POROČILO o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine za proračunsko leto 2019

2. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zaključnem računu Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine za proračunsko leto 2019

(2020/2175(DEC))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine za proračunsko leto 2019,

– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o agencijah EU za proračunsko leto 2019 skupaj z odgovori agencij[7],

– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti[8] računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2019 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 1. marca 2021 o podelitvi razrešnice organu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2019 (05793/2021 – C9-0072/2021),

– ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012[9] in zlasti člena 70,

– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES[10] in zlasti člena 64,

– ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta[11] in zlasti člena 105,

– ob upoštevanju členov 32 in 47 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta[12],

– ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0079/2021),

1. odobri zaključni račun Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine za proračunsko leto 2019;

2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

 

3. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine za proračunsko leto 2019

(2020/2175(DEC))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine za proračunsko leto 2019,

– ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0079/2021),

A. ker poročilo o prihodkih in odhodkih[13] Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: organ) kaže, da je končni proračun organa v proračunskem letu 2019 znašal 27.138.027,61 EUR, kar je 7,66 % več kot leta 2018; ker se organ financira iz prispevkov Unije (10.083.336 EUR oz. 37,16 %) in iz prispevkov nacionalnih nadzornih organov držav članic (17.054.691,61 EUR oz. 62,84 %);

B. ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu organa za proračunsko leto 2019 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov organa ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

1. z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2019 stopnja izvrševanja proračuna 100 %, torej podobna kot leta 2018; ugotavlja tudi, da je stopnja izvrševanja odobritev plačil znašala 85,63 %, kar je 0,15 % več kot leta 2018;

2. na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da proračunski dokumenti za leto 2019 ne opisujejo v celoti, kako so bili izračunani prispevki pristojnih nacionalnih organov držav članic Unije in držav Efte, in da ocenjena vrednost prispevkov pristojnih nacionalnih organov za pokojninske prispevke delodajalca, ki jih je plačal delodajalec, ni bila prilagojena dejanskemu znesku v letu 2019, zaradi česar je bil prispevek višji od zahtevanega; na podlagi odgovora organa ugotavlja, da njegova uredba o ustanovitvi (zlasti člen 62) določa sistem financiranja za prispevke Unije in pristojnih nacionalnih organov, ki se izračuna na podlagi opredeljenega ponderiranega faktorja, in da so dejanski podatki o pokojninah znani šele decembra, preostali čas do konca leta pa ne zadostuje za pripravo spremembe proračuna, ki bi odražala dejanski znesek;

3. ugotavlja, da po podatkih iz poročila Računskega sodišča odstotek prispevkov pristojnih nacionalnih organov in Unije ni skladen s prispevki iz leta 2017 (Unija 37,16 %, pristojni nacionalni organi 62,84 %), presežek iz leta 2017 pa je bil razdeljen leta 2019 (Unija 40 %, pristojni nacionalni organi 60 %); na podlagi odgovora organa ugotavlja, da njegova uredba o ustanovitvi določa sistem financiranja za Unijo (40 %) in pristojne nacionalne organe (60 %), vendar je bil zaradi napačnega razumevanja v letih 2017 in 2019 skupni delež izterjave od pristojnih nacionalnih organov višji od deleža Unije; ugotavlja, da je organ Uniji povrnil ves proračunski presežek iz leta 2017, Unija pa ga je vrnila organu leta 2019, ko je bil uporabljen prvotni ključ za financiranje 40/60; poziva organ, naj izboljša politiko poročanja, da bi v prihodnje preprečil pomembne nedoslednosti;

Uspešnost

4. z zadovoljstvom ugotavlja, da organ nekatere ukrepe, kot so ključni kazalniki uspešnosti, uporablja za ocenjevanje dodane vrednosti svojih dejavnosti in drugih ukrepov za izboljševanje upravljanja proračuna, kot sta povprečno število anketirancev za ustrezna javna posvetovanja o temah v zvezi z varstvom potrošnikov in 99-odstotna stopnja izvrševanja proračuna; z zadovoljstvom ugotavlja, da je organ dosegel svoj cilj za vse ključne kazalnike uspešnosti;

