POROČILO o politiki zaposlovanja in socialni politiki v euroobmočju leta 2020
8.10.2020 - (2020/2079(INI))
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Klára Dobrev
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o politiki zaposlovanja in socialni politiki v euroobmočju leta 2020
(2020/2079(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 2, 3 in 5 ter člena 6(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
– ob upoštevanju členov 4, 6, 9, 145, 148, 149, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 158, 165, 166, 168, 174 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje[1],
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti naslova IV (Solidarnost), in Direktive 2000/43/ES (direktiva o rasni enakosti),
– ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,
– ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti 1., 3., 4., 5., 8., 10. in 13. cilja,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2020/672 z dne 19. maja 2020 o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19[2],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/559 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 223/2014 glede uvedbe posebnih ukrepov za obravnavanje izbruha COVID-19[3],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. aprila 2020 z naslovom Odziv na koronavirus – mobilizacija vseh razpoložljivih sredstev na vse možne načine za zaščito življenj in možnosti preživljanja (COM(2020)0143),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (Naložbena pobuda v odziv na koronavirus)[4],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. marca 2020 z naslovom Usklajen gospodarski odziv na izbruh virusa COVID-19 (COM(2020)0112),
– ob upoštevanju tehničnega poročila Skupnega raziskovalnega središča z naslovom The COVID confinement measures and EU labour markets (Ukrepi za zajezitev covida-19 in trgi dela v EU), objavljenega leta 2020, in zlasti vanj vključene analize najnovejših razpoložljivih dokazov o vzorcih dela na daljavo v Evropski uniji,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. junija 2019 z naslovom Poglobitev evropske ekonomske in monetarne unije: pregled stanja štiri leta po objavi poročila petih predsednikov – Prispevek Evropske komisije k vrhu držav euroobmočja 21. junija 2019 (COM(2019)0279),
– ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 z naslovom Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Evropski semester 2020: priporočila za posamezne države (COM(2020)0500),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne o uporabi splošne odstopne klavzule v okviru Pakta za stabilnost in rast (COM(2020)0123) in kasnejšega sklepa Sveta o tem z dne 23. marca 2020,
– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 26. februarja 2020 za sklep Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2017)0070),
– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 22. novembra 2017 za sklep Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2017)0677) in stališča Parlamenta z dne 19. aprila 2018 o tej temi[5],
– ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2019/1181 z dne 8. julija 2019 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic[6],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. decembra 2019 o letni strategiji za trajnostno rast za leto 2020 (COM(2019)0650),
– ob upoštevanju predloga skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju z dne 17. decembra 2019 k sporočilu o letni strategiji za trajnostno rast za leto 2020 (COM(2019)0653),
– ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 17. decembra 2019 za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2018)0652),
– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. decembra 2019 z naslovom Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2020 (COM(2019)0651),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2019 o osnutkih proračunskih načrtov za leto 2020: celovita ocena (COM(2019)0900),
– ob upoštevanju političnih usmeritev Evropske komisije za obdobje 2019–2024 z naslovom Bolj ambiciozna Unija: Moj načrt za Evropo, ki jo je oblikovala Ursula von der Leyen,
– ob upoštevanju napovedi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v dokumentu Bolj ambiciozna Unija: Moj načrt za Evropo – Politične usmeritve naslednje Evropske komisije za obdobje 2019–2024: „v pomoč vsakemu otroku, ki je v stiski, bom na podlagi predloga Evropskega parlamenta vzpostavila evropsko jamstvo za otroke“,
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic (COM(2017)0250) in zlasti načela 11 o pomembnosti podpiranja pravic otroka,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 8. junija 2020 o demografskih izzivih – pot naprej[7],
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. junija 2011 o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja zaradi demografskih sprememb (11841/11),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Pobuda za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja (COM(2017)0252),
– ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[8],
– ob upoštevanju predloga priporočila Sveta z dne 13. marca 2018 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite (COM(2018)0132),
– ob upoštevanju svežnja Komisije za socialne naložbe za leto 2013, ki jih je podrobno opisala v svojem sporočilu Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020 (COM(2013)0083),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173) in nadaljnjih poročil o izvajanju in ocenjevanju,
– ob upoštevanju Priporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela[9],
– ob upoštevanju Direktive 2019/1158/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU[10],
– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Taking stock of the 2013 Recommendation on “Investing in children: breaking the cycle of disadvantage” (Pregled izvajanja uredbe iz leta 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (SWD(2017)0258),
– ob upoštevanju strateških prizadevanj Komisije za enakost spolov za obdobje 2016–2019, Evropskega pakta za enakost spolov za obdobje 2011–2020 ter sklepov Sveta o tej temi z dne 7. marca 2011[11] in Sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),
– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 29. maja 2013 z naslovom Barcelonski cilji – Razvoj storitev varstva predšolskih otrok v Evropi za trajnostno in vključujočo rast (COM(2013)0322),
– ob upoštevanju barcelonskih ciljev o varstvu otrok iz leta 2002, da bi do leta 2010 zagotovili otroško varstvo za najmanj 90 % predšolskih otrok v starosti od treh let do šoloobvezne starosti ter za najmanj 33 % otrok, mlajših od treh let,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2016 z naslovom Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja (COM(2016)0646),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Krepitev evropskih naložb za delovna mesta in rast – druga faza Evropskega sklada za strateške naložbe in nov evropski načrt za zunanje naložbe (COM(2016)0581),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo – z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (COM(2016)0381),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. julija 2020 z naslovom Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020)0274),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2016 z naslovom Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016)0356),
– ob upoštevanju svežnja ukrepov za krožno gospodarstvo (direktive (EU) 2018/849[12], (EU) 2018/850[13], (EU) 2018/851[14] in (EU) 2018/852[15]),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Evropa spet vlaga – pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki (COM(2016)0359),
– ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 16. februarja 2012 z naslovom Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine (COM(2012)0055),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. oktobra 2010 z naslovom Solidarnost na področju zdravja: zmanjšanje neenakosti na področju zdravja v EU (COM(2009)0567),
