, ki ga ima zavezanost boju proti vsem oblikam spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, med drugim proti nasilju med intimnimi partnerji, spletnemu nasilju, škodljivim praksam, kot so pohabljanje ženskih spolovil, porokam otrok, zgodnjim in prisilnim porokam, t. i. nasilju zaradi časti, pa tudi spolnemu nasilju in nasilju na podlagi spola, povezanemu s konflikti, trgovini z ljudmi, spolnem izkoriščanju, zlorabam in nadlegovanju; v zvezi s tem poudarja potrebo po pomoči žrtvam; poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti ženskam in dekletom, ki se soočajo z večplastnimi in prepletenimi oblikami diskriminacije; poziva EU in njene države članice, naj ratificirajo Istanbulsko konvencijo kot prvi pravni zavezujoč mednarodni instrument za preprečevanje nasilja proti ženskami in boj proti njemu, s tem dajo zgled vsemu svetu in kredibilnost zavezi EU, da si bo v svojih zunanjih odnosih prizadevala za odpravljanje takšnega nasilja;  poziva k pregledu in posodobitvi smernic EU glede nasilja nad ženskami in dekleti ter boja proti vsem oblikam diskriminacije proti njim;

37. poudarja, da enakosti spolov ni mogoče doseči brez vključevanja moških in dečkov; meni, da je treba za napredek na področju enakosti spolov moške in dečke povabiti k sodelovanju in dejavnemu prispevanju in s tem k obravnavi spolnih stereotipov; zlasti opozarja na vlogo in odgovornost moških in dečkov pri odpravljanju spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola;

38. poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj zagotovijo celovito izvajanje smernic EU o zagovornikih človekovih pravic in sprejmejo prilogo, v kateri bodo priznale in razvile dodatne strategije in orodja za boljše in učinkovitejše odzivanje ter preprečevanje posameznih razmer, groženj in dejavnikov tveganja, s katerimi se soočajo zagovorniki pravic žensk, tudi deklice in mlade aktivistke; poziva k takojšnji uporabi vidika spola in specifičnih ukrepov v podporo zagovornikom človekovih pravic žensk v vse programe in instrumente, namenjene zaščiti zagovornikov človekovih pravic;

39. poudarja, da v številnih predelih sveta polno uresničevanje vseh človekovih pravic žensk in deklet ni zajamčeno, organizacije civilne družbe, vključno z organizacijami za pravice žensk, pa se soočajo z vse večjimi izzivi zaradi krčenja demokratičnega prostora na svetovni ravni; opozarja na zelo pomembno delo, ki so ga opravile organizacije civilne družbe na terenu za ohranjanje miru in spodbujanje sodelovanja žensk v mirovnih procesih, politiki, upravljanju, vzpostavljanju institucij, pravni državi in varnostnem sektorju; poziva delegacije EU, naj spremljajo nazadovanje na področju enakosti spolov ter spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter trende zmanjševanja prostora za delovanje organizacij civilne družbe in naj sprejmejo konkretne ukrepe za njihovo zaščito pred grožnjami, nadlegovanjem, nasiljem in sovražnim govorom; poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje, države članice in vodje delegacij EU, naj s spodbujanjem ustrezne ravni izgradnje zmogljivosti zagotovijo politično in finančno podporo lokalnim organizacijam civilne družbe, vključno z organizacijami žensk in zagovorniki človekovih pravic, ter naj postane sodelovanje in posvetovanje s temi organizacijami standardni element njihovega dela; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo pobude, katerih cilj je nasprotovati negativnim spolnim normam in stereotipom v vseh kontekstih in jih preoblikovati;

40. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sistematično podpirata spolno in reproduktivno zdravje ter pravice in tako prispevata k doseganju vseh ciljev trajnostnega razvoja, ki so povezani z zdravjem, kot so predporodna nega ter ukrepi za preprečevanje visoko tveganih porodov in zmanjšanje umrljivosti dojenčkov in otrok; poudarja, da je treba podpreti dostop do storitev načrtovanja družine in zdravstvenih storitev za matere, celovito in starosti primerno spolno vzgojo, kontracepcijo, varen in zakonit splav ter spoštovanje pravice žensk, da sprejemajo odločitev o lastnem telesu in imajo zaščito pred vsako obliko diskriminacije, prisile ali nasilja v zvezi s tem; poziva Komisijo, naj učinku pravila globalne prepovedi (global gag rule) nasprotuje s finančnimi instrumenti, ki so na voljo v okviru zunanje razsežnosti EU;

41. opominja, da so ženske in dekleta zaradi podnebnih sprememb nesorazmerno prizadete, zlasti zaradi trajnih kulturnih in strukturnih neenakosti na podlagi spola; ugotavlja, da je enakost spolov nujna za doseganje miru, varnosti in trajnostnega razvoja ter učinkovito obvladovanje podnebnih izzivov in da je presečni vidik nujen za doseganje poštenega in pravičnega prehoda, kjer nihče ne bo izključen; poudarja, da je zgolj 30 % pogajalcev na področju podnebnih ukrepov žensk ter opozarja, da je za doseganje dolgoročnih podnebnih ciljev bistvena koristna in enakopravna udeležba žensk v organih odločanja na področju podnebne politike in ukrepov na ravni EU, na nacionalni in lokalni ravni; odločno poziva, naj se v tretjem akcijskem načrtu za enakost spolov nujno vzpostavijo jasne povezave s Pariškim dogovorom ter poziva EU in države članice, naj zagotovijo dostop ženskih organizacij do mednarodnega podnebnega financiranja;