5. ugotavlja, da je bilo 91 % delovnega programa agencije, tudi 303 različni izdelki in storitve, uspešno izvedenega in da je pri preostalih 9 % prišlo do manjše zamude zaradi prednostne obravnave pomembnejših zadev, odvisnosti od zunanjih strank in spreminjajočih se zahtev;

6. ugotavlja, da organ svoj sedanji sistem elektronskega upravljanja človeških virov nadomešča s sistemom Sysper, ki ga zagotavlja Komisija; priznava, da bo imel organ koristi od nižjih stroškov, učinkovitosti in sinergij; ugotavlja, da so bile zamude pri projektu, povezane z njegovo velikostjo, odpravljene in da naj bi bil projekt izveden leta 2020; poziva organ, naj organu za podelitev razrešnice poroča o konkretnih rezultatih v zvezi s tem;

7. z zadovoljstvom ugotavlja, da si organ prek skupnega odbora evropskih nadzornih organov in skupnih postopkov javnih naročil proaktivno prizadeva opredeliti priložnosti za učinkovitost in sinergije z drugimi agencijami, zlasti z Evropskim bančnim organom in Evropskim organom za vrednostne papirje in trge; pozdravlja novico, da je organ sodeloval z drugimi agencijami na področjih, povezanih s finančno tehnologijo, inovacijami in kibernetsko odpornostjo; močno spodbuja organ, naj dejavno išče možnosti za nadaljnje in širše sodelovanje z vsemi agencijami Unije;

8. spodbuja organ, naj nadaljuje digitalizacijo svojih storitev, saj je mogoče tako zmanjšati birokracijo;

9. pozdravlja prizadevanja organa za bolj usklajeno nadzorno ureditev celotnega evropskega finančnega sistema; poudarja, da ima organ pomembno vlogo pri skrbi za stabilen, dobro povezan, učinkovit in varen finančni trg; opozarja na pomen varstva potrošnikov v Uniji z zavzemanjem za poštenost in preglednost na trgu proizvodov in finančnih storitev ter se veseli novic o ukrepih, ki bodo sprejeti v tej smeri, med drugim ukrepih v odgovor na izzive, ki jih prinaša digitalizacija gospodarstva, in ukrepih za vzdržnost;

10. pozdravlja nove ukrepe organa za boljše varstvo potrošnikov, tudi dvostranske državne obiske v podporo pristojnim državnim organom, osredotočene na vprašanja v zvezi z ravnanjem, in razvoj platform za sodelovanje s poudarkom na čezmejnih vprašanjih, da bi se odzvali na potrebo po strožjem nadzoru v nekaterih državah članicah, odpravili šibke točke na zavarovalniških trgih in potrošnike zaščitili pred nepoštenimi praksami multinacionalnih zavarovalnic;

11. poudarja, da se mora finančni sistem ustrezno odzivati na izzive za finančno vzdržnost, evropski zeleni dogovor in Pariški sporazum;

12. meni, da se je obseg nalog organa od njegove ustanovitve postopoma povečeval; ugotavlja, da bi bilo treba zaradi vse večjih pristojnosti postopoma in sočasno povečevati tudi proračun; meni, da bo treba zaradi nalog, ki jih bo organ med drugim dobil na osnovi strategije za digitalne finance, pa tudi nalog v boju proti pranju denarja prilagoditi njegovo financiranje;

13. poudarja, da v nekaterih primerih pri mandatih, sprejetih na prvi zakonodajni stopnji, niso upoštevani minimalni roki, v katerih organ lahko opravi delo, potrebno za oblikovanje in sprejem ukrepov na drugi stopnji, zaradi česar je nujno prerazporediti vire, prihaja pa tudi do zamud pri izvajanju nekaterih ukrepov;