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. decembra 2015 o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi (15071/15),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2019 o politiki zaposlovanja in socialni politiki v euroobmočju[16],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2019 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2019[17],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2018 o izobraževanju v digitalni dobi: izzivi, priložnosti in pridobljene izkušnje za oblikovanje politike EU[18],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2018 o možnostih za ponovno vključevanje delavcev, ki okrevajo po poškodbi in bolezni, v kakovostno zaposlitev[19],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2017 o boju proti neenakostim kot vzvodu za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in rasti[20],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o politikah na področju minimalnega dohodka kot sredstvu za boj proti revščini[21],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo[22],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic[23],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o revščini: vidik spola[24],
– ob upoštevanju svojega stališča z dne 2. februarja 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno[25],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020[26],
– ob upoštevanju pobude OECD in Evropske komisije z naslovom Cikel o zdravstvenem stanju v EU in s tem povezanega poročila o pregledu zdravstva (Health at a glance: Evropa 2018),
– ob upoštevanju poročila Komisije o ustreznosti pokojnin: sedanja in prihodnja ustreznost prihodkov v starosti v EU, objavljenega 26. aprila 2018,
– ob upoštevanja poročila Komisije o staranju prebivalstva za leto 2018 z gospodarskimi in proračunskimi napovedmi za države članice EU (2016–2070), objavljenega 28. maja 2018,
– ob upoštevanju spremenjene Evropske socialne listine in torinskega procesa, ki se je začel izvajati leta 2014 in je namenjen okrepitvi sistema mednarodnih pogodb v okviru Evropske socialne listine v Svetu Evrope in v odnosu tega sistema do prava Evropske unije,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja v EU[27],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o strategiji EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19[28],
– ob upoštevanju sklepnih ugotovitev Odbora OZN za pravice invalidov iz septembra 2015 o začetnem poročilu Evropske unije Odboru iz junija 2014,
– ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (direktive o enakem obravnavanju)[29] in člena 141 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (1992) o načelu enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti,
– ob upoštevanju poročila Komisije o enakosti žensk in moških za leto 2014,
– ob upoštevanju strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027, ki temelji na resoluciji Sveta z dne 26. novembra 2018, in cilja strategije Evropa 2020, da bi šolski osip zmanjšali na manj kot 10 %,
– ob upoštevanju končnega poročila Komisije iz marca 2020 o študiji o izvedljivosti jamstva za otroke,
– ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 5/2017 iz aprila 2017 z naslovom Brezposelnost mladih – ali so politike EU prinesle spremembe? Ocena jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. julija 2020 z naslovom Podpiranje zaposlovanja mladih: most do delovnih mest za naslednjo generacijo (COM(2020)0276),
– ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (evropski akt o dostopnosti)[30],
– ob upoštevanju gospodarske napovedi Komisije spomladi 2020,
– ob upoštevanju študije Evropske mreže za socialno politiko z naslovom In-work poverty in Europe: A study of national policies (Revščina zaposlenih v Evropi: študija nacionalnih politik), ki je bila objavljena maja 2019,
– ob upoštevanju priporočila Sveta o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite iz leta 2018 (14582/18),
– ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji[31],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o evropskem varstvu čezmejnih in sezonskih delavcev v času krize zaradi COVID-19[32],
– ob upoštevanju gospodarskih napovedi Komisije iz poletja 2020,
– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Identifying Europe's recovery needs (Prepoznavanje potreb Evrope za okrevanje) (SWD(2020)0098),
– ob upoštevanju sklepov Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, z dne 18. februarja 2020 (6129/20),
– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9-0183/2020),
A. ker se je v EU začela najhujša recesija v njeni zgodovini in gospodarske dejavnosti v Evropi nenavadno hitro upadajo; ker naj bi se po gospodarskih napovedih iz poletja 2020 BDP EU v letu 2020 zmanjšal za približno 8,3 %, BDP euroobmočja pa za približno 8,7 %;
B. ker je kriza zaradi covida-19 povzročila simetrični šok, ki vpliva na vse države članice, njen učinek pa je neenakomeren, saj bolj vpliva na več kot 109 milijonov ljudi, ki so že pred pandemijo bili na pragu revščine; ker je kriza močno obremenila sisteme socialne zaščite, da bi ublažili socialne učinke krize in vsem zagotovili dostojne življenjske pogoje ter dostop do osnovnih storitev, kot so zdravstvo, izobraževanje in nastanitev; ker bo kriza zaradi covida-19 verjetno še poglobila obstoječe neenakosti in potreben bo evropski in usklajen pristop za zagotavljanje socialne in teritorialne kohezije;
C. ker je s trenutno krizo povezano tudi tveganje povečevanja regionalnih in teritorialnih razlik v državah članicah in med njimi;
D. ker je učinkovito usklajevanje evropske ekonomske, socialne in zdravstvene politike z evropskim semestrom ter evropskim stebrom socialnih pravic bistvenega pomena za ublažitev učinkov krize in zagotovitev gospodarsko inovativnega, socialno pravičnega in ekološko odgovornega okrevanja; ker se z večjo vključenostjo Parlamenta okrepi demokratični nadzor nad semestrom;
E. ker je bila s sklepom Sveta z dne 23. marca 2020 aktivirana splošna odstopna klavzula v okviru Pakta za stabilnost in rast, ki omogoča potrebno prožnost, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za podporo gospodarstvom in zdravstvenim sistemom; ker so socialne naložbe nujne za zagotovitev trajnostnega razvoja, izkoreninjenja revščine in vključujoče družbe;
F. ker so sistemi socialnega in zdravstvenega varstva zaradi nekaterih političnih odločitev in omejevanja naložb po finančni in gospodarski krizi manj zaščitni in v nekaterih primerih premalo financirani, zaradi česar ne morejo ustrezno zmanjšati revščine in neenakosti in so posledice pandemije v nekaterih državah članicah še hujše;
G. ker so za hitro okrevanje potrebni odločni ukrepi in naložbe, ki bi se morali osredotočati na blaženje ekonomskih in socialnih posledic pandemije, ponoven zagon gospodarske dejavnosti, spodbujanje trajnostnega razvoja, zelenega prehoda in digitalne preobrazbe ter izvajanje ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja, ciljev zelenega dogovora in Pariškega sporazuma ter načel evropskega stebra socialnih pravic, da bi vzpostavili učinkovitejše in trdnejše socialne države;
H. ker bi države članice, da bi izkoristile predlagani mehanizem za okrevanje in odpornost, morale pripraviti načrte za okrevanje in odpornost, priložene nacionalnim programom reform, pri čemer bi morale upoštevati ugotovitve evropskega semestra, pa tudi nacionalne energetske in podnebne načrte ter načrte za pravični prehod, o napredku pri izvajanju teh načrtov pa bi morale poročati v okviru evropskega semestra; ker bi države članice morale pripraviti posebne načrte za socialni napredek z jasnimi cilji, v katerih bi bilo opisano, kam bodo usmerjene socialne naložbe in kako se bodo izvajala načela evropskega stebra socialnih pravic po sprejetju akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic, ki ga je oznanila predsednica Evropske komisije;
I. ker socialno trajnostne reforme temeljijo na solidarnosti, vključevanju, socialni pravičnosti, pravični porazdelitvi bogastva, enakosti spolov, kakovostnem javnem izobraževalnem sistemu za vse, kakovostnih delovnih mestih in trajnostni rasti – modelu, ki zagotavlja enakost in socialno zaščito, krepi vlogo ranljivih skupin, spodbuja udeležbo in državljanstvo ter izboljšuje življenjski standard vseh; ker so za boj proti revščini in neenakostim ter podporo vključujoči in trajnostni rasti ključni okrepljeni sistemi socialne zaščite;