42. obžaluje, da so ženske in dekleta po vsem svetu še vedno tarče več oblik sistematske diskriminacije; ugotavlja, da je treba za boj proti revščini žensk ženskam zagotoviti enak dostop do gospodarskih virov; opozarja, da so večje vključevanje žensk na trg dela, boljša podpora ženskemu podjetništvu, enak dostop do kapitala, tudi za podjetnice, zagotavljanje enakih možnosti in enakega plačila za enako delo za moške in ženske ter spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ključni dejavniki pri doseganju dolgoročne, trajnostne in vključujoče gospodarske blaginje, boja proti neenakosti in spodbujanja finančne neodvisnosti žensk; v zvezi s tem poziva države članice in institucije EU, naj po potrebi povečajo razpoložljivost financiranja, tudi z mikrokrediti, in sodelujejo s partnerskimi državami, da bi izboljšali status žensk, tudi na področjih, kot so pravica dedovanja nepremičnin in zemljišč, dostop do pravnega statusa ter finančna in digitalna pismenost, ter zaščita pred delom otrok in drugimi oblikami izkoriščanja;

43. poudarja, da je treba v okviru migracijske politike EU izvajati vidik enakosti spolov, ki zagotavlja pravice iskalk azila in begunk, ter nemudoma uvesti azilne in migracijske postopke, ki bi upoštevali vidik spola, ter pospešiti delo pri zagotavljanju ustreznega prepoznavanja morebitnega nasilja, nadlegovanja, posilstev in trgovine z ženskami ter zaščito pred njimi v vseh sprejemnih centrih po vseh Evropi;

44. obsoja vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti, vključno s trgovino z ljudmi; poziva Komisijo in države članice, naj tesneje sodelujejo s tretjimi državami v boju proti vsem oblikam trgovine z ljudmi, pri tem pa posebno pozornost namenijo razsežnosti spola v tej trgovini ter se borijo zlasti proti otroškim porokam, spolnemu izkoriščanju žensk in deklet ter spolnemu turizmu; poziva k vzpostavitvi na spol občutljivega pristopa k trgovini z ljudmi prek celostne obravnave vpliva, ki ga ima na uresničevanje širokega razpona človekovih pravic;

45. vztraja, da morajo deklice in ženske, ki so bile žrtev posilstev v vojni, imeti dostop do nediskriminatorne nege, zlasti celovite zdravstvene oskrbe; v zvezi s tem vztraja, da je treba zagotoviti varstvo pravice do življenja in dostojanstva vseh žensk in deklet, in sicer z aktivnim bojem proti škodljivim praksam; poudarja, da je treba odpraviti uporabo posilstva kot vojaškega orožja in sredstva za zatiranje, ter da mora EU izvajati pritisk na vlade tretjih držav in vse ustrezne deležnike v regijah, kjer prihaja do takega nasilja na podlagi spola, da bi izkoreninili to prakso, storilce privedli pred sodišče in pomagali preživelim, prizadetim ženskam in skupnostim ozdraveti in okrevati;

46. je seznanjen s stalnim napredkom pri izvajanju pobude EU in OZN, imenovane Spotlight, za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti po vsem svetu, ki je leta 2018 namenila 270 milijonov EUR za programe v Afriki in Latinski Ameriki; poziva EU k odločnem vodenju Poziva k ukrepanju za zaščito pred nasiljem na podlagi spola v izrednih razmerah in podpore žrtvam spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, povezanega s konflikti; spominja Komisijo in države članice E na pomen izida konference v Oslu o odpravi spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola v humanitarnih krizah;

47. opozarja, da sta se leta 2018 EU in OZN dogovorili o novem seznamu v prihodnost usmerjenih prednostnih nalog za sodelovanje in mirovne operacije ter obvladovanje kriz za obdobje 2019–2021; poudarja, da je potrebna vzpostavitev sodelovalne platforme EU in OZN za vprašanja žensk, miru in varnosti;

48. ugotavlja, da je OZN opozorila, da pandemija COVID-19 izpostavlja in poglablja različne vrste neenakosti, vključno z neenakostjo spolov; je globoko zaskrbljen zaradi neenake delitve gospodinjskih opravil in dela na področjih javne oskrbe, pri čemer ženske predstavljajo 70 % delovne sile v zdravstvu na svetovni ravni, pa tudi zaradi zaskrbljujočega porasta nasilja na podlagi spola, zlasti zaradi dolgih obdobij izolacije ter omejenega dostopa do reproduktivnega zdravja in zdravja mater; zato poziva k razvoju usmerjenih in posebnih ukrepov za obravnavo socialno-ekonomskega vpliva pandemije COVID-19 na ženske in dekleta; poudarja, da je treba nujno zagotoviti ustrezno financiranje, da bi omogočili poln in neoviran dostop do kakovostne tehnologije za ženske organizacije, zagovornike človekovih pravic in akterje gradnje miru, s čimer bi zagotovili njihovo pomembno sodelovanje pri postopkih odločanja med pandemijo COVID-19; poudarja, da morata podpredsednik Komisije/visoki predstavnik in Komisija prepoznati nujnost človeške varnosti, ki zajema vse vidike strateškega pristopa EU k vprašanju žensk, miru in varnosti; poudarja, da je treba zagotoviti, da se bo vidik spola upošteval med uresničevanjem globalnega odziva EU na pandemijo COVID-19, ter poziva, naj se pri tem ustrezno obravnavajo specifične potrebe žensk in drugih marginaliziranih skupin ter se zagotavlja njihovo vključevanje v celoten programski cikel;

°

° °

49. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.