14. ugotavlja, da so bili proračunski in kadrovski viri organa interno prerazporejeni in da se njegovo delo od regulativnih nalog vse bolj preusmerja k izvrševanju in uporabi zakonodaje Unije; poudarja, da bo ozko osredotočenje na mandat, ki ga je podelil zakonodajalec Unije, omogočilo učinkovitejšo in smotrnejšo rabo virov; meni, da so potrebna dodatna prizadevanja na področju proračuna, zaposlovanja, upravljanja in postopkov, da bi spodbudili nadzorno zbliževanje, s tem pa prispevali k delovanju notranjega trga; poudarja, da je treba organu nujno dodeliti dovolj sredstev, da bo lahko svoje naloge izvajal na ustrezen in učinkovit način;

15. meni, da bi moral organ upoštevati nove digitalne izzive in izzive v zvezi z vzdržnostjo; meni, da mora uresničevanje zastavljenih ciljev in njihovo vključevanje v regulativni in nadzorni okvir vedno prispevati k tržnim izboljšavam, ne sme škodovati konkurenčnosti na trgu in ne sme pretirano obremeniti tržnih akterjev, zlasti ne malih in srednje velikih; meni, da je treba za spremljanje uresničevanja teh ciljev predvideti zadostna sredstva;

16. poudarja, da mora organ pri opravljanju svojih dejavnosti posebno pozornost nameniti zagotavljanju skladnosti s pravom Unije ter spoštovanju načela sorazmernosti kot vodilnega načela in temeljnih načel notranjega trga;

17. poziva organ, naj poskrbi za ustrezno spremljanje in izvajanje priporočil Računskega sodišča;

18. poziva organ, naj obravnava dolgoročne sistemske izzive, ki jih povzročajo nizke obrestne mere in ki zadevajo zlasti pokojninske sklade ter nekatere produkte življenjskega zavarovanja in zavarovalne naložbene produkte, prav tako pa naj preuči možne rešitve na ravni Unije, ki bi koristile potrošnikom in vlagateljem ter prinesle finančno stabilnost ponudnikom storitev;

19. poziva organ, naj se proaktivno posveti vprašanjem vzdržnosti in heterogenosti zasebnih pokojninskih skladov v Uniji ter pri tem zaščiti tako potrošnike in vlagatelje kot celovitost trga;

Kadrovska politika

20. ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2019 uresničen 98,26-odstotno, saj je bilo zaposlenih 113 od 115 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (leta 2018 je bilo odobrenih 112 delovnih mest); ugotavlja tudi, da je za organ v letu 2019 delalo 36 pogodbenih uslužbencev in 17 napotenih nacionalnih strokovnjakov;

21. ugotavlja, da v letu 2019 na višjih vodstvenih položajih spola nista bila uravnoteženo zastopana (šest moških in tri ženske), prav tako ne v upravnem odboru (pet moških in tri ženske); poziva organ, naj v prihodnje zagotovi uravnoteženo zastopanost spolov na ravni višjega vodstva; pozdravlja namero organa, da bo objavil ožji izbor kandidatov za svojega predsednika, na katerem bosta vsaj ena ženska in en moški. poziva organ, naj se zgleduje po pobudah Evropske centralne banke, ki je predlagala interne programe za napredovanje žensk in večjo raznolikost zaposlenih; pozdravlja geografsko zastopanost uslužbencev organa;

22. v zvezi z nadaljnjim ukrepanjem na podlagi poročila Računskega sodišča iz prejšnjega leta ugotavlja, da organ še ni izvedel prehoda z regulativnih na nadzorne naloge in da bi moral povečati človeške vire, dodeljene nadzornim nalogam; ugotavlja, da namerava organ v letu 2021 osrednjim nadzornim nalogam dodeliti 59,75 razpoložljivih ekvivalentov polnega delovnega časa; poziva organ, naj organu za podelitev razrešnice poroča o doseženem napredku;