J. ker je glede na spremni delovni dokument služb Komisije o prepoznavanju potreb Evrope za okrevanje najnujnejša družbena potreba odpravljanje brezposelnosti; ker Komisija v tem dokumentu ocenjuje, da bo za socialno infrastrukturo potrebna naložba v višini 192 milijard EUR;
K. ker se pričakuje, da se bo stopnja brezposelnosti v euroobmočju povečala s 7,5 % v letu 2019 na približno 9,5 % v letu 2020, pri čemer bodo med državami članicami velike razlike; ker kaže, da bo povečanje stopnje brezposelnosti po sektorjih, spolih ter starostnih in socialno-ekonomskih skupinah neenakomerno; ker nacionalne sheme skrajšanega delovnega časa, subvencije za plače in podpora za podjetja, podprte z evropskimi ukrepi, omogočajo zaščito delovnih mest in v veliki meri ohranitev plač; ker številna delovna mesta srednjeročno ostajajo zelo ogrožena in bodo potrebna znatna prizadevanja za boj proti brezposelnosti; ker bi lahko v prihodnosti take razlike omejili z evropskim sistemom pozavarovanja za primer brezposelnosti, s katerim bi državam članicam pomagali kriti stroške, neposredno povezane z vzpostavljanjem ali podaljševanjem nacionalnih shem skrajšanega delovnega časa;
L. ker so se razmere na trgu dela v euroobmočju v prvi polovici leta 2020 zaradi pandemije covida-19 in ukrepov za njeno zajezitev izjemno poslabšale; ker se za približno štiriodstotnim zmanjšanjem stopnje zaposlenosti v letu 2020 skriva večje zmanjšanje števila opravljenih ur dela, saj so delavci v shemah skrajšanega delovnega časa dejansko brezposelni, za statistične namene pa so prikazani kot zaposleni; ker mora biti človek, da se šteje za brezposelnega, na razpolago na trgu dela, kar med strogimi omejitvami gibanja ni bilo povsod mogoče, prav tako pa so bili od aktivnega iskanja dela odvrnjeni številni ljudje, ki so s trgom dela povezani le ohlapno, zato se niso šteli za brezposelne;
M. ker je breme slabšanja razmer na trgu dela neenakomerno porazdeljeno med kategorijami trga dela; ker so zaposlitev prvi izgubili delavci, ki delajo v prekarnih delovnih pogojih in na podlagi prekarnih pogodb, vključno s pogodbenimi delavci in delavci, zaposlenimi prek agencij za začasno delo; ker pogosto ne morejo uveljavljati svojih pravic, varnost njihove zaposlitve je majhna ali neobstoječa, nimajo socialnega zavarovanja, poleg tega pa se soočajo z večjimi zdravstvenimi in varnostnimi tveganji; ker se je stopnja brezposelnosti mladih povečala bolj kot splošna stopnja brezposelnosti, zaradi zapor pa so bili močno prizadeti tudi samozaposleni;
N. ker so za reševanje brezposelnosti mladih v prvi vrsti odgovorne države članice, saj prav one oblikujejo in izvajajo regulativne okvire trga dela, sistem izobraževanja in usposabljanja ter aktivno politiko trga dela;
O. ker se po napovedih iz poletja 2020 pričakuje, da bo vračanje trga dela v stanje, v kakršnem je bil pred pandemijo, upočasnjevalo več dejavnikov, na primer sheme subvencij skrajšanega delovnega časa za omejeno obdobje; ker v primeru dolgotrajnejše šibke gospodarske dejavnosti in glede na vse večje število podjetij, ki bodo predvidoma zmanjšala obseg dejavnosti ali propadla, s shemami ni mogoče v celoti preprečiti, da se stopnja brezposelnosti sčasoma ne bi povečala; ker bi se lahko pokazalo, da se bodo s pričakovanim povečanjem stopnje brezposelnosti po EU zlasti težko spoprijele države članice, kjer je bila ta stopnja že pred pandemijo razmeroma visoka, kjer se pričakuje počasno gospodarsko okrevanje ali kjer trgi dela in mreže socialne varnosti niso dovolj uspešni in učinkoviti;
P. ker je bilo po podatkih Eurostata v EU-28 leta 2018 8,3 milijona podzaposlenih delavcev, zaposlenih s krajšim delovnim časom, 7,6 milijona ljudi, ki so bili na razpolago za delo, a niso aktivno iskali zaposlitve, in še 2,2 milijona iskalcev zaposlitve, ki niso mogli začeti delati v kratkem roku; ker se je leta 2018 v EU-28 skupaj 18,1 milijona ljudi znašlo v položaju, ki je bil na nek način podoben brezposelnosti;
Q. ker se je delež delovnih mest s srednje visoko plačo v EU med letoma 2002 in 2018 zmanjšal za 13 odstotnih točk;
R. ker se države članice soočajo s strukturnimi izzivi na trgu dela, kot sta nizka udeležba in neusklajenost med znanji in spretnostmi ter kvalifikacijami; ker narašča potreba po konkretnih ukrepih za vključevanje ali ponovno vključevanje neaktivnih delavcev, da bi izpolnili zahteve na trgu dela;
S. ker bo zaradi slabšanja razmer na trgu dela po napovedih prišlo do omejitev višanja plač in oslabitve pogajalske moči delavcev; ker sta socialni dialog in kolektivno pogajanje za delodajalce in sindikate najpomembnejša instrumenta za vzpostavitev poštenih pogojev za plače in delo, močni sistemi kolektivnih pogajanj pa krepijo odpornost držav članic na gospodarske krize;
T. ker je pravica do kolektivnih pogajanj vprašanje, ki zadeva vse evropske delavce ter močno vpliva na demokracijo in pravno državo, vključno s spoštovanjem temeljnih socialnih pravic in kolektivnih pogajanj; ker so kolektivna pogajanja temeljna evropska pravica, ki so jo evropske institucije v skladu s členom 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah dolžne spoštovati; ker imajo v zvezi s tem politike, ki spoštujejo, spodbujajo in krepijo kolektivna pogajanja in položaj delavcev v sistemu določanja plač, bistveno vlogo pri doseganju visokokakovostnih delovnih pogojev;
U. ker se je obseg kolektivnih pogajanj od leta 2000 zmanjšal v 22 od 27 držav članic; ker je povprečna stopnja članstva v sindikatih v Evropski uniji okoli 23 %, med državami članicami pa so velike razlike, saj stopnje segajo od 74 % do 8 %;
V. ker lahko plače, ki zagotavljajo dostojen življenjski standard, trdni sistemi kolektivnih pogajanj, demokracija na delovnem mestu, preglednost plač, predvidljive delovne ure, prožne ureditve dela, ustrezna socialna zaščita in naložbe v javne storitve zmanjšajo revščino zaposlenih ter zdravstvene in socialne neenakosti ter ustvarjajo povpraševanje in izboljšajo zdravje ter dobro počutje;
W. ker je v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah iz leta 1948 in v Ustavi Mednarodne organizacije dela, ki je bila sprejeta leta 1919, priznano, da je treba delavcem omogočiti, da zaslužijo zajamčeno plačo; ker je dostojna plača po opredelitvi Eurofounda dohodek, ki ga delavec potrebuje za osnoven, vendar družbeno sprejemljiv življenjski standard; ker je minimalna plača v večini držav še vedno pod mejo revščine;
X. ker bo kriza znatno vplivala na socialne razmere in bo zlasti prizadela ženske, gospodinjstva in družine z nizkimi dohodki, starejše, manjšine ter druge ranljive skupine, kar bo poglobilo neenakosti, prekarnost, revščino, brezposelnost in socialne razlike ter ogrozilo socialne standarde in standarde zaposlovanja v Evropi; ker izguba zaposlitve in revščina najhuje ogrožata med drugim mlade, delavce, ki delajo v prekarnih delovnih pogojih, delavce s pogodbami o zaposlitvi za določen čas, nizkokvalificirane osebe, delavce, ki so neprostovoljno zaposleni s krajšim delovnim časom ali neprostovoljno samozaposleni, ter platformne in migrantske delavce; ker v te ranljive kategorije spadajo številni delavci v kritičnih poklicih, ki so pri odzivanju na pandemijo covida-19 v prvi liniji;
Y. ker se je v krizi pokazalo, da je vsak delavec ključen in da za delovanje naših družb med omejitvijo gibanja niso zaslužni le zdravstveni delavci, raziskovalci in varnostne sile, ampak v velikem obsegu tudi čistilci, prevozniki, trgovinski blagajniki, negovalci, dostavljavci, delavci v gospodinjstvu, platformni delavci, delavci v klicnih centrih, živilski in kmetijski delavci, ribiči in številni drugi, katerih prispevek je nujno potreben; ker imajo ti delavci prepogosto slabe delovne pogoje in nizke plače, v številnih sektorjih pa gre večinoma za ženske;
Z. ker še vedno obstajajo razlike v plačah in pokojninah med spoloma in se lahko s krizo zaradi covida-19 še poglobijo; ker ženske v EU še vedno v povprečju zaslužijo 16 % manj kot moški, razlika v pokojninah med moškimi in ženskami pa je približno 37,2 % v EU;
AA. ker je diskriminacija na delovnem mestu na podlagi starosti, spola, spolne identitete, invalidnosti, narodnosti ali rase, vere ali prepričanja ali spolne usmerjenosti v EU prepovedana in ker so pri zaposlovanju, delovnih pogojih, napredovanju, plačilu, dostopu do usposabljanja in poklicnih pokojninah vsi ljudje upravičeni do enake obravnave;
AB. ker se bo v naslednjem desetletju po pričakovanjih polarizacija delovnih mest še naprej stopnjevala in se bo povečalo število delovnih mest za višje in nižje kvalificirane delavce; ker se bo ta trend verjetno dodatno okrepil zaradi pandemije; ker je progresivna obdavčitev pogoj za zmanjšanje splošne neenakosti in financiranje dobro delujočih socialnih držav;
AC. ker v svetu dela poteka preobrazba zaradi tehnoloških inovacij, digitalizacije, demografskih sprememb, podnebnih sprememb in globalizacije; ker je poleg tega trenutna kriza izjemno močno vplivala na naše delovne navade; ker sta uporaba digitalnih tehnologij in njihovo spodbujanje na vključujoč način dolgoročno gospodarsko in družbeno koristna in lahko povečata konkurenčnost ter ustvarita zaposlitvene priložnosti, vendar so z njima povezana tudi zelo zahtevna vprašanja, kot so družbena izolacija, digitalna izključenost, povečanje neenakosti, varstvo podatkov, slabšanje zdravja delavcev in delovnih pogojev ter varstvo pravic delavcev; ker se z vlaganjem v digitalna znanja in spretnosti, kvalifikacije ter formalno usposabljanje odraslih povečujejo zaposljivost delavcev, gibanje plač in konkurenčnost podjetij; ker je za soočanje z navedenimi svetovnimi izzivi potreben pravični prehod, tako da ne bo nihče zapostavljen;
AD. ker je prosto gibanje delavcev temeljno načelo Evropske unije in je bistveno za pravilno delovanje notranjega trga;
AE. ker izvajanje priporočila EU iz leta 2013 o vlaganju v otroke ni prineslo obljubljenih rezultatov; ker odpravljanje revščine in socialne izključenosti otrok v evropskem semestru ni bilo dovolj prednostno obravnavano in so bila sredstva EU uporabljena manj obsežno in strateško, kot bi bila lahko; ker bi uvedba evropskega jamstva za otroke s konkretnimi cilji lahko bila učinkovito orodje za zagotavljanje političnih zavez držav članic na visoki ravni, da bodo otrokom, zlasti tistim v ranljivem položaju, zagotovile socialne pravice ter se borile proti revščini in socialni izključenosti otrok;
AF. ker neenakosti na področju zdravja izvirajo iz socialnih neenakosti in so zlasti povezane s spolom, stopnjo izobrazbe, zaposlitvijo, dohodkom, bivanjskimi razmerami ter neenakimi možnostmi za zdravstveno oskrbo, preprečevanje bolezni in spodbujanje zdravja;
AG. ker je treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi;
AH. ker obstajajo različne sheme minimalnega dohodka, ki jih uporablja večina držav članic, da bi ljudem na pragu revščine zagotovile varnostno mrežo;
AI. ker se je stopnja brezdomstva v zadnjem desetletju v večini držav članic stalno povečevala; ker je v EU vsako noč brez doma vsaj 700.000 ljudi, kar je 70 % več kot pred desetimi leti; ker se je zaradi covida-19 pokazalo, da gre pri brezdomstvu tako za socialno krizo kot tudi za krizo javnega zdravja;
1. poziva Komisijo, naj pripravi politično strategijo, ki bo nadomestila strategijo Evropa 2020 s ciljem izkoreninjenja revščine, v njej pa naj ključne instrumente, kot so evropski zeleni dogovor, evropski steber socialnih pravic in evropski semester, poveže z dolgoročnejšo vizijo gospodarstva blaginje ter trajnostnosti našega okolja in socialnih modelov v skladu s cilji trajnostnega razvoja;
2. je seznanjen s priporočili Komisije za posamezne države za leto 2020; izraža zaskrbljenost, ker so države članice pri šestih od desetih priporočil za posamezne države za leto 2019 dosegle zgolj omejen ali nikakršen napredek, napredek po državah članicah in področjih politike pa je neenakomeren, pri čemer je napredek še posebno počasen pri razširitvi davčne osnove ter pri zdravju in dolgotrajni oskrbi; poudarja, da bi priporočila za posamezne države morala biti skladna z gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi cilji EU; poudarja, da je izvajanje priporočil za posamezne države ključno za spodbujanje socialne vključenosti in izboljšanje socialnih pravic ter doseganje polne in kakovostne zaposlitve ter socialno pravičnega prehoda; zato poziva države članice, naj ne glede na svoje članstvo v euroobmočju bolje izvajajo priporočila, zlasti tista, ki so povezana z zaposlovanjem in socialnimi vprašanji; poudarja, da bi bilo treba v priporočilih za posamezne države upoštevati spoznanja, pridobljena v prejšnji krizi, in se odzvati na gospodarsko in socialno krizo zaradi covida-19 ter spodbujati urejanje trga dela, okrepiti odpornost naših gospodarskih politik ter podpreti naše javne storitve;
3. je zaskrbljen zaradi uničujočih socialnih posledic krize zaradi covida-19, zaradi katerih se povečujejo obstoječe neenakosti in nastajajo nove in ki bi lahko ogrozile socialne standarde ter standarde zaposlovanja v Evropi, zlasti za ženske, gospodinjstva in družine z nizkimi dohodki ter ranljive skupine, kot so starejši, invalidi, pripadniki manjšin, begunci in migranti ter delavci, ki so med krizo najbolj izpostavljeni; poudarja, da bo le odločen in usklajen evropski odziv pomagal izravnati socialne posledice sedanje krize ter pokazal, da je EU nepogrešljiv projekt, ki temelji na socialni pravičnosti, solidarnosti in vključevanju; poziva države članice, naj v celoti zaščitijo socialne pravice ljudi, in poudarja, da mora imeti sveženj pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU) ključno vlogo pri pomoči najbolj prikrajšanim z zagotavljanjem ustreznega financiranja v okviru Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), podpiranjem zaposlovanja, zlasti mladih, prek Evropskega socialnega sklada (ESS) in spodbujanjem kohezije v EU, vključno z najbolj oddaljenimi regijami;
4. pozdravlja odločitev držav članic, da sprožijo splošno odstopno klavzulo, da bi zagotovile večjo prožnost za sprejemanje potrebnih ukrepov za podporo zdravju evropskih državljanov in sistemom civilne zaščite, ohranitev delovnih mest, podporo zanesljivemu okrevanju in stabilizacijo evropskega socialnega tržnega gospodarstva; poziva države članice, naj v celoti izkoristijo to fiskalno prožnost, da bi preprečile in ublažile socialne posledice krize, okrepile sisteme socialnega varstva ter financirale kakovostna delovna mesta, javne storitve, boj proti revščini in zeleni prehod; pozdravlja napoved Komisije, da bo začela obsežno javno posvetovanje z vsemi ustreznimi deležniki, s katerim bi proučila možne smeri razvoja fiskalnih pravil EU; poziva države članice, naj sodelujejo v razpravi, da bi spodbudile trajnostne socialne naložbe, ki pospešujejo rast, in obenem ohranile fiskalno vzdržnost;
5. poudarja pomembnost zdravih in odgovornih proračunskih postopkov in poziva države članice ter Komisijo, naj povečajo naložbe v odziv na zdravstveno krizo, zlasti naložbe v izobraževalne, socialne in zdravstvene sisteme; poudarja, da v evropskem semestru še vedno manjka agenda za spremljanje in obravnavo poglabljanja neenakosti v Evropi; poziva Komisijo, naj zato bolje oceni distribucijski učinek javnih politik ter neravnovesja v zvezi z dohodki in porazdelitvijo bogastva, med drugim tudi s posameznimi poročili o poglobljenem pregledu v primeru odkritja takih neravnovesij, da bi gospodarsko usklajevanje povezali z zaposlovanjem in socialnimi razmerami; poziva Komisijo, naj prouči, kateri kazalniki ekonomske neenakosti bi bili najbolj točni, in spremlja razvoj neenakosti;
6. pozdravlja načrt EU za okrevanje, poimenovan Next Generation EU; poziva k uravnovešenemu pristopu med zelenim in digitalnim prehodom na eni strani ter izobraževalno, socialno in zdravstveno infrastrukturo na drugi; vztraja, da mora biti načrt za okrevanje povsem v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic in mora prispevati k doseganju ciljev trajnostnega razvoja in evropskega zelenega dogovora; poziva države članice, naj uporabijo splošno odstopno klavzulo, da bi vlagale v ljudi in sisteme socialnega varstva, ter podprejo podjetja v finančnih težavah, ki so sposobna preživeti, da bi ohranile delovna mesta in plače; poziva k sprejetju posebnih načrtov za socialni napredek, da bi zagotovili učinkovitejše, pravičnejše in močnejše socialne države; zahteva ambiciozen večletni finančni okvir, okrepljen z novimi lastnimi sredstvi, in zavrača vsakršno zmanjšanje financiranja programov, osredotočenih na kohezijo, kot je ESS+;
7. poudarja pomen izvajanja evropskega stebra socialnih pravic in doseganja ciljev trajnostnega razvoja, tudi v okviru evropskega načrta za okrevanje, da bi vsem zagotovili socialno pravičnost, socialno kohezijo in blaginjo; je zaskrbljen, da so sistemi socialnega varstva v tej krizi pod največjim pritiskom doslej in da se bodo z njimi povezani javnofinančni odhodki eksponentno povečali; poudarja, da morajo naložbena prizadevanja EU v okviru načrta za okrevanje in večletnega finančnega okvira, da bi pospešili okrevanje, spodbujati gospodarsko rast z močno socialno razsežnostjo, zlasti z okrepitvijo sistemov socialnega varstva in naložbami v stabilne sisteme socialne varnosti, zdravstveno varstvo, izobraževanje, stanovanja, zaposlovanje, kulturo, pravosodje ter ustrezne in dostopne javne socialne storitve, da bi se borili proti socialnim posledicam krize in izkoreninili revščino;
8. pozdravlja predlog Komisije o instrumentu SURE kot nujnem ukrepu za podporo shem skrajšanega delovnega časa, ki so jih države članice uvedle v zvezi s krizo zaradi covida-19, s čimer bi se posledično povečale možnosti za likvidnost podjetij, kar je nujno za ponovni zagon gospodarske dejavnosti in ohranitev delovnih mest; se zaveda, da je instrument začasen; zato poziva Komisijo, naj prouči možnost stalnega posebnega instrumenta, ki bo na prošnjo držav članic aktiviran v primeru morebitne krize, ki bi povzročila stalno naraščanje odhodkov za sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe;
9. poudarja zavezo Evropske komisije, da bo Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji uporabila za blažitev učinkov krize zaradi covida-19 na zaposlovanje; zato poziva države članice, naj Komisiji hitro predložijo zahtevke za financiranje, da bi evropske delavce, ki so izgubili zaposlitev zaradi covida-19, podprle pri preusposabljanju, prekvalifikaciji in ponovni vključitvi na trg dela;
10. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo finančno pomoč prejela le podjetja, ki niso registrirana v državah iz Priloge 1 sklepov Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da upravičenci spoštujejo temeljne vrednote, določene v pogodbah, in da podjetja, ki prejmejo javno finančno podporo, ščitijo delavce, zagotavljajo dostojne delovne pogoje, spoštujejo sindikate in veljavne kolektivne pogodbe, plačujejo svoj delež davkov in ne izvajajo ponovnega odkupa delnic oziroma delničarjem ne izplačujejo dividend, vodstvenim delavcem pa ne premij;
11. poudarja osrednjo vlogo pregleda socialnih kazalnikov v evropskem semestru; poziva Komisijo, naj izboljša preglednico, tako da bo odražala vseh 20 načel evropskega stebra socialnih pravic, ter naj oblikuje obvezne socialne cilje, vključno z zmanjšanjem revščine, in metodo za vključitev socialnih vidikov okoljskih in socialnih dejavnikov ter dejavnikov upravljanja; poudarja, da so pomembne tako predhodne kot tudi temeljite naknadne ocene nacionalnih programov reform;
12. je zaskrbljen, da bo kriza zaradi covida-19 negativno vplivala na evropski trg dela in povzročila največje izgube delovnih mest doslej, zlasti v strateških sektorjih, kar bo povezano s povečanjem revščine in razlik v življenjskem standardu, ki bo zlasti prizadelo mlade, ženske in delavce na nizkokvalificiranih delovnih mestih, v neformalni ekonomiji in prekarni zaposlitvi; spominja na izjavo predsednice Komisije, da bo predstavila evropski sistem pozavarovanja za primer brezposelnosti; poziva države članice, naj uvedejo ukrepe za ohranitev zaposlitev in spodbujajo prožne delovne ureditve, da bi ohranile delovna mesta; poziva države članice, naj ustrezno vlagajo v učinkovite aktivne politike trga dela, izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje ter v celoti izkoristijo obstoječe in nove instrumente financiranja EU, da bi preprečile dolgotrajno brezposelnost, zlasti v regijah z zelo neugodnimi demografskimi razmerami, kot so podeželska območja; poziva države članice, naj poleg tega ustvarijo nove priložnosti za zaposlitev, tudi z javnimi naložbami in programi zaposlovanja, ter okrepijo vlogo javnih zavodov za zaposlovanje, ki naj bodo posebej osredotočeni na pomoč mladim, invalidom ter osebam, ki so pri vstopu na trg dela diskriminirani;
13. je zelo zaskrbljen zaradi visoke stopnje brezposelnosti mladih v več državah članicah in nestabilnosti pogodb o zaposlitvi mladih delavcev, zlasti v sektorjih, ki so močno prizadeti zaradi covida-19; poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za boj proti brezposelnosti mladih, pri čemer naj v celoti izkoristijo obstoječe in nove finančne instrumente, kot sta jamstvo za mlade in Erasmus+; poziva k učinkovitejšemu in bolj vključujočemu jamstvu za mlade, ki bo posebej osredotočeno na kakovostne zaposlitve z dostojnimi plačili, zlasti za tiste, ki so najbolj oddaljeni od trga dela;
14. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se zaradi pandemije covida-19 ne bo poslabšal položaj skupin, ki so najbolj oddaljene od trga dela, kot so neformalni oskrbovalci, invalidi, ljudje z dolgotrajnimi boleznimi, zdravstvenimi težavami ali resnimi kroničnimi boleznimi, migranti in begunci ter pripadniki etničnih in verskih manjšin;
15. poudarja, da so mala in srednja podjetja izjemno pomembna za trajnosten in vključujoč razvoj, gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v EU; poziva Komisijo in države članice, naj ta podjetja bolj podpirajo ter njim in njihovim zaposlenim pomagajo pri ponovnem zagonu gospodarske dejavnosti in prehodu na bolj digitalno in zeleno gospodarstvo;
16. poziva države članice, naj aktivno spodbujajo razvoj krožnega in socialnega gospodarstva, podpirajo socialne inovacije in socialna podjetja ter izboljšujejo njihovo trajnostnost in spodbujajo tiste oblike dela, ki ustvarjajo kakovostne zaposlitvene možnosti;
17. meni, da bi moral biti za ohranjanje in izboljšanje svetovne konkurenčnosti regulativni okvir trga dela v državah članicah jasen, preprost in prožen, obenem pa bi moral ohraniti visoke delovne standarde;
18. poudarja, da so za uspešno izvajanje načrta EU za okrevanje potrebni ustrezen socialni dialog na vseh ravneh z dejanskim vključevanjem socialnih partnerjev, okrepitev pravic delavcev in sindikatov ter kolektivna pogajanja in udeležba delavcev, ki so temeljna orodja za demokracijo in vključenost; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev, tudi prek ESF+, da bi izboljšali sindikalno gostoto, socialni dialog, kolektivna pogajanja in vključevanje delavcev v poslovanje podjetja, in naj v javnih naročilih spoštujejo kolektivne pogodbe; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo popolno udeležbo socialnih partnerjev pri oblikovanju politik, tudi za evropski semester;
19. pozdravlja drugi krog posvetovanj Komisije s socialnimi partnerji o okviru EU za minimalne plače; ugotavlja, da so dostojne plače pomembne za poštene delovne pogoje in uspešno socialno tržno gospodarstvo; poziva države članice, naj vsem delavcem s kolektivnimi pogodbami ali nacionalno zakonodajo zagotovijo dostojne plače nad pragom revščine; meni, da so izboljšana kolektivna pogajanja eden od najboljših načinov za spodbujanje dostojnih plač v EU; poziva Komisijo, naj ugotovi, kaj ovira socialni dialog v EU, in predstavi evropski okvir za minimalne plače, s katerim bi odpravili revščino zaposlenih v skladu z nacionalnimi tradicijami in ob ustreznem spoštovanju avtonomije nacionalnih socialnih partnerjev ter učinkovitih modelov kolektivnih pogajanj; poudarja, da nobena pobuda ne sme škoditi avtonomiji socialnih partnerjev ali določanju plač v sistemih kolektivnih pogajanj; poziva k usklajenemu pristopu na ravni EU, da bi preprečili škodljivo konkurenco na področju stroškov dela in povečali navzgor usmerjeno socialno konvergenco za vse; poleg tega poudarja, da bi morale plače delavcem omogočiti zadovoljevanje njihovih in družinskih potreb ter da bi moral vsak delavec v Uniji prejemati dostojno plačo; poziva Komisijo, naj prouči, kaj bi lahko obsegala dostojna plača in kako naj se jo meri, kar bi lahko socialni partnerji uporabljali kot referenčno orodje;
20. poziva, naj se vsem delavcem in samozaposlenim zagotovi dostop do javnih in ustreznih pokojnin, ki bodo temeljile na solidarnosti in bodo nad pragom revščine; poziva države članice, naj takoj zagotovijo ustreznost in vzdržnost svojih pokojninskih sistemov; meni, da bi se morale reforme pokojninskega sistema med drugim osredotočati na dejansko upokojitveno starost in odražati trende na trgih dela, rodnost, zdravstvene razmere in stanje bogastva, delovne pogoje in stopnjo ekonomske odvisnosti, spremljati pa bi jih morale strategije aktivnega staranja; meni, da bi bilo treba pri teh reformah upoštevati tudi razmere milijonov delavcev v Evropi, zlasti žensk, mladih in samozaposlenih, ki se soočajo z negotovimi in prekarnimi zaposlitvami, obdobji neželene brezposelnosti in skrajšanim delovnim časom; meni, da bi države članice morale vzpostaviti konstruktiven dialog s socialnimi partnerji in drugimi deležniki ter omogočiti ustrezno postopno uvajanje reform;
21. poziva Komisijo, naj izvede celovito oceno delovnih in zaposlitvenih pogojev izpostavljenih in ključnih delavcev, platformnih delavcev, nestandardnih delavcev in delavcev v prekarnih oblikah zaposlitve, v kateri bodo opredeljeni vzroki njihovih prekarnih razmer, in predstavi evropski regulativni okvir z jasnimi in preprostimi smernicami za zagotovitev ustreznih delovnih ur, dostojnih delovnih pogojev za vse delavce, pravic in splošnega dostopa do socialne zaščite ter naj poveča obseg kolektivnih pogajanj in se bori proti prekarnim pogodbam, navideznim samozaposlitvam, pogodbam brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti in zlorabam netipičnih pogodb; poziva Komisijo, naj določi stroge omejitve za sklepanje pogodb s podizvajalci in izboljša standarde socialne zaščite, pa tudi pripravi smernice za preizkušanje zaposlitvenega statusa neodvisnih izvajalcev za preprečevanje navideznih samozaposlitev; poudarja, da bi delavci z začasno ali prožno pogodbeno ureditvijo morali uživati enako raven varstva kot vsi drugi delavci;
22. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nestandardni delavci in samozaposleni nimajo ustreznega dostopa do sistemov socialne zaščite ali pa dostopa do njih sploh nimajo; poziva države članice, naj izvajajo ukrepe za reševanje teh vprašanj, zlasti na podlagi priporočila Sveta o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite, ki je bilo sprejeto 8. novembra 2019; poudarja, da mora biti dostop do socialne zaščite splošen, zlasti v trenutnih težkih razmerah;
23. poudarja, da je nedavna pandemija pokazala, kako pomembne so digitalne rešitve, zlasti delo na daljavo, ter da je v zvezi z njimi treba oblikovati smernice in predpise na evropski ravni; meni, da lahko ustrezno regulirana prožna ureditev dela, delo na daljavo in delovna mesta, ki niso vezana na lokacijo, v veliki meri pomagajo ohraniti delovna mesta, podprejo boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, prispevajo k zmanjšanju emisij CO2 v zvezi z vsakdanjim prevozom na delo ter izboljšajo zaposlitvene možnosti za invalide in se lahko uporabijo kot orodje za boj proti upadanju prebivalstva na podeželju; zato poziva Komisijo, naj sprejme agendo EU za delo na daljavo, vključno z zakonodajnim okvirom za zagotovitev dostojnih delovnih pogojev, kar med drugim zajema spoštovanje delovnega časa, dopusta, usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter pravice do odklopa; poudarja, da je treba posebej upoštevati položaj staršev z otroki, staršev samohranilcev in neformalnih oskrbovalcev, ki stalno skrbijo za vzdrževane sorodnike, saj se je med pandemijo covida-19 pokazalo, da imajo te skupine največ težav z usklajevanjem dela in družinskega življenja pri delu na daljavo; zato poudarja pomembnost ustreznih rešitev za otroško varstvo;
24. je zaskrbljen zaradi delovnih pogojev in življenjskih razmer sezonskih delavcev in drugih čezmejnih delavcev, zlasti v sektorju z nizkimi plačami; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prenosljivost pravic ter zagotovijo poštene in pravične delovne pogoje za mobilne, obmejne in sezonske delavce; poziva države članice, naj se v celoti zavežejo, da bodo podprle digitalizacijo javnih storitev in s tem spodbudile pravično mobilnost delavcev, zlasti z usklajevanjem sistemov socialne varnosti; zato poziva Komisijo, naj po ustrezni oceni učinka pripravi predlog za digitalno evropsko številko socialnega zavarovanja, s katero bi se lahko tudi vzpostavil nadzorni mehanizem za posameznike in ustrezne organe za zagotavljanje, da je socialno zavarovanje plačano v skladu z obveznostmi; poleg tega meni, da mora imeti vsak delavec celovit pregled na tem, kdo je njegov delodajalec, ter nad svojo plačo, dodatki in delovnimi pravicami, bodisi v skladu s sektorskimi kolektivnimi pogodbami bodisi z nacionalno zakonodajo, kjer je to primerno; poziva tudi k odgovornosti podizvajalcev po vsej EU v nekaterih sektorjih, kot sta kmetijstvo in mesna industrija, zlasti v primeru pogodb o delu na kraju samem, in k jasnim pravilom o sklepanju pogodb s podizvajalci na splošno;
25. meni, da je pandemija zaradi covida-19 povzročila več zdravstvenih in varnostnih tveganj za milijone delavcev; pozdravlja zavezo Komisije, da bo izvedla revizijo Direktive 2000/54/ES o bioloških dejavnikih, da bi jo prilagodili globalnim pandemijam in drugim izjemnim okoliščinam in tako delavcem zagotovili celovito zaščito pred tveganji zaradi izpostavljenosti; poziva Komisijo, naj čim prej predstavi nov strateški okvir za zdravje in varnost, direktivo o stresu na delovnem mestu in mišično-kostnih obolenjih, direktivo o duševnem dobrem počutju na delovnem mestu in strategijo EU za duševno zdravje, da bi na delovnih mestih zaščitili vse delavce; poziva, naj se okrepi vloga Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, da bi spodbujali zdrava in varna delovna mesta po vsej Uniji; poudarja, da se z naložbami v varnost in zdravje na delovnem mestu izboljšata kakovost delovnih mest in dobro počutje delavcev, prispevajo pa tudi k večji produktivnosti in konkurenčnosti evropskega gospodarstva;
26. je zaskrbljen zaradi omejene medgeneracijske družbene mobilnosti in vse večje dohodkovne neenakosti; poudarja, da sta zaradi visokih stopenj neenakosti manjša tudi gospodarska proizvodnja in potencial za trajnostni razvoj; poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo neenakosti in se borijo proti diskriminaciji; poudarja, da bi države članice morale zasnovati svoje nacionalne sisteme davčnih in socialnih prejemkov tako, da bi zmanjševali neenakosti, spodbujali pravičnost, ščitili družine in gospodinjstva ter zagotavljali spodbude za izobraževanje in udeležbo na trgu dela in obenem bili povsem usklajeni s cilji trajnostnega razvoja ter podnebnimi in okoljskimi cilji, opredeljenimi v evropskem zelenem dogovoru; poudarja, da so naložbe v izobraževanje ter znanja in spretnosti, pa tudi bolje oblikovani davčni sistemi in sistemi socialnih prejemkov ključna orodja politike za zmanjševanje neenakosti in spodbujanje enakih možnosti;
27. poziva Komisijo, naj izpolni mednarodne pravne obveznosti v zvezi s pravicami otrok, ki so jih države članice (v primerih nekaterih pravic pa tudi EU kot celota) zavezane spoštovati; poziva Komisijo, naj v letu 2020 predstavi jamstvo EU za otroke; poziva, naj se v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 izkoristijo vse priložnosti za vlaganje v otroke in naj se sredstva uporabijo za razvoj potencialne dodane vrednosti jamstva EU za otroke v boju proti revščini, pa tudi proti škodljivim negativnim demografskim trendom v Evropi; zahteva, naj se s pobudami mehkega prava (z medsebojnim pritiskom namesto z obveznostmi) države članice spodbudi k pripravi evropskih in nacionalnih akcijskih načrtov, s katerimi bodo otrokom zagotovile dostop do petih ključnih socialnih pravic: dostop do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega varstva otrok, dostojnega bivališča in ustrezne prehrane;
28. poziva Komisijo, naj čim prej predstavi jamstvo EU za otroke na podlagi pristopa s tremi stebri iz priporočila Komisije iz leta 2013 o vlaganju v otroke, celovito in povezano strategijo EU za boj proti revščini, ki bo temeljila na pravicah in v kateri bo določen cilj zmanjšanja revščine, ter okvir EU za nacionalne strategije za brezdomstvo s sprejetjem načela, da je bivališče na prvem mestu, pa tudi strateški okvir EU za Rome za obdobje po letu 2020 s konkretnimi cilji in nacionalnim financiranjem; poziva Komisijo, naj poleg tega opravi primerjalno študijo o različnih sistemih minimalnega dohodka v državah članicah, ki zagotavljajo minimalno raven socialne zaščite in varnostno mrežo za ljudi v stiski, ter izpostavi primere dobre prakse za pripravo okvira v zvezi s tem;
29. poudarja, da je samodejna stabilizacija pomembna razsežnost sistemov socialnega varstva za ublažitev socialnih pretresov, ki jih povzročajo zunanji učinki, kot je recesija; zato poziva države članice, naj uvedejo politike za ponovno vzpostavitev varnosti zaposlitve z zagotavljanjem zaščite vsem vrstam delavcev, tudi v primerih odpuščanj; prav tako poziva države članice, naj v skladu s priporočilom Mednarodne organizacije dela št. 202, v katerem so določene minimalne ravni socialne zaščite, zagotovijo in povečajo naložbe v sisteme socialne zaščite, da bi zagotovile njihovo učinkovitost pri preprečevanju in odpravljanju revščine in neenakosti ter hkrati omogočile njihovo vzdržnost;
30. pozdravlja izredne ukrepe za preprečevanje in obravnavo brezdomstva, ki so jih med pandemijo covida-19 sprejele številne države članice, tako da so ustavile prisilne izselitve in zagotovile začasne nastanitve; poziva države članice, naj zagotovijo dostop do nastanitev in trajnostne, proaktivne in reaktivne rešitve, da bi brezdomstvo do leta 2030 izkoreninili; poziva Komisijo in države članice, naj zbirajo boljše in bolj usklajene podatke o brezdomstvu in to vprašanje vključijo v vse ustrezne politike;
31. poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo posebne predloge za zagotavljanje pravičnega prehoda na področju izboljšanja energijske učinkovitosti stavb in ustrezno obravnavajo energijsko revščino v povezavi s cilji in načeli zelenega dogovora;
32. poudarja, da je preglednost plač ključna za preprečevanje nepravične plačne vrzeli in diskriminacije; zato pozdravlja namero Komisije, da uvede zavezujoče ukrepe za preglednost plač, ki bi morali vključevati indeks enakega plačila za enako delo za moške in ženske ter v celoti spoštovati avtonomijo nacionalnih socialnih partnerjev; zato poziva k hitremu sprejetju teh ukrepov, da bi odpravili razlike v plačah in pokojninah moških in žensk ter preprečili dodatne neenakosti in diskriminacijo na podlagi spola na trgu dela; ponavlja, da je treba enakost spolov vključiti v vsa proračunska in politična področja; poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo podjetništvo žensk in jim olajšajo dostop do financiranja; poziva države članice, naj v Svetu nadaljujejo pogajanja glede direktive o zastopanosti žensk v upravnih odborih družb; poziva k boljšemu vključevanju materinskega in starševskega dopusta v pokojninske pravice;
33. je zaskrbljen zaradi vse večje diskriminacije in rasizma v Evropi; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo izvajanje protidiskriminacijske zakonodaje, politike in prakse, in odpravijo strukturno diskriminacijo manjšin pri dostopu do zaposlovanja in na delovnem mestu; poziva Komisijo, naj predstavi sporočilo o smernicah za preprečevanje segregacije manjšin, vključno z etničnimi manjšinami, na trgu dela in standardih za politike zaposlovanja brez diskriminacije za države članice in delodajalce, vključno s priporočili za sprejetje načrtov za enakost na ravni podjetij in v sektorskih kolektivnih pogodbah ter za ustanovitev delovnih skupin za raznolikost na delovnih mestih, ki bi se borile proti stereotipom, predsodkom in negativnemu odnosu ter preprečevale diskriminacijo pri zaposlovanju, napredovanju, plačilih in dostopu do usposabljanja; poudarja, da bi se ti akcijski načrti za enakost morali uporabljati tudi za spodbujanje etnične in kulturne raznolikosti na delovnih mestih, pripravo notranjih predpisov proti rasizmu, povezani diskriminaciji in nadlegovanju na delovnem mestu ter za spremljanje in pregledovanje zaposlovanja, napredovanja in zadrževanja delovne sile po načelu enakosti, da bi odkrili prakse neposredne ali posredne diskriminacije in sprejeli korektivne ukrepe za zmanjšanje neenakosti na vseh teh področjih; poziva, naj ti akcijski načrti za enakost vključujejo zbiranje podatkov o enakosti ob spoštovanju standardov zasebnosti ter temeljnih pravic;
34. opozarja, da se je treba boriti proti diskriminaciji na trgu dela na podlagi starosti, tudi z ozaveščanjem o Direktivi Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu ter z zagotavljanjem dostopa do priložnosti za vseživljenjsko učenje v ustrezno prilagojenih tečajih in usposabljanju;
35. poziva države članice, naj zagotovijo dostopne in cenovno ugodne kakovostne storitve otroškega varstva in predšolske vzgoje ter socialne storitve in storitve kratkotrajne in dolgotrajne oskrbe, tudi starejših in invalidov, da bi ženskam olajšali samostojno življenje ter udeležbo na trgu dela; poziva države članice, naj začnejo hitro in v celoti izvajati direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev; poziva k oblikovanju okvira EU za storitve oskrbe, da bi določili minimalne standarde in smernice za kakovost;
36. se zaveda ključne vloge evropskih oskrbovalcev med pandemijo; poziva k evropski strategiji za oskrbovalce, da se v tem sektorju zagotovi pravična mobilnost delovne sile in izboljšajo delovni pogoji za oskrbovalce;
37. opozarja, da je kriza zaradi pandemije covida-19 poslabšala življenjski standard invalidov; poziva Komisijo, naj na podlagi posvetovanj z invalidi ter družinskimi člani in organizacijami, ki jih predstavljajo, pripravi celovito in dolgoročno strategijo EU o invalidnosti za obdobje po letu 2020; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za blaženje posledic krize v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov, da bi zagotovili varstvo pravic invalidov, njihovo popolno in dejansko sodelovanje in vključenost v družbo ter njihove enake priložnosti in nediskriminatoren dostop do blaga, storitev in prostočasnih dejavnosti; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za zagotovitev dostopa do trga dela za invalide, tako da s priložnostmi, ki jih ponuja digitalno delo, odpravijo ovire ter pripravijo spodbude za njihovo zaposlovanje;
38. je zaskrbljen, ker delež mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, stagnira, zlasti pripadnikov marginaliziranih skupin, delež slabih učencev pa vse bolj narašča; poudarja, da so vrzeli v osnovni matematični in bralni pismenosti ter digitalnih znanjih in spretnostih resne ovire za pomembno udeležbo v družbi in na trgu dela; poziva države članice, naj vsem zagotovijo visokokakovostno, dostopno in vključujoče izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje; poziva Komisijo in države članice, naj čim več vlagajo v visokokakovostno izobraževanje ter poklicno izobraževanje in usposabljanje s prilagojeno podporo, okrepijo ukrepe za prekvalifikacijo in preusposabljanje, vključno z digitalnimi kompetencami, ter spodbujajo vseživljenjsko učenje, da bi delovni sili omogočile prilagajanje na spreminjajoče se potrebe trga dela; poudarja, da na učne rezultate negativno vplivajo socialna izključenost, diskriminacija, stereotipiziranje, revščina in segregacija, s katerimi se je treba tudi spoprijeti; poziva Komisijo, naj izvede celovito analizo dejavnikov, ki so vzrok za zgodnje opuščanje šolanja, vključno s socialnimi vidiki, in na njeni podlagi predstavi predlog za reševanje problema;
39. poudarja, da lahko usklajevanje med kvalifikacijami ter znanji in spretnostmi na eni strani ter zaposlitvenimi možnostmi na drugi ter hitro priznavanje in boljše potrjevanje poklicnih kvalifikacij v EU prispevajo k oblikovanju konkurenčnega evropskega trga dela, k temu cilju pa prispeva tudi tesnejše sodelovanje med izobraževalnimi sistemi in podjetji; poziva države članice, naj na področju izobraževanja kar najbolj izkoristijo digitalne rešitve, pri tem pa upoštevajo hiter razvoj tehnologije in prihodnje potrebe na trgu dela;
40. poudarja, da se s kvalifikacijami in potrjenimi kompetencami poveča dodana vrednost delavca, zato se njegov položaj na trgu dela izboljša, poleg tega pa jih je pri prehodih na trgu dela mogoče prenesti; poziva, naj bo javna politika o znanjih in spretnostih usmerjena v potrjevanje in vrednotenje kvalifikacij in kompetenc; poudarja, da bi morala podjetja, ki imajo za izpopolnjevanje delavcev dostop do javnih sredstev, v dogovoru s predstavniki delavcev vzpostaviti sisteme nadomestil na podlagi znanj in spretnosti, saj bi s tem zagotovili donos od teh javnih naložb;
41. pozdravlja posodobljen program znanj in spretnosti za Evropo, ki naj bi izpolnil potrebe glede znanj in spretnosti in nas pripravil na prihodnje izzive na trgu dela v EU, v družbi ter med ekološkim in digitalnim prehodom; poudarja, da se bo s podpiranjem primernih znanj in spretnosti, zlasti digitalnih, izboljšala produktivnost, kar bo olajšalo ekološki in digitalni prehod na bolj zeleno in pametnejše gospodarstvo; poziva države članice, naj obravnavajo digitalizacijo, avtomatizacijo, pomanjkanje in neusklajenost znanj in spretnosti ter digitalno izključenost; poudarja, da je posebno pozornost treba posvetiti mladim, dolgotrajno brezposelnim, žrtvam nasilja zaradi spola, invalidom, Romom in drugim skupinam, ki jim grozi diskriminacija; poudarja, da je treba v skladu z načeli jamstva za mlade nujno sprejeti jamstvo za znanja in spretnosti, tako da bodo vsi Evropejci imeli dobre možnosti za kakovostno izpopolnjevanje in prekvalifikacijo;
42. poudarja, da je treba obravnavati socialne, ekonomske in okoljske dejavnike zdravja; poziva, naj se na podlagi načel solidarnostni, nediskriminacije, strateške avtonomije in sodelovanja vzpostavi evropska zdravstvena unija, izvaja stresno testiranje zdravstvenih sistemov EU, uvedejo minimalni standardi kakovostnega zdravstvenega varstva in vzpostavi evropski mehanizem za odzivanje na zdravstvene razmere ter okrepijo zdravstvene agencije EU in zmogljivosti civilne zaščite, da bo pri opredelitvi in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije v središču skrb za javno zdravje, kot je zapisano v Pogodbi, in se bo za vse ustrezne politike pripravila sistematična ocena učinka na zdravje, posebna pozornost pa namenila zagotavljanju zdravstvenega varstva in oskrbe starejšim; poziva države članice, naj vsem zagotovijo dostop do visokokakovostnega in dostopnega zdravstvenega varstva, osredotočenega na ljudi, vključno z učinkovito in dobro financirano splošno preventivno oskrbo in spodbujanjem zdravja; pozdravlja dejstvo, da se je na področju zdravstvenega varstva proces evropskega semestra preusmeril z varčevanja na uspešnost sistema zdravstvenega varstva; poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za boj proti neenakostim na področju zdravja v državah članicah EU in med njimi, pripravi skupne kazalnike in metodologije za spremljanje zdravja in uspešnosti sistemov zdravstvenega varstva z namenom zmanjšanja neenakosti ter prepoznavanja in prednostne obravnave področij, kjer so potrebne izboljšave in večje financiranje; meni, da bi morala Komisija oceniti učinkovitost ukrepov, da bi zmanjšala neenakosti na področju zdravja, ki so posledica politik, ob upoštevanju socialnih in ekonomskih dejavnikov ter okoljskega tveganja;
43. ponovno poudarja, da so pravna država, vključno z neodvisnimi in učinkovitimi pravosodnimi sistemi, kakovostne javne uprave, javna naročila in trdni protikorupcijski okviri pomembna podlaga za zdravo poslovno okolje, delujoče trge dela in ustrezno rabo sredstev EU; poudarja, da bi morala biti zato ocena pravne države in učinkovitosti pravosodnega sistema še naprej vključena v evropski semester; poziva države članice, naj ratificirajo spremenjeno Evropsko socialno listino;
44. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
1. 10. 2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
42 6 7 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Atidzhe Alieva-Veli, Abir Al-Sahlani, Marc Angel, Dominique Bilde, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Andrea Bocskor, Milan Brglez, Sylvie Brunet, David Casa, Leila Chaibi, Margarita de la Pisa Carrión, Klára Dobrev, Jarosław Duda, Estrella Durá Ferrandis, Lucia Ďuriš Nicholsonová, Rosa Estaràs Ferragut, Nicolaus Fest, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Heléne Fritzon, Helmut Geuking, Alicia Homs Ginel, France Jamet, Agnes Jongerius, Radan Kanev, Ádám Kósa, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Katrin Langensiepen, Miriam Lexmann, Elena Lizzi, Radka Maxová, Kira Marie Peter-Hansen, Dragoș Pîslaru, Manuel Pizarro, Dennis Radtke, Elżbieta Rafalska, Guido Reil, Daniela Rondinelli, Mounir Satouri, Monica Semedo, Beata Szydło, Eugen Tomac, Romana Tomc, Marie-Pierre Vedrenne, Marianne Vind, Maria Walsh, Stefania Zambelli, Tatjana Ždanoka in Tomáš Zdechovský |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis), Brando Benifei, Marc Botenga, Samira Rafaela in Eugenia Rodríguez Palop |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
42 |
+ |
ECR |
Lucia Ďuriš Nicholsonová in Helmut Geuking |
GUE/NGL |
Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis), Marc Botenga, Leila Chaibi in Eugenia Rodríguez Palop |
NI |
Daniela Rondinelli |
PPE |
David Casa, Jarosław Duda, Rosa Estaràs Ferragut, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Radan Kanev, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Miriam Lexmann, Dennis Radtke, Eugen Tomac, Romana Tomc, Maria Walsh in Tomáš Zdechovský |
Renew |
Atidzhe Alieva‑Veli, Sylvie Brunet, Dragoș Pîslaru, Samira Rafaela, Monica Semedo in Marie‑Pierre Vedrenne |
S&D |
Marc Angel, Brando Benifei, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Klára Dobrev, Estrella Durá Ferrandis, Heléne Fritzon, Alicia Homs Ginel, Agnes Jongerius, Manuel Pizarro in Marianne Vind |
Verts/ALE |
Katrin Langensiepen, Kira Marie Peter‑Hansen, Mounir Satouri in Tatjana Ždanoka |
6 |
- |
ID |
Dominique Bilde, Nicolaus Fest, France Jamet, Elena Lizzi, Guido Reil in Stefania Zambelli |
7 |
0 |
ECR |
Elżbieta Rafalska, Beata Szydło in Margarita de la Pisa Carrión |
PPE |
Andrea Bocskor in Ádám Kósa |
Renew |
Abir Al-Sahlani in Radka Maxová |
Uporabljeni znaki:
+ : glasovi za
- : glasovi proti
0 : vzdržani glasovi
- [1] UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
- [2] UL L 159, 20.5.2020, str. 1.
- [3] UL L 130, 24.4.2020, str. 7.
- [4] UL L 99, 31.3.2020, str. 5.
- [5] UL C 390, 18.11.2019, str. 196.
- [6] UL L 185, 11.7.2019, str. 44.
- [7] UL L 205, 19.6.2020, str. 3.
- [8] UL L 138, 13.5.2014, str. 5.
- [9] UL L 307, 18.11.2008, str. 11.
- [10] UL L 188, 12.7.2019, str. 79.
- [11] UL C 155, 25.5.2011, str. 10.
- [12] UL L 150, 14.6.2018, str. 93.
- [13] UL L 150, 14.6.2018, str. 100.
- [14] UL L 150, 14.6.2018, str. 109.
- [15] UL L 150, 14.6.2018, str. 141.
- [16] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0033.
- [17] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0202.
- [18] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0485.
- [19] UL C 433, 23.12.2019, str. 9.
- [20] UL C 356, 4.10.2018, str. 89.
- [21] UL C 346, 27.9.2018, str. 156.
- [22] UL C 337, 20.9.2018, str. 135.
- [23] UL C 242, 10.7.2018, str. 24.
- [24] UL C 76, 28.2.2018, str. 93.
- [25] UL C 35, 31.1.2018, str. 157.
- [26] UL C 366, 27.10.2017, str. 117.
- [27] UL C 199E, 7.7.2012, str. 25.
- [28] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0205.
- [29] UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
- [30] UL L 151, 7.6.2019, str. 70.
- [31] UL L 186, 11.7.2019, str. 105.
- [32] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0176.