23. meni, da bi moral imeti organ več manevrskega prostora pri zaposlovanju in upravljanju virov, da bi se lahko odzival na nujne, konkretne in tehnične potrebe sektorjev, ki jih nadzira;

24. priznava, da se zdi sestava odbora nadzornikov primerna za naloge organa, povezane z določanjem pravil, manj pa za njegovo nadzorno vlogo; ponavlja pomisleke v zvezi s tem, da imajo državni nadzorniki odločilno besedo v glavnem upravnem telesu organa, kar pomeni, da lahko pri pregledovanju uspešnosti lastnega dela (medsebojni pregledi) odločajo o tem, v kolikšnem obsegu bo organ ukrepal; poudarja, da organu primanjkuje sredstev in da zato svojih nalog ne more opravljati neodvisno od držav članic[14];

25. meni, da imajo zaposleni v organu izkušnje tako v javnem kot v zasebnem sektorju, kar je koristno zanj; meni, da bi bilo treba sisteme izkoristiti tako, da bi pritegnili nadarjene posameznike iz zasebnega v javni sektor in obratno, pri tem pa upoštevati nujno potrebna varovala za spodbujanje neodvisnosti obeh sektorjev; meni, da bi morali spoštovanje pravil na tem področju nadzorovati skupni organi Unije in pri tem upoštevati okoliščine v posameznih primerih;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov ter preglednost

26. je seznanjen z ukrepi, ki jih je organ že sprejel, in njegovimi stalnimi prizadevanji za preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter zaščito žvižgačev; ugotavlja, da organ na svojem spletnem mestu objavlja register sestankov z zunanjimi deležniki; ugotavlja, da je v letu 2019 potekala preiskava enega primera nasprotja interesov; ugotavlja, da na spletnem mestu organa ni objavljenih življenjepisov in izjav o interesih za nekatere člane nadzornega odbora, pa tudi ne za člane upravnega odbora; poziva organ, naj objavi življenjepise in izjave o interesih članov upravnega odbora ter organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem;

27. je seznanjen s pripombami iz prejšnjih let o težavi nasprotja interesov, ki je posledica pojava vrtljivih vrat, in poudarja potrebo po enotnem pristopu med agencijami; ugotavlja, da so bila etična pravila organa revidirana in da pri Komisiji poteka postopek odobritve; poziva organ, naj si po najboljših močeh prizadeva preprečiti pojav vrtljivih vrat; poziva organ, naj organ za podelitev razrešnice dosledno obvešča o stanju zahteve za odobritev revidiranih etičnih pravil;

28. poziva organ, naj začne izvajati priporočila Evropskega varuha človekovih pravic v zadevi 2168/2019/KR, pri čemer naj po potrebi uporabi možnost, s katero lahko svojim višjim uslužbencem prepove, da bi se po koncu mandata zaposlili na določenih delovnih mestih, pri tem pa naj določi merila, v skladu s katerimi se lahko uslužbenci zaposlijo v zasebnem sektorju, s temi merili kandidate za višja delovna mesta v organu seznani že ob prijavi in uvede notranje postopke, s katerimi bo zagotovil, da bo, kadar uslužbenec zamenja delovno mesto, njegov dostop do zaupnih informacij nemudoma ukinjen; prav tako poziva organ, naj razmisli o podaljšanju obveznega 12-mesečnega prehodnega obdobja za najvišje vodstvene kadre, ki se želijo zaposliti na delovnem mestu, zaradi katerega bi lahko prišlo do nasprotja interesov po službovanju v javnem sektorju;

29. poziva organ, naj se zgleduje po etičnem odboru Evropske centralne banke, ki objavlja svoja mnenja o primerih nasprotja interesov in pridobitni zaposlitvi po izteku mandata, da bi povečal preglednost v zvezi s temi vprašanji;

Notranje kontrole

30. ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo izdala revizijsko poročilo o upravljanju človeških virov in etiki, na podlagi katerega je bilo izdanih šest priporočil za izboljšanje in se je začel izvajati akcijski načrt; ugotavlja, da so bila ob koncu leta 2019 štiri pomembna priporočila še vedno neizvedena; poziva organ, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o stanju izvajanja teh priporočil;

31. ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo začela celovito revizijo orodij za nadzor na področju varstva potrošnikov; ugotavlja, da naj bi bili rezultati revizije in posledično akcijski načrt znani do konca leta 2020; poziva organ, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih revizije;

32. ugotavlja, da je upravni odbor novembra 2018 sprejel novi okvir notranje kontrole organa, ki se uporablja od januarja 2019; ugotavlja, da je bila za organ v novem okviru notranje kontrole opravljena prva letna ocena celotnega sistema, pri kateri je bilo ugotovljeno, da se vsi sestavni deli in načela izvajajo in delujejo, kot je bilo predvideno; poziva organ, naj poroča, kako so bile pri oceni upoštevane napake pri izračunu prispevkov pristojnih nacionalnih organov držav članic Unije in držav Efte ter zakaj to ni privedlo do ugotovitve pomanjkljivosti v načelih notranje kontrole 12 oziroma 13;

Druge pripombe

33. v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije ugotavlja, da je organ februarja 2019 izdal priporočila o obravnavi čezmejnih poslov iz preostalih pogodb po datumu izstopa in da je še naprej pozorno spremljal razvoj dogodkov ter skladnost z mnenji in priporočili za zavarovalniški sektor;

34. pozdravlja prizadevanja organa, da bi izboljšal kibernetsko varnost in varstvo podatkov;

35. pozdravlja prizadevanja organa, da bi zagotovil stroškovno učinkovito in okolju prijazno delovno mesto ter zmanjšal in izravnal svoje emisije CO2 v prostorih in na potovanjih;

°

° °

36. sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne ... 2021[15] o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

 

 

MNENJE ODBORA ZA EKONOMSKE IN MONETARNE ZADEVE (4.2.2021)

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) za proračunsko leto 2019

(2020/2175(DEC))

Pripravljavec mnenja: Derk Jan Eppink

 

 

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da so po mnenju Računskega sodišča transakcije organa, povezane z letnimi računovodskimi izkazi za leto 2019, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;

2. pozdravlja prizadevanja organa za bolj usklajeno nadzorno ureditev celotnega evropskega finančnega sistema; poudarja, da ima organ pomembno vlogo pri skrbi za stabilen, dobro povezan, učinkovit in varen finančni trg; opozarja na pomen varstva potrošnikov v Uniji z zavzemanjem za poštenost in preglednost na trgu proizvodov in finančnih storitev ter se veseli novic o ukrepih, ki bodo sprejeti v tej smeri, med drugim ukrepih v odgovor na izzive, ki jih prinaša digitalizacija gospodarstva, in ukrepih za vzdržnost;

3. pozdravlja nove ukrepe organa za boljše varstvo potrošnikov, tudi dvostranske državne obiske v podporo pristojnim državnim organom, osredotočene na vprašanja v zvezi z ravnanjem, in razvoj platform za sodelovanje s poudarkom na čezmejnih vprašanjih, da bi se odzvali na potrebo po strožjem nadzoru v nekaterih državah članicah, odpravili šibke točke na zavarovalniških trgih in potrošnike zaščitili pred nepoštenimi praksami multinacionalnih zavarovalnic;

4. poudarja, da se mora finančni sistem ustrezno odzivati na izzive za finančno vzdržnost, evropski zeleni dogovor in Pariški sporazum;

5. poudarja, kako pomembna je odprta, učinkovita in neodvisna uprava za vse agencije Unije in Unijo kot celoto; glede na to pozdravlja dejstvo, da je organ pregledal svoja etična pravila, ki jih mora potrditi še Komisija, in da si prizadeva za obsežnejše sodelovanje z drugimi agencijami, vendar opozarja, da je za to potreben poenoten pravni okvir;

6. v splošnem pozdravlja zavzemanje organa za učinkovitejše postopke zaposlovanja, med drugim z usklajevanjem obstoječih orodij drugih institucij in organov Unije; se strinja z ugotovitvijo Računskega sodišča, da organ pomanjkanje delovnih mest kompenzira s svetovalci in začasnimi agencijskimi delavci, zaradi česar obstaja tveganje, da premajhno število kvalificiranih uslužbencev ne bo moglo ustrezno nadzirati zapletenih nalog, ki jih opravljajo zunanji izvajalci, in da bo prišlo do pravdnih postopkov v zvezi s pogodbenimi razmerji; je seznanjen z nedavnimi izboljšavami, in sicer s prerazporeditvijo človeških virov od regulativnih k nadzornim nalogam, vendar se zaveda, da se bo obseg regulativnih nalog v prihodnje povečal zaradi obsežnih regulativnih pregledov, kar bo prineslo nove strukturne izzive; pozdravlja tudi nedavna prizadevanja za kadrovsko politiko, bolj uravnoteženo glede na spol; poziva organ, naj poskrbi, da v pogodbah ne bo zmede med javnim naročanjem storitev in najemanjem začasnih agencijskih delavcev;

7. opozarja na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 13. januarja 2020 o institucijah in organih ekonomske in monetarne Unije: preprečevanje nasprotij interesov po koncu zaposlitve v javnem sektorju, poziva organ, naj interne postopke za preprečevanje nasprotij interesov uskladi s priporočili evropske varuhinje človekovih pravic iz preiskave o zaposlitvi izvršnega direktorja Evropskega bančnega organa v finančni lobistični skupini, če še niso usklajeni; organ tudi poziva, naj razmisli o podaljšanju obveznega 12-mesečnega prehodnega obdobja za najvišje vodstvene kadre, ki se želijo zaposliti na delovnem mestu, zaradi katerega bi lahko prišlo do nasprotja interesov po službovanju v javnem sektorju;

8. meni, da so se naloge organa od njegove ustanovitve postopoma povečevale; ugotavlja, da bi bilo treba zaradi vse večjih pristojnosti postopoma in sočasno povečevati tudi proračun; meni, da bo treba zaradi nalog, ki jih bo organ med drugim dobil na osnovi strategije za digitalne finance, pa tudi nalog v boju proti pranju denarja prilagoditi njegovo financiranje;

9. poudarja, da v nekaterih primerih pri mandatih, sprejetih na prvi zakonodajni stopnji, niso upoštevani minimalni roki, v katerih organ lahko opravi delo, potrebno za oblikovanje in sprejem ukrepov na drugi stopnji, zaradi česar je nujno prerazporediti vire, prihaja pa tudi do zamud pri izvajanju nekaterih ukrepov;

10. meni, da bi moral imeti organ več manevrskega prostora pri zaposlovanju in upravljanju virov, da bi se lahko odzival na nujne, konkretne in tehnične potrebe sektorjev, ki jih nadzira;

11. obžaluje, da v proračunu ni povsem razkrito, kako so bili izračunani prispevki držav članic EU in držav iz Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), in tudi ne, ali so bili prispevki držav članic prilagojeni, da bi ustrezali dejanskim zneskom pokojninskih prispevkov organa;

12. ugotavlja, da so bili proračunski in kadrovski viri organa interno prerazporejeni in da se njegovo delo od regulativnih nalog vse bolj preusmerja k izvrševanju in uporabi zakonodaje Unije; poudarja, da bo ozko osredotočenje na mandat, ki ga je podelil zakonodajalec Unije, omogočilo učinkovitejšo in smotrnejšo rabo virov; meni, da so potrebna dodatna prizadevanja na področju proračuna, zaposlovanja, upravljanja in postopkov, da bi spodbudili nadzorno zbliževanje, s tem pa prispevali k delovanju notranjega trga; poudarja, da je treba organu nujno dodeliti dovolj sredstev, da bo lahko svoje naloge izvajal na ustrezen in učinkovit način;

13. priznava, da se zdi sestava odbora nadzornikov primerna za naloge organa, povezane z določanjem pravil, manj pa za njegovo nadzorno vlogo; ponavlja pomisleke v zvezi s tem, da imajo državni nadzorniki odločilno besedo v glavnem upravnem telesu organa, kar pomeni, da lahko pri pregledovanju uspešnosti lastnega dela (medsebojni pregledi) odločajo o tem, v kolikšnem obsegu bo organ ukrepal; poudarja, da organu primanjkuje sredstev in da zato svojih nalog ne more opravljati neodvisno od držav članic[16];

14. meni, da bi moral organ upoštevati nove digitalne izzive in izzive v zvezi z vzdržnostjo; meni, da mora uresničevanje zastavljenih ciljev in njihovo vključevanje v regulativni in nadzorni okvir vedno prispevati k tržnim izboljšavam, ne sme škodovati konkurenčnosti na trgu in ne sme pretirano obremeniti tržnih akterjev, zlasti ne malih in srednje velikih; meni, da je treba za spremljanje uresničevanja teh ciljev predvideti zadostna sredstva;

15. poudarja, da mora organ pri opravljanju svojih dejavnosti posebno pozornost nameniti zagotavljanju skladnosti s pravom Unije ter spoštovanju načela sorazmernosti in temeljnih načel notranjega trga;

16. meni, da imajo zaposleni v organu izkušnje tako v javnem kot v zasebnem sektorju, kar je koristno zanj; meni, da bi bilo treba sisteme izkoristiti tako, da bi pritegnili nadarjene posameznike iz zasebnega v javni sektor in obratno, pri tem pa upoštevati nujno potrebna varovala za spodbujanje neodvisnosti obeh sektorjev; meni, da bi morali spoštovanje pravil na tem področju nadzorovati skupni organi Unije in pri tem upoštevati okoliščine v posameznih primerih;

17. z zadovoljstvom ugotavlja, da si organ prizadeva poiskati priložnosti za učinkovitost in sinergijo z drugimi agencijami, zlasti z Evropskim bančnim organom in Evropskim organom za vrednostne papirje in trge;

18. poudarja, da bi moralo biti načelo sorazmernosti vodilno načelo pri delu organa;

19. poziva organ, naj poskrbi za ustrezno spremljanje in izvajanje priporočil Računskega sodišča;

20. poziva organ, naj obravnava dolgoročne sistemske izzive, ki jih povzročajo nizke obrestne mere in ki zadevajo zlasti pokojninske sklade ter nekatere produkte življenjskega zavarovanja in zavarovalne naložbene produkte, prav tako pa naj preuči možne rešitve na ravni Unije, ki bi koristile potrošnikom in vlagateljem ter prinesle finančno stabilnost ponudnikom storitev;

21. poziva organ, naj se zgleduje po etičnem odboru Evropske centralne banke, ki objavlja svoja mnenja o primerih nasprotja interesov in pridobitni zaposlitvi po izteku mandata, da bi povečal preglednost v zvezi s temi vprašanji;

22. poziva organ, da se proaktivno posveti vprašanjem vzdržnosti in heterogenosti zasebnih pokojninskih skladov v Uniji ter pri tem zaščiti tako potrošnike in vlagatelje kot celovitost trga;

23. poziva organ, naj se zgleduje po pobudah Evropske centralne banke, ki je predlagala interne programe za napredovanje žensk in večjo raznolikost zaposlenih;

24. pozdravlja namero organa, da bo objavil ožji izbor kandidatov za svojega predsednika, na katerem bosta vsaj ena ženska in en moški.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

 

 

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

 

 

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani