POROČILO o varnosti na območju vzhodnega partnerstva in vlogi skupne varnostne in obrambne politike

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o varnosti na območju vzhodnega partnerstva in vlogi skupne varnostne in obrambne politike

(2021/2199(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju preambule Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti odstavkov 3, 4 in 6,

– ob upoštevanju naslova V PEU, zlasti poglavja 2, oddelek 2 o določbah o skupni varnostni in obrambni politiki (SVOP),

– ob upoštevanju Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani[1], Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani[2], Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani[3], Celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani[4] in Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Azerbajdžansko republiko na drugi strani[5],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009[6],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/887 Evropskega parlamenta in Sveta z 20. maja 2021 o vzpostavitvi Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega kompetenčnega centra za kibernetsko varnost ter Mreže nacionalnih koordinacijskih centrov[7],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o Agenciji Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in o certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 (Akt o kibernetski varnosti)[8],

– ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji[9],

– ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2021/1792 z dne 11. oktobra 2021 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine[10],

– ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2021/509 z dne 22. marca 2021 o vzpostavitvi Evropskega mirovnega instrumenta in razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2015/528[11],

– ob upoštevanju sklepov Sveta (SZVP) 2021/748[12], 2021/749[13] in 2021/750[14] z dne 6. maja 2021 o sodelovanju Kanade, Kraljevine Norveške in Združenih držav Amerike v projektu PESCO o vojaški mobilnosti,

– ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2020/1537 z dne 22. oktobra 2020 o spremembi Sklepa (SZVP) 2019/797 o omejevalnih ukrepih proti kibernetskim napadom, ki ogrožajo Unijo ali njene države članice[15],

– ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2020/1127 z dne 30. julija 2020 o spremembi Sklepa Sveta (SZVP) 2019/797 o omejevalnih ukrepih proti kibernetskim napadom, ki ogrožajo Unijo ali njene države članice[16],

– ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2019/797 z dne 17. maja 2019 o omejevalnih ukrepih proti kibernetskim napadom, ki ogrožajo Unijo ali njene države članice[17],

– ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2017/2315 z dne 11. decembra 2017 o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in določitvi seznama vključenih držav članic[18],

– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/486/SZVP z dne 22. julija 2014 o svetovalni misiji Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM Ukraine)[19] in Sklepa Sveta (SZVP) 2021/813 z dne 20. maja 2021 o spremembi Sklepa 2014/486/SZVP o svetovalni misiji Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM Ukraine)[20],

– ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2008/736/SZVP z dne 15. septembra 2008 o nadzorni misiji Evropske unije v Gruziji, EUMM Georgia[21], in Sklepa Sveta (SZVP) 2020/1990 z dne 3. decembra 2020 o spremembi Sklepa 2010/452/SZVP o nadzorni misiji Evropske unije v Gruziji, EUMM Georgia[22],

– ob upoštevanju letnega delovnega programa Evropskega obrambnega sklada za leto 2021, ki ga je Komisija sprejela 30. junija 2021,

– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 16. decembra 2020 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji in razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (COM(2020)0823),

– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 16. decembra 2020 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o odpornosti kritičnih subjektov (COM(2020)0829),

– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 16. decembra 2020 z naslovom Strategija EU za kibernetsko varnost v digitalnem desetletju (JOIN(2020)0018),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. julija 2020 o strategiji EU za varnostno unijo (COM(2020)0605),

– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 13. septembra 2017 z naslovom Odpornost, odvračanje in obramba: okrepitev kibernetske varnosti za EU (JOIN(2017)0450),

– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 7. junija 2017 z naslovom Strateški pristop k odpornosti pri zunanjem delovanju EU (JOIN(2017)0021),

– ob upoštevanju neformalnega srečanja Evropskega sveta 10. in 11. marca 2022, uradnega srečanja Evropskega sveta 24. in 25. marca 2022 ter izrednega vrha Nata 24. marca 2022,

– ob upoštevanju izjave članov Evropskega sveta z dne 26. februarja 2021 o varnosti in obrambi,

– ob upoštevanju nove strateške agende za obdobje 2019–2024, sprejete v Evropskem svetu 20. junija 2019,

– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. decembra 2013, 26. junija 2015, 15. decembra 2016, 9. marca 2017, 22. junija 2017, 20. novembra 2017 in 15. decembra 2017,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. januarja 2018 o celostnem pristopu k zunanjim konfliktom in krizam in z dne 24. januarja 2022 o varnostnih razmerah v Evropi,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. novembra 2013, 18. novembra 2014, 18. maja 2015, 27. junija 2016, 14. novembra 2016, 18. maja 2017, 17. julija 2017, 25. junija 2018, 17. junija 2019, 10. decembra 2019, 17. junija 2020, 12. oktobra 2020, 20. novembra 2020, 7. decembra 2020 in 10. maja 2021 o skupni varnostni in obrambni politiki,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. decembra 2021 o paktu o civilnih vidikih SVOP,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. novembra 2020 o strateškem pregledu PESCO 2020,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2020 o zunanjem delovanju EU na področju preprečevanja in zatiranja terorizma in nasilnega ekstremizma,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2019 o dopolnilnih prizadevanjih za krepitev odpornosti in preprečevanje hibridnih groženj,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2018 o ženskah, miru in varnosti,

– ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se 19. novembra 2018 sestali v okviru Sveta, o vzpostavitvi pakta o civilnih vidikih SVOP,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. junija 2017 o okviru za skupni diplomatski odziv EU na zlonamerne kibernetske dejavnosti („zbirka orodij za kibernetsko diplomacijo“),

– ob upoštevanju končnega poročila o prvem ciklu usklajenega letnega pregleda na področju obrambe, ki je bilo Svetu predstavljeno na seji 20. novembra 2020,

– ob upoštevanju globalne strategije z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

– ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva leta 2009 v Pragi, leta 2011 v Varšavi, leta 2013 v Vilni, leta 2015 v Rigi, leta 2017 v Bruslju in leta 2021 v Bruslju,

– ob upoštevanju skupne izjave parlamentarnih odborov za zunanje zadeve pridružene trojke ter izjav Poljske in Litve z dne 13. decembra 2021 o krepitvi sodelovanja v okviru spremljanja človekovih pravic na ozemljih držav vzhodnega partnerstva, ki jih zaseda Rusija,

– ob upoštevanju protokola iz Minska z dne 5. septembra 2014, memoranduma iz Minska z dne 19. septembra 2014 ter svežnja ukrepov za izvajanje sporazumov iz Minska, ki so bili sprejeti in podpisani 12. februarja 2015 v Minsku ter ki jih je Varnostni svet OZN kot celoto podprl z resolucijo št. 2202 (2015) z dne 17. februarja 2015,

– ob upoštevanju tristranskih srečanj predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, predsednika Republike Azerbajdžan Ilhama Alijeva in predsednika vlade Republike Armenije Nikola Pašinjana 14. decembra 2021 in 6. aprila 2022,

– ob upoštevanju skupne izjave o sodelovanju med EU in Natom z dne 10. julija 2018 ter skupne izjave EU in Nata z dne 8. julija 2016,

– ob upoštevanju šestega poročila o napredku pri izvajanju skupnega sklopa predlogov z dne 17. maja 2021, ki sta ga Svet EU in Svet Nata potrdila 6. decembra 2016 oziroma 5. decembra 2017,

– ob upoštevanju skupnega sklopa 74 predlogov za izvajanje varšavske skupne izjave, ki sta ga Svet EU in Svet Nata potrdila 6. decembra 2016 oziroma 5. decembra 2017,

– ob upoštevanju skupne izjave EU in OZN z dne 24. januarja 2022 o okrepitvi strateškega partnerstva med OZN in EU za mirovne operacije in krizno upravljanje: prednostne naloge za obdobje 2022–2024,

– ob upoštevanju ustanovne listine OZN, Helsinške sklepne listine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) iz leta 1975, Pariške listine za novo Evropo iz leta 1990, kodeksa ravnanja pri politično-vojaških vidikih varnosti OVSE z dne 3. decembra 1994, memoranduma o varnostnih zagotovilih v zvezi s pristopom Ukrajine k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja z dne 5. decembra 1994 (memorandum iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih) in dunajskega dokumenta o ukrepih za krepitev zaupanja in varnosti z dne 30. novembra 2011,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2021 o sodelovanju med EU in Natom v okviru čezatlantskih odnosov[23],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2021 o vojnih ujetnikih po nedavnem konfliktu med Armenijo in Azerbajdžanom[24],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o izvajanju Direktive 2009/81/ES glede oddaje naročil na področju obrambe in varnosti ter Direktive 2009/43/ES glede prenosa obrambnih proizvodov[25],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. februarja 2021 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Ukrajino[26],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. januarja 2021 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike – letno poročilo za leto 2020[27],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. januarja 2021 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo za leto 2020[28],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2020 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Republiko Moldavijo[29],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2020 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Gruzijo[30],

– ob upoštevanju svojega priporočila z dne 19. junija 2020 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o vzhodnem partnerstvu pred vrhom junija 2020[31],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2018 o vojaški mobilnosti[32],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2018 o kibernetski obrambi[33],

– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti tistih o dejavnostih Rusije na ozemljih držav vzhodnega partnerstva, njeni nezakoniti priključitvi Krima, njenih kršitvah pravic krimskih Tatarov, njeni zasedbi delov ozemlja Ukrajine, Gruzije in Republike Moldavije ter s tem povezanih dejavnostih postavljanja meje, pa tudi o njeni sovražni propagandi in dezinformacijah o EU in državah vzhodnega partnerstva,

– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9‑0168/2022),

A. ker je vzhodno partnerstvo zajeto v sosedski politiki EU in ker ima EU celovit pristop do varnosti in odpornosti, tudi proti kibernetskim in hibridnim grožnjam, ki je posebej zasnovan za krepitev odnosov s šestimi državami vzhodnega partnerstva (Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo, Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino), da bi pomagal pri spodbujanju miru, stabilnosti, odpornosti, skupne blaginje, trajnostnega razvoja, reform in človekove varnosti v vzhodnem sosedstvu EU, krepil gospodarsko sodelovanje, podpiral medsektorsko reformo in prispeval k splošni odpornosti teh držav v duhu obojestranskih zavez in skupne odgovornosti;

B. ker je vzhodno partnerstvo namenjeno spodbujanju stabilnosti, blaginje in medsebojnega sodelovanja ter napredku zavez o potrebnih reformah; ker je nujno treba okrepiti mirno reševanje sporov v celotnem vzhodnem partnerstvu, zlasti z večstranskimi pristopi in forumi, kot je OVSE; ker je treba razviti strategijo o tem, kako bolje obravnavati varnostne vidike politike EU do vzhodnega partnerstva, pri čemer je treba kot izhodišče upoštevati varnostne potrebe zadevnih partnerskih držav, saj destabilizacija regije vzhodnega partnerstva predstavlja veliko globalno grožnjo in ogroža mir, stabilnost in varnost držav vzhodnega partnerstva in evropske celine;

C. ker se vzhodno partnerstvo v zadnjih letih sooča z resnimi kršitvami mednarodnega prava, varnostnimi grožnjami in konflikti, ki so privedli do sedanje ruske vojne agresije proti Ukrajini; ker so za varnost in mir v vzhodnem sosedstvu potrebni spoštovanje in ohranitev mednarodnega prava, ozemeljske celovitosti ter temeljnih pravic in svoboščin; ker bi morala EU storiti vse, kar je v njeni moči, da bi pridruženim državam vzhodnega partnerstva pomagala obnoviti popolno suverenost in nadzor nad njihovimi ozemlji; ker je jasna zavezanost EU evropski perspektivi pridruženih držav vzhodnega partnerstva bistvena za prodemokratične reforme ter varnost, stabilnost in blaginjo njihovih družb;

D. ker so se EU in članice vzhodnoevropskega partnerstva skupaj odločile, da bodo poglobile sodelovanje na področju varnosti, tudi s krepitvijo sposobnosti držav vzhodnega partnerstva za spoprijemanje s hibridnimi in kibernetskimi grožnjami; ker se je treba glede na nedavne dogodke v širšem območju nekdanje Sovjetske zveze še naprej osredotočati na konvencionalne grožnje;

E. ker bistveni cilji vzhodnega partnerstva koristijo vsem sosedam, tudi Rusiji, saj prispevajo k oblikovanju stabilnejše regije z ukrepi, ki ohranjajo mednarodno pravo, spoštovanje ozemeljske celovitosti in pogodbe, ki urejajo odnose med državami in krepijo dobro upravljanje, demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic in dobrososedske odnose s spodbujanjem miru, stabilnosti, skupne blaginje in obetov za narode vseh držav vzhodnega partnerstva; ker destabilizacija regije vzhodnega partnerstva resno ogroža EU ter svetovni mir, stabilnost in varnost;

F. ker je vrh vzhodnega partnerstva 15. decembra 2021 ponovno potrdil suvereno pravico vsake partnerice, da izbere svojo raven ambicij in svoje cilje v odnosih z EU;

G. ker je vrh vzhodnega partnerstva leta 2021 privedel do odločnejših prizadevanj za okrepitev odpornosti, strateškega komuniciranja in boja proti dezinformacijam ter spodbujanje varnostnega dialoga, dialoga o kibernetskih vprašanjih in sodelovanja na področjih SVOP;

H. ker se vsaka država na območju vzhodnega partnerstva z izjemo Belorusije sooča z ozemeljskim konfliktom na svojem ozemlju, ki ga je Rusija bodisi povzročila ali je vanj vpletena;

I. ker sta 22. februarja 2022 oba domova ruskega parlamenta – svet federacije in državna duma – soglasno podprla priznanje ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk kot neodvisnih držav;

J. ker je ruski parlament 23. februarja glasoval za to, da lahko predsednik Putin uporabi rusko vojsko zunaj države, da bi „podprl separatiste v Ukrajini“;

K. ker je ruski predsednik Vladimir Putin 24. februarja z vnaprej posnetim govorom po televiziji napovedal, da je odredil „posebno vojaško operacijo“ v vzhodni Ukrajini; ker so nekaj minut pozneje rakete priletele na več deset mest po vsej državi, tudi na glavno mesto; ker so vojaške enote in oklepna vozila zgodaj zjutraj prečkala ukrajinske meje na vzhodu iz Rusije ter na severu iz Belorusije in na jugu s Krima, ki ga je Rusija nezakonito priključila;

L. ker se je predsednik Putin 27. februarja odločil, da razglasi najvišjo raven pripravljenosti za boj ruskih jedrskih in raketnih sil;

M. ker je Rusija 24. februarja 2022, potem ko je na meji z Ukrajino zbrala več kot 200.000 vojakov v ofenzivni formaciji in hkrati okrepila svojo hibridno in kibernetsko vojskovanje proti izvoljenim ukrajinskim oblastem, začela obsežen vdor v Ukrajino prek njenih severnih, vzhodnih in južnih meja ter Črnega morja, pri čemer je močno bombardirala civilna območja z uporabo premoči svojih zračnih in pomorskih sil ter orožja; ker je to skupaj največji vojaški konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni;

N. ker so ruske sile, kljub začetnemu zastoju zaradi čvrstega ukrajinskega odpora, izvajale ofenzivne operacije ter iz zraka in s topništvom/raketami napadale civilne cilje in infrastrukturo, tudi znane koridorje za evakuacijo;

O. ker je Rusija 13. marca zaostrila svojo vojno agresije v Ukrajini z napadom na pomembno vojaško oporišče, ki je manj kot 16 km oddaljeno od poljske meje, v katerem je bilo ubitih najmanj 35 ljudi, ranjenih pa 134, kar je še povečalo napetosti v regiji;

P. ker Rusija pod predsednikom Putinom še naprej vodi vojno agresije in stalno hibridno vojskovanje proti nekaterim državam vzhodnega partnerstva, to podpira z vedno navzočo grožnjo posredovanja s silo v vsej regiji, oborožene agresije in nezakonite zasedbe, da bi države ostale politično šibke in neuravnotežene ter vezane na vplivno območje, ki ga je enostransko razglasila Moskva, s čimer državam vzhodnega partnerstva dejansko odreka suvereno pravico do ozemeljske celovitosti, samostojne izbire zunanje politike in izbiranja zavezništev po lastni presoji, kar je v nasprotju z ustreznimi načeli OVSE iz Helsinške sklepne listine iz leta 1975, Pariške listine za novo Evropo iz leta 1990 ter iz dokumenta iz Istanbula (1999) in izjave iz Astane (2010); ker agresivna dejanja Rusije in njeni poskusi oslabitve evropske varnostne ureditve povzročajo nestabilnost v regiji in širše, njihov namen pa je tudi oslabiti in okrniti vlogo EU v regiji;

Q. ker so neposredna ruska vojaška agresija Gruzije leta 2008 in njena poznejša zasedba 20 % ozemlja te države, ruska invazija, začasna zasedba in nezakonita priključitev Krima leta 2014 ter njena podpora separatistom v Donecku in Lugansku destabilizirali regijo in služili kot precedens, ki je privedel do ruske agresije proti Ukrajini ter očitne kršitve suverenosti, neodvisnosti, enotnosti in ozemeljske celovitosti Gruzije in Ukrajine; ker je EU ostro obsodila ta dejanja in odločno ponovila svojo odločenost, da ne bo priznala regij, ki jih je Rusija nezakonito priključila in zasedla ter uporabila kot izhodišče za agresijo proti nekaterim državam vzhodnega partnerstva, zaradi česar so države članice in EU sprejele vrsto omejevalnih ukrepov; ker so ruska dejanja pokazala, da ta država zavrača težnje pridruženih držav vzhodnega partnerstva po pridružitvi EU ali Natu ter je odločena, da nasprotuje in oporeka vsem poskusom podpore demokratičnemu razvoju v regiji, ki jo šteje za svojo „bližnjo tujino“; ker Kremelj bližnje sosednje države še vedno dojema kot rusko vplivno območje;

R. ker ruska vojna agresije proti Ukrajini razkriva veliko ranljivost v varnosti držav članic in držav, ki se želijo pridružiti EU, zlasti držav v baltski in črnomorski regiji;

S. ker Belorusija pomaga in podpira rusko agresijo proti Ukrajini, saj je ruskim oboroženim silam dovolila, da na njenem ozemlju izvajajo teden dni dolge vojaške vaje, nato pa Rusiji omogočila, da njeno ozemlje uporabi kot izhodišče za vdor v Ukrajino;

T. ker je septembra 2021 skupna vojaška vaja Zapad, ki jo je Rusija izvedla skupaj z Belorusijo in več drugimi državami Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), ki jo vodi Rusija, vključevala do 200.000 vojakov, ki so se urili v preprečevanju vstaje, bojevanju v mestih in kibernetskih napadih, pri čemer je šlo za nepregledno razkazovanje moči; ker Rusija in Belorusija redno izvajata skupne vojaške vaje in sta se dogovorili o skupni vojaški doktrini; ker je skupna vojaška vaja Rusije in Belorusije „Zavezniška odločenost 2022“ služila prikazu, kako Rusija hitro zmanjšuje zaostanek v vojaških zmogljivostih, hkrati pa pospešeno uresničuje svoj cilj poglabljanja političnih in vojaških odnosov z državami Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti; ker so se te vojaške vaje izkazale kot usposabljanje za poznejši vdor v Ukrajino in vojno agresije proti njej; ker je ruske vojaške sile v Belorusiji ogrožajo Ukrajino, Poljsko, Litvo in vso Evropo ter bi lahko bile del končnega načrta podreditve in okupacije Belorusije;

U. ker je nelegitimni režim Aleksandra Lukašenka, ki želi ostati na oblasti, navezal še tesnejše stike s Putinovo Rusijo, pristal na to, da z državno unijo še poglobi to povezovanje, in gosti rusko vojsko vzdolž belorusko-ukrajinske meje ter je izrazil zavezo, da se bo v primeru vojne boril na strani Rusije;

V. ker Belorusija nosi krivdo za vojno agresije proti Ukrajini, saj je omogočila in podprla rusko invazijo z beloruskega ozemlja, s čimer je jasno pokazala svoja politična nagnjenja ter spodbudila EU, da sprejme čvrst in okrepljen režim sankcij proti njej;

W. ker sodelovanje na področju varnosti in obrambe ne bi smelo vključevati nelegitimnega režima Aleksandra Lukašenka, saj bi se morebitne dejavnosti lahko uporabile proti državam članicam EU ali za zatiranje beloruskega ljudstva;

X. ker je beloruski režim po množičnih demonstracijah proti veliki volilni goljufiji še povečal notranjo in nasilno zatiranje velikega dela beloruskih državljanov, ki si želijo demokratične družbe, in je opustil cilj spodbujanja boljših odnosov z EU; ker je Belorusija obrnila trende demokratizacije in začela izkoriščati migrante v času krize na meji med EU in Belorusijo ter ker še naprej spodkopava domače težnje po liberalizaciji ter destabilizira in deli države članice EU, da bi dosegla odpravo ciljno usmerjenih sankcij EU proti posameznikom in subjektom, odgovornim za brutalno zatiranje; ker Lukašenkov režim ogroža regionalno stabilnost, saj vodi hibridno vojno in je s tem, ko je prisilil let družbe Ryanair, da pristane v Minsku, ogrožal varnost v letalstvu, zaradi česar je EU uvedla sankcije;

Y. ker je Belorusija 27. februarja 2022 sprejela novo ustavo, s katero se je država odpovedala statusu nejedrske države;

Z. ker je ruski predsednik Vladimir Putin po odločitvi Rusije, da 21. februarja 2022 uradno prizna ljudski republiki Lugansk in Doneck, izjavil, da sporazuma iz Minska „ne obstajata več“ in da je Ukrajina kriva za njun propad; ker so se normandijska četverica ter sporazuma I in II iz Minska zaenkrat pokazali kot neučinkoviti in niso uspeli končati vseh sovražnosti med Ukrajino in nezakonitimi oboroženimi enotami in silami, ki jih podpira Rusija, na nekaterih območjih ukrajinskih regij Doneck in Lugansk; ker je prihodnost normandijske četverice in sporazumov I in II iz Minska zelo negotova, saj je bilo v mednarodnem oboroženem konfliktu v Ukrajini ubitih na tisoče ljudi, razseljenih je bilo približno 10 milijonov ljudi, 4 milijoni pa so begunci; ker so zaradi vsakodnevnega obstreljevanja in oboroženih spopadov ljudje še naprej ranjeni in ubiti;

AA. ker grožnje vzhodnemu sosedstvu ne zadevajo le ravnanja in dejanj Rusije, ampak zajemajo tudi najrazličnejše grožnje, ki vključujejo vpliv drugih avtoritarnih režimov, terorizem, organizirani kriminal, trgovino z ljudmi, korupcijo, instrumentalizacijo nedovoljenih migracij, dezinformacije, podnebne spremembe, kibernetske napade, širjenje orožja za množično uničevanje, onesnaževanje okolja zaradi vojaških konfliktov, uporabo oskrbe z energijo kot orožja, hibridne ukrepe in številne druge grožnje koheziji družb v sosedstvu;

AB. ker bodo napredna umetna inteligenca, kvantno računalništvo, vedno „pametnejše“ tehnologije rojev dronov, napadalne kibernetske zmogljivosti, hipersonični raketni sistemi ter nanotehnologije in biološko vojskovanje omogočali hibridne grožnje, ki bodo vključevale sistematično združevanje informacijskega vojskovanja, hitre premike sil, množično kibernetsko vojskovanje ter vse pogostejšo uporabo novonastalih in prelomnih tehnologij od morskega dna do vesolja, tudi z napredno uporabo opreme, ki uporablja zrak, in opazovanje iz vesolja ter z uporabo napadalnih sistemov;

AC. ker ni mogoče prezreti možnosti, da Rusija zaostri konflikt in uporabi kemično, biološko, radiološko in jedrsko orožja; ker je EU zaskrbljena zaradi razpada svetovne strukture razoroževanja, neširjenja orožja in nadzora nad orožjem;

AD. ker so ruske vojaške sile napadle jedrski elektrarni Černobil in Zaporožje, prevzele nadzor nad njima in več tednov zadrževale tamkajšnje zaposlene kot talce ter so v tem času Mednarodni agenciji za atomsko energijo preprečevale dostop do podatkov, ki jih ta obrata posredujeta, in spremljanje jedrskega materiala; ker utegnejo v primeru nadaljevanja sovražnosti tudi druge jedrske elektrarne v Ukrajini postati tarče;

AE. ker je Moskva začela kampanjo dezinformiranja, v kateri trdi, da so ZDA razvijale biološko orožje v Ukrajini; ker je kitajsko zunanje ministrstvo podprlo trditve Rusije;

AF. ker je Rusija pozvala, naj se sestane varnostni svet OZN, da bi razpravljal o njenih obtožbah v zvezi z uporabo biološkega orožja;

AG. ker ruska uradna kampanja dezinformiranja nemara pripravlja teren za uporabo biološkega orožja; ker so lahko dezinformacije v zvezi z biološkim orožjem pretveza za njegovo morebitno uporabo;

AH. ker dezinformacijske kampanje, ki jih sponzorira Rusija, in hibridno vmešavanje ogrožajo razvoj vladavine prava, demokratičnih institucij ter evropsko perspektivo držav vzhodnega partnerstva; ker dezinformacije zavajajo prebivalce držav vzhodnega partnerstva, širijo nezaupanje v demokratične procese in tradicionalne medije, razdvajajo družbe, ogrožajo položaj človekovih pravic, poslabšujejo pogoje manjšin in ranljivih skupin ter na splošno poslabšujejo notranjo varnost v teh državah;

AI. ker Rusija poskuša razgraditi in na novo postaviti evropsko varnostno ureditev ter od čezatlantske skupnost izsiliti obljube, da Ukrajina in Gruzija ne bosta sprejeti v Nato, zahteva pa tudi, da se vojaške sile Nata umaknejo iz nekaterih držav članic EU, kar pomeni, da ne spoštuje temeljnih načel evropske varnosti, o katerih so dogovor dosegle evropske države, vključno z Rusijo; ker dejstvo, da so ruske čete napadle Ukrajino prek beloruskega ozemlja, kar je pripomoglo k ruski vojni agresije proti Ukrajini, kaže na to, kakšna dejanja Rusija zahteva od svojih zaveznikov, s čimer še naprej resno ogroža Poljsko, baltske države, druge države vzhodnega partnerstva in vso Evropo;

AJ. ker se EU, Nato in njune države članice zavzemajo za miroljubno diplomatsko rešitev, ki bi privedla do takojšnjega prenehanja vseh vojaških dejavnosti Rusije v Ukrajini in brezpogojni umik vseh sil in vojaške opreme s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine, in ker si države članice prizadevajo za okrepitev odpornosti Ukrajine in njene sposobnosti, da se brani; ker je Rusija v okviru dialoga in pogajanj o razmerah v Ukrajini zavestno in namerno ignorirala Evropsko unijo, katere varnost je ogrožena; ker razprave o evropski varnosti ne morejo potekati brez evropskih držav; ker je OVSE edina evropska organizacija, ki združuje vse evropske države, vključno z Rusijo, osrednjo Azijo in čezatlantskimi partnerji; ker je OVSE še vedno primeren okvir za razpravo o tem, kako okrepiti skupno evropsko varnostno arhitekturo v interesu vseh; ker se znatna prizadevanja usmerjajo v ohranitev tesnega sodelovanja med EU, njenimi državami članicami in Združenimi državami Amerike, pa tudi med samimi državami članicami, kar zadeva rusko vojno agresije zoper Ukrajino; ker intenzivni dvostranski pogovori o ruski vojni agresija proti Ukrajini niso prinesli napredka v smeri trajne rešitve te krize;

AK. ker sta se Evropski svet in Svet za zunanje zadeve, ki je vključeval ministre za zunanje zadeve in obrambne ministre, večkrat sestala, da bi razpravljala o ruski vojni agresije proti Ukrajini in odločala o strategiji EU v zvezi s tem; ker se je EU na vojaško agresijo Ruske federacije proti Ukrajini zoperstavila z vse bolj strogimi sankcijami; ker so poslanci Evropskega parlamenta in podpredsednik/visoki predstavnik opravili izmenjavo mnenj o varnostni strukturi v Evropi v luči ruske vojne agresije proti Ukrajini; ker je Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve in njegov Pododbor za varnost in obrambo med 30. januarjem in 2. februarjem 2022 organiziral ad hoc misijo v Ukrajini;

AL. ker je OVSE še vedno primeren okvir za razpravo o tem, kako okrepiti skupno evropsko varnostno arhitekturo v interesu vseh;

AM. ker so države članice EU, zlasti Nemčija, kot neposredni odziv na rusko agresijo proti Ukrajini močno povečale svoje proračune za obrambo;

AN. ker več držav članic na dvostranski podlagi zagotavlja vojaško pomoč za oborožene sile Ukrajine, da bi lahko obranile suverenost in ozemeljsko celovitosti države;

AO. ker se je več držav članic EU odločilo, da bodo izpolnile prošnjo Ukrajine za dobavo vojaške opreme; ker je več držav članic EU, začenši z baltskimi državami in Poljsko, poslalo orožje v Ukrajino, da bi njenim oboroženim silam z najnovejšim orožjem pomagale pri odvračanju ruskih napadalcev; ker je litovsko-poljsko-ukrajinska brigada prva in največja formacija za usposabljanje in urjenje, ki združuje evropske in ukrajinske oborožene sile;

AP. ker je EU sprejela dva ukrepa pomoči v okviru evropskega mirovnega instrumenta, ki bosta prispevala h krepitvi zmogljivosti in odpornosti ukrajinskih oboroženih sil ter zaščiti civilnega prebivalstva med sedanjo vojaško agresijo; ker bosta ukrepa pomoči v skupni vrednosti 1,5 milijarde EUR namenjena financiranju dobave opreme in zalog za ukrajinske oborožene sile, vključuje s smrtonosno opremo, kar bo prvič;

AQ. ker je Svet novembra 2021 napovedal sveženj 14 novih projektov PESCO za kopensko, pomorsko, zračno, kibernetsko in vesoljsko varnost; ker je skupina za hitro odzivanje na kibernetske grožnje, ki jo financira PESCO, 22. februarja 2022 napovedala napotitev strokovnjakov za kibernetsko varnost, da bi pomagali v boju proti ruskim kibernetskim napadom na ukrajinske subjekte;

AR. ker mora pred kratkim sprejeti strateški kompas SVOP zagotoviti politične in strateške ambicije, zmogljivosti in vire, potrebne za ustvarjanje pozitivnih sprememb, zlasti v strateškem sosedstvu; ker je politična volja med državami članicami EU bistvena pri izvajanju strateškega kompasa; ker je cilj strateškega kompasa doseči pozitiven učinek v zvezi s hitrostjo in trdnostjo skupnega odziva na geopolitične in globalne izzive, pri čemer v okoliščinah porajajočih se groženj daje prednost resnično evropski obrambi;

AS. ker je Komisija sprejela nov sveženj nujne makrofinančne pomoči za Ukrajino v višini 1,2 milijarde EUR, da bi državi pomagala pri soočanju s trenutnimi gospodarskimi in geopolitičnimi izzivi ter kritju finančnih potreb zaradi ruske agresije; ker bo Komisija Ukrajini dodelila tudi dodatnih 120 milijonov EUR, s čimer se bo znatno povečala letošnja dvostranska pomoč za to državo v obliki nepovratnih sredstev; ker bo EU še naprej vlagala v prihodnost Ukrajine prek gospodarskega in naložbenega načrta, katerega cilj je spodbuditi naložbe v višini do 6,5 milijarde EUR v naslednjih nekaj letih;

AU. ker bo Rusija zaradi sankcij v energetskem sektorju težje posodobila svoje rafinerije nafte in bo to zanjo dražje; ker je EU prepovedala izvoz, prodajo ali dobavo letal in sorodne opreme ruskim letalskim prevoznikom ter vse s tem povezane storitve popravil in vzdrževanja ali finančne storitve; ker je zahod zaprl zračni prostor za vse zrakoplove, ki so v ruski lasti, so registrirana v tej državi ali so pod njenim nadzorom; ker ta letala ne bodo več mogla pristati na ozemlju EU in njenih zaveznikov, vzleteti z njega ali ga preleteti; ker zahod širi obseg nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo, da bi omejil dostop Rusije do ključnih tehnologij, kot so polprevodniki ali najsodobnejša programska oprema; ker je EU prepovedala dostop ruskim diplomatom in z njimi povezanim skupinam ter poslovnežem in ruskima medijskima hišama v državni lasti Russia Today in Sputnik, pa tudi njunim podružnicam; ker peti sveženj sankcij EU vključuje dodatnih 217 posameznikov in 18 subjektov ter na seznam sankcij dodaja embargo na premog;

AV. ker so sankcije proti Rusiji in Belorusiji znak izjemne enotnosti držav članic EU in so povzročile znatno gospodarsko škodo ključnim stebrom ruskega in beloruskega gospodarstva, kar je doslej privedlo do začasnega zloma rublja, povečanega tveganja neplačila obveznic, začasnega zaprtja moskovske borze, velikega zmanjšanja ruske trgovine z nafto in izključitve Rusije iz številnih mednarodnih organizacij;

AW. ker sankcije proti Rusiji povzročajo resnično škodo in bi lahko sprožile recesijo; ker je rubelj začasno izgubil večino svoje vrednosti, povečalo se je tveganje neplačila obveznic, moskovska borza je bila zaprta, Rusija pa prodaja nafto pa so vse nižjih cenah;

AX. ker je Ukrajina 28. februarja 2022 uradno zaprosila za članstvo v EU, kmalu zatem, 3. marca 2022, pa sta ji s svojima prošnjama za članstvo sledili Republika Moldavija in Gruzija;

AY. ker se morajo države članice zaradi ruske agresije proti Ukrajini spopadati z doslej največjim številom razseljenih oseb, saj Ukrajinci bežijo na varno; ker visoki komisar OZN za begunce pričakuje od 6 do 8 milijonov beguncev; ker je večina beguncev pobegnila v sosednje države članice EU, zlasti Poljsko, Romunijo, Madžarsko in Slovaško, ter v Republiko Moldavijo, ki je že tako nestabilna, kar je povzročilo ogromen pritisk za zagotavljanje preselitve in pomoči; ker je Komisija aktivirala mehanizem EU na področju civilne zaščite, da bi podprla Ukrajino in sosednje države; ker je sprejela zakonodajni predlog o kohezijskem ukrepu za begunce v Evropi (CARE); ker je predlagala pomembne finančne instrumente, vključno s 500 milijoni EUR iz proračuna EU, predlagano podaljšanje obdobja izvrševanja za sredstva, ki so državam članicam na voljo v okviru skladov za notranje zadeve za obdobje 2014–2020, in uporabo skladov za notranje zadeve za obdobje 2021–2027;

AZ. ker je Evropski svet kmalu po začetku ruske invazije soglasno sklenil, da se prvič aktivira direktiva o začasni zaščiti[34], s katero se vsem ukrajinskim državljanom, beguncem in dolgotrajnim rezidentom, ki bežijo iz države, takoj dodeli zaščiteni status ter dostop do zdravstvenega varstva, izobraževanja, dela in prebivanja v EU;

BA. ker predstavlja pobuda o treh morjih, ki vključuje dvanajst držav na vzhodnem in južnem boku EU ter približno 112 milijonov državljanov, ki sodelujejo pri razvoju infrastrukture, energije, prometa in digitalnih omrežij, ključen razvoj, ki ga je mogoče razširiti na države vzhodnega partnerstva, da bi se še naprej krepile vezi z EU;

BB. ker Evropski parlament odločno podpira mednarodno krimsko platformo, ki so jo avgusta 2021 v Kijevu vzpostavile Ukrajina, države članice EU in drugi mednarodni partnerji, da bi razvili pobudo predsednika Ukrajine; ker je platforma pomembna oblika posvetovanja in usklajevanja, njen cilj pa je povečati učinkovitost mednarodnega odziva na sedanjo nezakonito zasedbo Krima ter ponovno potrditi nepriznanje njegove priključitve in uresničitev odprave zasedbe Krima in njegovo mirno vrnitev pod ukrajinski nadzor; ker je platforma odziv na rusko vojno agresije, saj povečuje mednarodni pritisk na Kremelj, preprečuje nadaljnje kršitve pravic in ščiti žrtve okupacijskega režima;

BC. ker Rusija nadaljuje z nezakonitim izdajanjem potnih listov ukrajinskim državljanom na začasno zasedenih ozemljih Ukrajine v Donecku in Lugansku;

BD. ker je varnostni svet OZN 26. februarja 2022 pripravil besedilo, v katerem obsoja rusko invazijo Ukrajine, Rusija se je nanj odzvala z vetom, Kitajska in Združeni arabski emirati pa so se vzdržali;

BE. ker je generalna skupščina OZN 2. marca 2022 sprejela nezavezujočo resolucijo, v kateri zahteva takojšnjo ustavitev ruske vojne agresije proti Ukrajini; ker je velika večina držav – 140 – glasovala za, pet držav je glasovalo proti, 38 pa se jih je vzdržalo;

BF. ker je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča Karim Khan 16. marca 2022 po vrnitvi z obiska v Ukrajini izjavil, da „gre v primeru namernih napadov na civilno prebivalstvo za hudodelstvo, ki ga moj urad lahko preiskuje in preganja“;

BG. ker je generalna skupščina OZN 7. aprila 2022 glasovala za izključitev Rusije iz Sveta OZN za človekove pravice;

BH. ker je Nato v odgovor na neizzvano in neupravičeno rusko invazijo Ukrajine februarja 2022 v vzhodni del zavezništva napotil več tisoč dodatnih kopenskih, zračnih in pomorskih obrambnih sil; ker je zavezništvo aktiviralo Natove reakcijske sile;

BI. ker Nato pomaga usklajevati prošnje Ukrajine za pomoč in podpira svoje zaveznike pri dostavi humanitarne in nesmrtonosne pomoči;

BJ. ker je Nato ponovno potrdil svojo politiko odprtih vrat; ker so zaveznice Nata zvišale stopnjo pripravljenosti svojih sil ter napotile dodatne ladje in bojna letala v Natova oporišča v vzhodni Evropi, da bi okrepile zavezniško odvračanje in obrambo;

BK. ker je več ruskih brezpilotnih zrakoplovov vstopilo v zračni prostor več članic Nata in nato strmoglavilo na njihovo ozemlje, kar je očitna kršitev zračnega prostora držav članic Nata;

BL. ker je ukrajinski predsednik Zelenski 8. marca 2022 napovedal, da si ne bo več prizadeval za pristop k Natu in da je Ukrajina pripravljena skleniti kompromis o statusu separatističnih ukrajinskih regij Lugansk in Doneck, ki sta pod ruskim nadzorom;

BM. ker se EU na grožnje Kremlja ne bi smela odzvati le s trdnimi varnostnimi ukrepi, kot je dostava orožja Ukrajini, s kateri ji pomaga pri obrambi, temveč tudi z uporabo mehke moči evropskih instrumentov, kot je podelitev statusa kandidatke za pristop;

BN. ker mora SVOP temeljiti na vse tesnejšem usklajevanju in sodelovanju z Natovo obrambno in odvračilno držo ter politiko odprtih vrat, ob hkratnem doslednem spoštovanju varnostne ureditve držav članic EU, poleg tega pa je potrebno tesno usklajevanje med EU in Natom, da se zagotovi skladnost med strateškim kompasom EU in naslednjim strateškim konceptom Nata; ker se želijo nekatere države vzhodnega partnerstva pridružiti Natu;

BO. ker so ZDA med letom 2014 in začetkom vojne Ukrajini zagotovile več kot 2,9 milijarde USD v varnostni pomoči, pri čemer ji od leta 2021 letno dodelijo 393 milijonov USD, kar pomeni, da je Ukrajina največja prejemnica tuje vojaške pomoči v Evropi, ZDA pa vsako leto tudi izurijo štiri brigade ukrajinskih oboroženih sil; ker so ZDA Ukrajini zagotovile smrtonosno opremo in nedavno napovedale sveženj pomoči v višini 800 milijonov USD, ki bo vključeval težko orožje, topništvo, brezpilotne zrakoplove in strelivo, s čimer bo skupni znesek varnostne pomoči ZDA Ukrajini od začetka vojne presegel 4 milijarde USD in bo bržkone še rasel;

BP. ker sta parlament Združenega kraljestva in ukrajinski parlament 27. januarja 2022 podpisala dogovor o vojaških javnih naročilih, s katerim se Ukrajini zagotovijo naložbeni projekti v letih 2022 in 2023; ker je vojaški sporazum vreden skupaj 1,7 milijarde GBP in je namenjen širitvi ukrajinskih pomorskih zmogljivosti;

BQ. ker je od 9. februarja 2022 nujna pomoč Združenega kraljestva Ukrajini dosegla 400 milijonov GBP in ker je v pripravljenosti več tisoč vojakov Združenega kraljestva, ki bodo po potrebi napoteni v vzhodno Evropo, da bi zagotovili varnost ukrajinskim beguncem;

BR. ker Združeno kraljestvo zagotovilo krepitev zmogljivosti in usposabljanje za nesmrtonosno delovanje za več kot 20.000 pripadnikov ukrajinskih oboroženih ter je dobavilo obrambne sisteme; ker je Združeno kraljestvo Ukrajini dobavilo tudi smrtonosno oborožitveno opremo;

BS. ker je Kanada začela operacijo UNIFIER, program vojaškega usposabljanja in sodelovanja ter projekt pomoči pri policijskem usposabljanju, v katerih se skupaj usposablja več kot 30.000 pripadnikov ukrajinskih varnostnih sil in policistov, zagotavlja pa tudi taktično opremo in orožje; ker je Kanada med januarjem in aprilom 2022 namenila vojaško opremo v vrednosti 118 milijonov CAD za podporo Ukrajini in 500 milijonov CAD za dodatno vojaško pomoč državi v proračunskem letu 2022–2023;

BT. ker je Norveška darovala protitankovsko oborožitev in sisteme zračne obrambe, skupaj s celovitim svežnjem nesmrtonosne vojaške pomoči, kot so neprebojni jopiči, čelade, bojni obroki in druge nujne zaloge, hkrati pa je za Ukrajino namenila več kot 40 milijonov EUR podpore;

BU. ker je Japonska poleg posojila v znesku 100 milijonov USD Ukrajini zagotovila nesmrtonosno vojaško pomoč, vključno z neprebojnimi jopiči, čeladami, električnimi agregati in hrano;

BV. ker je svetovalni odbor za obrambne reforme, ki ga sestavljajo strokovnjaki na visoki ravni iz Združenih držav Amerike, Združenega kraljestva, Kanade, Poljske, Nemčije in Litve, najvišji mednarodni svetovalni organ v Ukrajini;

BW. ker je Kitajska vse bolj dejavna pri potegovanju za rastoči politični, družbeni in gospodarski vpliv v državah vzhodnega partnerstva, kjer kitajske naložbe, tudi prek pobude En pas, ena pot, združujejo poceni posojila, ki povečujejo razmerje med dolgom in BDP, napovedani rezultat pa je neizpolnjevanje obveznosti s strani v držav vzhodnega partnerstva, zaradi česar prihaja do agresivnih nadomestil, pogosto v obliki lastništva nad strateško infrastrukturo in usklajevanja politik;

BX. ker je vpliv tretjih držav v državah vzhodnega partnerstva, zlasti Irana, v glavnem zgoščen na južnem Kavkazu, kjer se njegov dolgoletni kulturni, verski, politični in gospodarski vpliv še naprej povečuje, to pa lahko ogrozi varnost in stabilnost nekaterih držav vzhodnega partnerstva zaradi poskusov umora, povezanih z operativci iranske islamske revolucionarne garde v Gruziji in Azerbajdžanu, zaradi česar so prizadevanja EU za spodbujanje varnosti, stabilnosti in dobrega sosedstva med državami vzhodnega partnerstva še bolj negotova;

BY. ker je 44-dnevni konflikt, ki ga je začel Azerbajdžan, bistveno spremenil politični, strateški in operativni položaj na južnem Kavkazu, povzročil več tisoč smrtnih žrtev in več deset tisoč razseljenih oseb, Rusija pa je zaradi tega v okviru sporazuma o premirju z dne 10. novembra 2020 v Lačinski koridor in Gorski Karabah napotila približno 2000 vojakov v okviru tako imenovanih mirovnih sil; ker še vedno prihaja do občasnih spopadov med Azerbajdžanom in Armenijo, spor v Gorskem Karabahu pa še ni rešen; ker Rusija ne bo mogla sama rešiti konflikta, ki je nastal na območju nekdanje Sovjetske zveze; ker je pomanjkanje strateškega predvidevanja in diplomatske pobude EU omogočilo Rusiji, Turčiji, Iranu in drugim akterjem, da okrepijo svoj vpliv na Južnem Kavkazu;

BZ. ker je bil poškodovan glavni plinovod za dobavo plina Gorskemu Karabahu in sporno ozemlje od 8. marca 2022 nima več dostopa do oskrbe z energijo zaradi vojaških spopadov med armenskimi in azerbajdžanskimi silami v Gorskem Karabahu;

CA. ker so v začetku januarja 2022 sile Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (na čelu katerih je bila vojska Ruske federacije, vključevale pa so med drugimi tudi vojake iz Belorusije in Armenije) posredovale v Kazahstanu na prošnjo tamkajšnje vlade, da bi pomagale pri zatrtju državljanskih nemirov in ohranile nadaljnje vladanje sedanjega režima, ki želi organizacijo uporabiti v podporo svojim interesom;

CB. ker Ruska federacija še naprej krepi svojo nezakonito vojaško prisotnost na zasedenih gruzijskih ozemljih Abhazije in Južne Osetije, kopiči svoje vojaške enote in vse pogosteje izvaja vojaške vaje, izdaja potne liste lokalnemu prebivalstvu ter krepi dejavnosti postavljanja meje z nameščanjem bodeče žice in drugih ovir vzdolž administrativne mejne črte, s čimer resno destabilizira varnostne razmere na terenu in ogroža možnosti preživljanja prebivalstva na konfliktnih območjih;

CC. ker je uspeh vsake misije SVOP odvisen od trdnosti njenega mandata ter ravni politične volje in kohezije držav članic EU in partnerskih držav, pa tudi od pripravljenosti držav članic, da vlagajo svoje strokovno znanje, sredstva, osebje in vire;

CD. ker bo morala civilna zmogljivost EU za načrtovanje in izvajanje operacij (CPCC) razmisliti o tem, kako zaščititi napotene misije pod vodstvom EU in civilno osebje EU pred tovrstnimi naraščajočimi grožnjami;

CE. ker je treba v mandat misij SVOP vključiti svetovanje in usposabljanje glede obvladovanja nastajajočih in prelomnih tehnologij, ki hitro vstopajo v okolje „zamrznjenih konfliktov“, če naj bi te misije izpolnile svoje cilje; ker se morajo misije SVOP v pridruženih državah vzhodnega partnerstva nadaljevati, dokler jih bodo države gostiteljice in države članice obravnavale kot nujne za uresničitev ciljev teh misij;

CF. ker Svet trenutno razpravlja o možnostih za povečanje prisotnosti SVOP v Ukrajini;

CG. ker je svetovalna misija EU za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM) civilna misija, ki se je začela leta 2014, na prošnjo ukrajinske vlade za podporo EU pri reformi institucij kazenskega pregona in vladavine prava, s čimer bi se ponovno vzpostavilo zaupanje ukrajinskih državljanov po nasilnih dogodkih v zvezi z ukrajinsko revolucijo;

CH. ker je misija EUAM opredelila pet prednostnih področij, vključno z nacionalno in državno varnostjo, organizirano in čezmejno kriminaliteto, kazenskim pravosodjem, varnostjo skupnosti in upravljanjem policije ter digitalno preobrazbo in inovacijami, za podporo pri reformi tega sektorja z letnim proračunom v višini 29,5 milijona EUR in odobrenimi 371 uslužbenci, vključno z ukrajinskimi državljani in osebjem iz drugih držav, ki niso članice EU, z mandatom, ki ga bo mogoče obnoviti leta 2024;

CI. ker misija EUAM zajema tri področja delovanja: strateško svetovanje za pripravo strateških dokumentov in zakonodaje, podpiranje izvajanja reform s praktičnim svetovanjem, usposabljanjem in opremo ter spodbujanje sodelovanja in usklajevanja za zagotovitev skladnosti in reformnih prizadevanj med Ukrajino in mednarodnimi akterji;

CJ. ker misija EUAM svoje dejavnosti izvaja v partnerstvu z nacionalnim varnostnim svetom in zunanjo obveščevalno službo Ukrajine; ker misija EUAM sodeluje z ukrajinskim sodnim sistemom prek njegovih tožilcev, da bi zagotovila neodvisnost in učinkovitost tožilstva; ker misija EUAM usposablja in opremlja ukrajinske policijske sile prek svojih regionalnih terenskih uradov in sodelovanja s sosednjimi provincami; ker misija EUAM svoje pobude za policijsko usposabljanje osredotoča prek zagotavljanja strateških nasvetov in „dialoga o varnosti skupnosti“ ter usposablja lokalno policijo na ključnih področjih;

CK. ker misija EUAM sodeluje z Europolovo oceno ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (SOCTA) in pri tem ukrajinskim oblastem pomaga pri ukrepih gradnje zmogljivosti in integriranem upravljanju meja;

CL. ker je podpora misije EUAM pri reformi ukrajinske varnostne službe še vedno njena prednostna naloga in se mora osredotočiti na podporo izvajanju te reforme, da bo ukrajinska varnostna služba postopoma odpravila preiskovalna pooblastila v predkazenskem postopku, demilitarizirala službo, imela jasno razdeljene pristojnosti z drugimi varnostnimi agencijami, učinkovit nadzor ter da se bo zmanjšala; ker zakon št. 3196, če se pravilno izvaja, določa, da mora ukrajinska varnostna služba svoja prizadevanja osredotočiti na protiobveščevalno dejavnost, boj proti grožnjam državni varnosti, boj proti terorizmu, kibernetsko varnost, zaščito nacionalne države in ozemeljske celovitosti ter varovanje državnih skrivnosti; ker reforme, potrebne za demokratični razvoj, zahtevajo, da se za ukrajinsko varnostno službo zagotovi jasna ločitev nalog, odstranitev iz preiskav gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj (razen v izjemnih primerih, ko to odobri generalni državni tožilec), politična neodvisnost, demilitarizacija in nadaljnja optimizacija, večja preglednost in odgovornost ter večji poudarek na zaščiti kritične infrastrukture;

CM. ker je pomoč EUAM pri ustanovitvi urada za gospodarsko varnost (BES), ki se bori proti finančnemu kriminalu po vsej Ukrajini, izjemno pomembna reforma; ker sta pregledna izbira osebja v uradu za gospodarsko varnost ter razpustitev državne davčne službe ključnega pomena za postopno zmanjšanje vpliva oligarhov na ukrajinsko gospodarstvo; ker naj bi urad za gospodarsko varnost na področju gospodarske varnosti preiskovalna pooblastila v predkazenskem postopku podedoval od varnostne službe in ker mora podpirati prizadevanja Ukrajine, da se upre pritisku organov kazenskega pregona;

CN. ker je misija EUAM leta 2020 ustanovila četrti področni urad v Mariupolu, ki bo podpiral izvajanje centralnih reform na regionalni in lokalni ravni, pri tem pa na primer usposabljal lokalne organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in jim svetoval, kar odraža vse večjo vlogo te misije pri povečevanju odpornosti Ukrajine na državni ravni in željo te države, da se uskladi s cilji SVOP; ker je bil terenski urad v Mariupolu evakuiran in nato uničen v ruskem vojaškem napadu;

CO. ker so bili zaradi ruskega napada na Ukrajino vsi mednarodni uslužbenci prisiljeni varno zapustiti državo; ker misija še naprej vzdržuje stike z ukrajinskimi sogovorniki in je še vedno v pripravljenosti, dokler ne bo iz sedeža EU prejela dodatnih napotkov;

CP. ker so bili zaradi ruske agresije proti Ukrajini evakuirani vsi uslužbenci svetovalne misije Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini v okviru SVOP;

CQ. ker je misija EU za pomoč na meji med Republiko Moldavijo in Ukrajino (EUBAM) civilna misija, ki se je začela leta 2005; ker ima mandat brez izvršilnih pooblastil za okrepitev zmogljivosti mejnih policistov, carinskih organov in organov kazenskega pregona v Ukrajini in Republiki Moldaviji za upravljanje meja, pri čemer ima letni proračun 12 milijonov EUR in več kot 200 uslužbencev, mandat pa naj bi se podaljšal novembra 2023;

CR. ker misija EUBAM pomaga Republiki Moldaviji in Ukrajini pri izpolnjevanju obveznosti poglobljenega in celovitega območja proste trgovine v okviru pridružitvenih sporazumov z EU in je namenjena izboljšanju mejnih in carinskih zmogljivosti obeh držav; ker je zadolžena za: boj proti carinskim goljufijam, tihotapljenju drog, nedovoljenim migracijam in trgovini z ljudmi; podpiranje olajševanja trgovine in integriranega upravljanja meja; ter pomoč pri mirni rešitvi pridnestrskega spora s procesom „5+2“;

CS. ker tihotapljenje tobaka, vključno s ponarejenimi izdelki, po ocenah v državnih proračunih Republike Moldavije, Ukrajine in držav članic povzroča izgubo v višini 10 milijard EUR na leto; ker je misija EUBAM v obdobju 2020–2021 preprečila številne operacije tihotapljenja, pri tem pa zasegla velike količine streliva, tobaka, alkohola, etanola in heroina;

CT. ker misija EUBAM pomaga mejnim službam Republike Moldavije in Ukrajine pri razvoju splošnih skupnih kazalnikov, ki se uporabljajo za identifikacijo žrtev trgovine z ljudmi;

CU. ker si projektna skupina EUBAM za droge prizadeva vzpostaviti sodelovanje partnerskih služb misije z drugimi organi pregona na področju drog v regiji; ker misija EUBAM prek svoje delovne skupine za orožje, skupnih operacij ORION II in pobud EU 4 za varnost meja sodeluje z več mednarodnimi organizacijami, tudi z Europolom, Frontexom in OVSE;

CV. ker misija EUBAM dosledno zagovarja ponovno odprtje mednarodnih prometnih koridorjev, ki prečkajo Pridnestrje, ter razvija in podpira ukrepe za tehnično krepitev zaupanja med Kišinjevom in Tiraspolom v zvezi s prometnimi, carinskimi, veterinarskimi in fitosanitarnimi vprašanji ter vprašanji kazenskega pregona;

CW. ker misija EUBAM prispeva k mirnemu reševanju pridnestrskega konflikta z ukrepi za vzpostavitev zaupanja in s spremljanjem prisotnosti na pridnestrskem delu meje med Moldavijo in Ukrajino;

CX. ker Ruska federacija s približno 500 vojaki in operativno skupino ruskih vojaških sil (OGRT), ki šteje dodatnih 1500 vojakov, vzdržuje t. i. mirovno misijo v Pridnestrju, izvaja nadzor nad separatističnimi oboroženimi skupinami v Pridnestrju in v sodelovanju z njim vsako leto gosti več kot 100 skupnih vojaških vaj; ker je zaskrbljen nad tem, da so separatisti iz Tiraspola 4. marca 2022 skušali pridobiti priznanje neodvisnosti Pridnestrja;

CY. ker je zaradi ruske agresije proti Ukrajini resno ogrožena varnost misije EUBAM Moldavija v okviru SVOP, zaradi česar jo bo morda treba naposled evakuirati;

CZ. ker je nadzorna misija Evropske unije v Gruziji (EUMM) civilna misija, ki se je začela leta 2008, potem ko je bil pod okriljem EU sklenjen sporazum v šestih točkah,, s katerim se je končala vojna med Gruzijo in Rusijo; ker misija EUMM že 13 let svojega obstoja predstavlja močno politično zavezanost EU v regiji, saj prispeva h krepitvi zaupanja in normalizaciji ter skrbi za stabilnost med vpletenimi v tamkajšnji konflikt in v širši regiji;

DA. ker ima misija EUMM trenutno 325 članov, med njimi več kot 200 civilnih opazovalcev, z dodeljenim proračunom v višini 44,8 milijona EUR in mandatom, ki naj bi se podaljšal decembra 2022;

DB. ker prvotni mandat iz leta 2008 ostaja nespremenjen, kar zadeva spremljanje izvajanja sporazuma o prekinitvi ognja, ki sta ga Gruzija in Rusija pod okriljem EU sklenili 12. avgusta 2008, in zahteva: prepoved uporabe nasilja, prenehanje sovražnosti, omogočanje dostopa do humanitarne pomoči, vrnitev gruzijskih oboroženih sil na njihove običajne lokacije, umik ruskih oboroženih sil na položaje, na katerih so bile pred začetkom sovražnosti, in začetek mednarodne razprave o varnosti in stabilnosti Južne Osetije in Abhazije;

DC. ker Rusija ne spoštuje sporazuma o prekinitvi ognja, ki sta ga Rusija in Gruzija s posredovanjem EU sklenili 12. avgusta 2008, saj nezakonito ohranja oborožene sile, agente zvezne varnostne službe ter pripadnike mejne straže Ruske federacije v separatističnih regijah Abhazija in Južna Osetija; ker Rusija ne dopušča vzpostavitve mednarodnih varnostnih mehanizmov na terenu, prav tako pa misiji EUMM preprečuje vstop na ozemlja, ki jih zaseda, kar resno ovira doseganje ciljev misije; ker mandat misije EUMM velja za celotno Gruzijo; ker je misija EUMM priča temu, da Rusija meje premika še globlje na gruzijsko ozemlje in s tem dodatno povečuje ozemeljsko zasedbo Gruzije;

DD. ker so odziv držav članic in njihovi pozivi k ukrepanju v zvezi z očitnimi in ponavljajočimi se ruskimi kršitvami sporazuma o prekinitvi ognja, ki je bil s posredovanjem EU sklenjen 12. avgusta 2008, pogosto dokaj omejeni ali pa odziva sploh ni, zaradi česar bi se Ruska federacija lahko opogumila in izvedla še več takih dejanj; ker je prišlo do nezakonitih aretacij prek upravnih meja in nezakonitih dejavnosti v zvezi z določanjem meja;

DE. ker EUMM zaradi svojega mandata in osredotočenosti na dejavnosti spremljanja, usposabljanja civilistov ter dejavnosti za krepitev zaupanja med obema stranema z majhnimi nepovratnimi sredstvi in ciljno usmerjenimi projekti ni običajna civilna misija; ker mandat omogoča osredotočanje na hibridne grožnje, človekove pravice, manjšine in okoljske vidike varnosti; ker je EUMM ustanovila svetovalni odbor za hibridno vojskovanje in vzdržuje redne stike z Natovim uradom za zvezo in ekipo, ki izvaja pomemben Natov sveženj za Gruzijo;

DF. ker EUMM v okviru mehanizma za preprečevanje incidentov in odzivanje omogoča srečanja v Ergnetiju ter skrbi, da ta srečanja, na katerih se obravnavajo varnostne razmere na terenu, ki zajema gruzijsko vlado, separatistične regije in Rusko federacijo, potekajo redno; ker je na žalost je podoben mehanizem v Galiju v Abhaziji ustavljen;

DG. ker mora misija EUMM nenehno širiti svojo analitično usmeritev in zmogljivosti za obravnavanje stalnih hibridnih groženj, zaradi česar potrebuje ustrezen proračun in vire;

DH. ker je misija EUMM tarča dezinformiranja, zlasti v medijskih hišah in družbenih medijih v zasedenih regijah, ki jih podpira Rusija, zaradi česar je prisiljena organizirati svoje notranje vire, da bi zagotovila potrebno sodelovanje in preučila načine za boj proti dezinformacijam;

DI. ker misija EUMM upravlja telefonsko linijo, mehanizem za izgradnjo zaupanja, ki se v primeru nujnih incidentov na terenu uporablja kot pomemben in stalno vzpostavljen komunikacijski kanal med gruzijsko vlado in dejanskimi oblastmi v Abhaziji in Južni Osetiji, vključno z mejnimi policisti Ruske federacije, napotenimi v obe regiji; ker je bila ta telefonska linija leta 2021 uporabljena več kot 2100-krat; ker misija EUMM podpira pogajalske formate in komunikacijske kanale s sodelovanjem na mednarodnih razpravah v Ženevi in sopredsedovanjem sestankom mehanizma za preprečevanje incidentov in odzivanje nanje v Ergnetiju;

DJ. ker so mejni policisti FSB 24. oktobra 2019 prvič po več kot desetih letih prečkali upravno mejno črto, pridržali opazovalce misije EUMM in prisilili EU, da se pogaja o njihovi izpustitvi;

DK. ker prizadevanja misije EUMM za obravnavanje varnosti ljudi in humanitarnih potreb lokalnih prebivalcev na konfliktnih območjih ter za poenostavitev učinkovite izmenjave informacij, na primer v zvezi s prečkanjem iz zdravstvenih razlogov ali izpustitvijo oseb in opazovalcev EUMM, pridržanih ob upravni mejni črti, pa tudi za soomogočanje razprav v živo na srečanjih v okviru mehanizma za preprečevanje incidentov in odzivanje prinašajo veliko dodano vrednost pomembni vlogi, ki jo ima misija pri povečevanju varnosti, obvladovanju konfliktov in izgradnji zaupanja;

DL. ker je Gruzija ena od držav, ki misijam SVOP v Afriki namenijo največji prispevek na prebivalca;

DM. ker so države vzhodnega partnerstva še vedno zelo izpostavljene energetski negotovosti, zlasti Republika Moldavija in Ukrajina, ki se vedno znova soočata z energetskim izsiljevanjem iz Rusije;

DN. ker bodo ukrepi EU za zmanjšanje negotovosti oskrbe z energijo z diverzifikacijo energetskih virov izboljšali tudi varnost in stabilnost v vzhodni regiji;

DO. ker je Komisija že sprejela ukrepe, s katerimi bo diverzificirala dobavitelje plina in zmanjšala odvisnost Evrope od enega samega dobavitelja; ker je Komisija v odziv na posledice sankcij proti Rusiji, s katerimi je skušala prekiniti odvisnost od ruskega uvoza energije, pripravila nov načrt, da bi 100 milijard kubičnih metrov plina, ki se uvozi iz Rusije, do konca leta 2022 nadomestila tako, da bi povečala uvoz utekočinjenega zemeljskega plina in plina, ki ga prek plinovodov dobavijo drugi dobavitelji, prav tako pa povečala proizvodnjo in uvoz biometana in obnovljivega vodika; ker je cilj zmanjšati uporabo fosilnih goriv v domovih, stavbah, industriji in energetskih sistemih, povečati energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije in elektrifikacijo ter odpraviti infrastrukturna ozka grla;

1. poudarja predanost in neomajno podporo EU ozemeljski celovitosti in politični neodvisnosti držav vzhodnega partnerstva v okviru njihovih mednarodno priznanih meja, pa tudi podpori njihovim prizadevanjem za popolno uveljavitev teh načel; v zvezi s tem izpostavlja pomen enotnosti in solidarnosti držav članic;

2. najostreje obsoja neizzvano in neupravičeno agresijo Rusije proti Ukrajini in s tem povezane ukrepe na območjih ukrajinskih regij Doneck in Lugansk, ki nista pod vladnim nadzorom, pa tudi na nezakonito priključenem Krimu in v Belorusiji; poudarja, da nadaljnja ruska agresija in širjenje vojaških dejavnosti v Ukrajini ogrožata evropsko in svetovno varnost; znova poudarja stališče, da bi morale partnerice in zaveznice povečati vojaško podporo Ukrajini in dobavo orožja, kar je v skladu z 51. členom Ustanovne listine Združenih narodov, ki dovoljuje individualno in kolektivno samoobrambo;

3. poudarja, da sta trajnostni mir in varnost ljudi v regiji vzhodnega partnerstva bistvenega pomena za EU; najostreje obsoja agresijo Ruske federacije in njeno vpletenost v vojaško in kibernetsko vojskovanje v regiji vzhodnega partnerstva; poziva, naj se agresija proti Ukrajini nemudoma konča, vsi ruski vojaki pa v celoti in takoj umaknejo z vseh ozemelj v državah vzhodnega partnerstva, ki jih zaseda Rusija, prav tako se naj preneha vojaška sovražnost do Ukrajine, ki zahteva življenja civilistov in vojakov ter povzroča razseljevanje milijonov ljudi, hkrati pa ovira socialno-ekonomski razvoj; najostreje obsoja, da so ruske sile napadle in zasedle ukrajinske jedrske objekte, ter meni, da morajo poskusi Rusije, da bi s silo in prisilo okrepila svoj zlonamerni vpliv v regiji vzhodnega partnerstva, spodleteti; v zvezi s tem izpostavlja pomen enotnosti, solidarnosti in povezanosti držav članic; poziva, naj se okrepi sodelovanje s podobno mislečimi demokratičnimi zaveznicami, da bi ublažili in preprečili negativen vpliv sil tretjih držav v regiji vzhodnega partnerstva;

4. pozdravlja sklepe z vrha vzhodnega partnerstva leta 2021 in nadaljnje sodelovanje med EU in državami vzhodnega partnerstva; glede na varnostne izzive, s katerimi se soočajo države vzhodnega partnerstva, zlasti sedanjo rusko agresijo proti Ukrajini, dolgotrajnimi konflikti, očitnimi vojaškimi akcijami, hibridnimi grožnjami in vmešavanjem v demokratične procese, predlaga okrepitev sodelovanja z državami vzhodnega partnerstva na področju varnosti in obrambe ter povečanje naložb in pomoči za varnostno, vojaško, obveščevalno in kibernetsko sodelovanje s pridruženimi državami vzhodnega partnerstva;

5. podpira tesnejše usklajevanje na področju obrambe in varnosti ter sodelovanje z nekaterimi državami vzhodnega partnerstva, da bi spodbujali strateške cilje varnosti ljudi in trajnega miru v regiji vzhodnega partnerstva in zunaj nje ter v ta namen spodbujali uporabo celostnega pristopa z izkoriščanjem celotnega potenciala SVOP v povezavi z ustreznimi instrumenti politike; odločno podpira misije SVOP v pridruženih državah vzhodnega partnerstva; odločno vztraja, da je treba okrepiti varnostno razsežnost politike vzhodnega partnerstva EU, razviti strateška varnostna partnerstva z nekaterimi državami vzhodnega partnerstva, okrepiti dialog in sodelovanje na področju zunanje in varnostne politike ter razviti dejavnejšo vlogo EU pri umirjanju napetosti, preprečevanju prihodnjih konfliktov, posredovanju in ukrepih za krepitev zaupanja, pa tudi pri reševanju konfliktov, boju proti hibridnim grožnjam, dezinformacijam in propagandi, pomoči in sodelovanju na področju civilne obrambe ter pri podpiranju celovitega pregleda varnostnega sektorja v državah vzhodnega partnerstva, pri katerem bi opredelili področja obrambe in varnosti, ki jih je treba izboljšati, ter omogočili EU in državam članicam, da uskladijo svojo podporo; meni, da bi bilo treba še naprej spodbujati usklajevanje in postopno zbliževanje zunanje in varnostne politike EU in držav vzhodnega partnerstva v skladu z zavezami, ki so jih te države dale EU; poziva države vzhodnega partnerstva, naj se uskladijo s politiko sankcij EU proti Rusiji zaradi agresije proti Ukrajini;

6. poudarja, da so mirno reševanje aktualnih ali nerešenih konfliktov v regiji na podlagi mednarodnega prava in dobri sosedski odnosi ključnega pomena za izgradnjo in krepitev odpornih in trajnostnih demokracij v vzhodnem partnerstvu; opozarja, da so za mir in varnost potrebne močne in javno odgovorne institucije, dobro upravljanje in spoštovanje pravne države; odločno spodbuja partnerice vzhodnega partnerstva, naj še naprej sodelujejo pri ustreznih reformah, saj bo le notranja odpornost na podlagi močnih in demokratičnih institucij omogočila potrebno odpornost proti zunanjim grožnjam;

7. poudarja, da mora EU še naprej spodbujati okolje, ki je naklonjeno reševanju sporov, in podpirati dejavnosti za rast zaupanja in medosebnih stikov med skupnostmi, ki so razdvojene zaradi sporov, prav tako pa namenjati prednost prizadevanjem in sredstvom za preventivno utrjevanje miru, vključno s preventivno diplomacijo, pa tudi za mehanizme zgodnjega opozarjanja in ukrepanja;

8. poziva države vzhodnega partnerstva, naj si nenehno prizadevajo vzdrževati sodelovanje s sosednjimi državami, saj bi s tem zagotovili poglobitev že tako plodnega sodelovanja in preprečili nepotrebna trenja, do katerih bi lahko prišlo zaradi nerešenih dvostranskih zadev;

9. poziva, da je treba večji poudarek nameniti spravi in ponovni vzpostavitvi vezi med skupnostmi glede na delitve, ki obstajajo v regiji vzhodnega partnerstva; v zvezi s tem spodbuja dejavno sodelovanje z akterji civilne družbe ter verskimi skupnostmi na področjih, kot so analiza lokalnih konfliktov, mediacija, sprava in krepitev socialne kohezije;

10. poziva k tesnejšemu usklajevanju z OVSE, da bi obravnavali varnostne izzive v regiji vzhodnega partnerstva, zlasti na področju trgovine z ljudmi, nadzora nad orožjem, instrumentaliziranih migracij, krepitve zaupanja in spodbujanja dialoga med vsemi stranmi v krizi;

11. je še vedno zaskrbljen, ker ruski režim stalno vdira v teritorialne vode ter krši zračni prostor držav ob Baltskem morju, Črnem morju in Azovskem morju; v luči trenutne agresije proti Ukrajini poziva države članice na območju Črnega morja, naj okrepijo vojaško sodelovanje s partnericami na vzhodu tega morja (Ukrajina, Gruzija in Republika Moldavija), in sicer tako dvostransko kot v okviru Nata; poudarja, kako pomembno je, da EU in Nato v črnomorski regiji sodelujeta z državami vzhodnega partnerstva, da bi zagotovili varno in stabilno črnomorsko regijo;

12. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) ter spodbuja države članice, naj prispevajo k sodelovanju v okviru mednarodne krimske platforme, da bi se obravnavale hibridne grožnje za varnost širše črnomorske regije, ki jih predstavljata nezakonita ruska okupacija in priključitev Krima ter militarizacija Črnega in Azovskega morja, oziroma so z njimi povezane;

13. meni, da je lahko pobuda o treh morjih ena od možnosti za uporabo naložb, ki spodbujajo vzajemno varnost in stabilnost kritične infrastrukture, in meni, da bi morala biti odprta za vključitev držav vzhodnega partnerstva v okvire obstoječih evropskih politik in programov, zlasti vzhodnega partnerstva; poudarja, da bi morala ta pobuda tesno sodelovati z EU, da bi se izognili podvajanju prizadevanj in pobud ter nasprotujočim si pristopom; podpira zamisel, da bi EU prevzela vodilno vlogo v pobudi o treh morjih;

14. poziva institucije EU, naj pripravijo ambicioznejši program vključevanja za Ukrajino, ki bi lahko vključeval praktične korake v prvi vmesni fazi postopnega vključevanja Ukrajine v enotni trg EU; poziva Komisijo, naj na podlagi zaslug natančno preuči vloge Gruzije, Ukrajine in Republike Moldavije za status kandidatke;

15. meni, da morajo člani Odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve in Pododbora za človekove pravice stalno spremljati razmere;

Izkoriščanje celotnega potenciala SVOP v vzhodnem partnerstvu

16. pozdravlja dejstvo, da sprejeti strateški kompas namenja ustrezno pozornost državam vzhodnega partnerstva, vključno s podporo Ukrajini ob ruski agresiji in v zvezi z nadaljnjo odpornostjo proti ruskim provokacijam in grožnjam; poudarja, da mora biti natančno usklajen in skladen s prihodnjim strateškim konceptom Nata za leto 2022, zlasti na področjih zoperstavljanja ruski agresiji, kibernetske obrambe in preprečevanja hibridnega vojskovanja, dezinformacij ter tujih manipulacij in vmešavanja, saj evropskega varnostnega okolja in evropske odpornosti ni mogoče doseči brez dolgoročne varnosti in odpornosti vseh sosed EU; ugotavlja, da mora biti pristop EU celosten in vključevati podpiranje demokratičnih in gospodarskih reform, krepitev institucionalne in družbene odpornosti ter izboljšanje varnostnih in obrambnih zmogljivosti;

17. spodbuja države članice, ki so tako članice EU kot Nata ter vodijo različne pobude Nata za izgradnjo zmogljivosti z državami vzhodnega partnerstva, naj zagotovijo, da bodo bosta usposabljanje in prenos najboljše prakse usklajena z vojaško zmogljivostjo za načrtovanje in izvajanje operacij (EU MPCC) in CPCC; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo misije SVOP v pridruženih državah vzhodnega partnerstva sprejele tesno usklajevanje z Natovo strategijo in dejavnostmi v regiji;

18. spodbuja države članice, vključene v PESCO, naj projekte PESCO prilagodijo potrebam misij in operacij SVOP EU, npr. z razvojem zelo šifriranih varnih civilnih komunikacijskih sistemov, in v skladu s splošnimi pogoji za sodelovanje tretjih držav v projektih PESCO, ter razmislijo o tem, da bi povabile države vzhodnega partnerstva, ki izpolnjujejo te splošne pogoje; ugotavlja, da je lahko vključevanje strateških partnerjev, kot so pridružene države vzhodnega partnerstva, v posamezne projekte PESCO v skladu s strateškimi interesi EU in obojestransko koristno, saj bi te države pridobile edinstvene zmogljivosti in tehnično strokovno znanje, zlasti pri obravnavanju hibridnih groženj in kibernetske varnosti; v zvezi s tem pozdravlja, da so bili v Ukrajino napoteni strokovnjaki skupine za hitro odzivanje na kibernetske grožnje, ki se financirajo s sredstvi PESCO;

19. spodbuja EU in njene države članice, naj razširijo podporne mehanizme za nadaljnje sodelovanje držav vzhodnega partnerstva v civilnih in vojaških misijah in operacijah skupne varnostne in obrambne politike, kadar je to potrebno, tudi s študijskimi in/ali terenskimi potovanji, delavnicami, usposabljanjem in tečaji SVOP itd., s čimer bi se povečala interoperabilnost partnerjev ter izboljšal razvoj skupnih postopkov in ukrepov; nadalje jih spodbuja, naj sodelujejo z večino držav vzhodnega partnerstva na področju kibernetske varnosti, vključno z medsebojno izmenjavo obveščevalnih podatkov in pomočjo pri kritični infrastrukturi;

20. razmišlja o vključitvi nekaterih partnerjev vzhodnega partnerstva v zgodnjo fazo načrtovanja misij/operacij SVOP, zlasti tistih, ki jih gostijo ali jih bodo gostile države vzhodnega partnerstva;

21. poudarja pomen dejavnega vključevanja in okrepljene svetovalne vloge Evropskega parlamenta v odločanje v zvezi s SVOP, kot se izvaja v regiji držav vzhodnega partnerstva;

22. pozdravlja dogovor Sveta z dne 13. aprila 2022 o tretji tranši vojaške podpore v okviru evropskega mirovnega instrumenta v skupni višini 1,5 milijarde EUR za zagotovitev smrtonosnega vojaškega materiala in goriva ter zaščitne opreme, ter poziva k takojšnji dobavi; poudarja, kako pomembno je, da EU glede na rusko agresijo proti Ukrajini in vedno težavnejše varnostno okolje, ki vpliva na stabilnost in upravljanje naših vzhodnih partnerjev, okrepi sodelovanje na področju varnosti in obrambe; pozdravlja odločitev Evropskega sveta z dne 2. decembra 2021, da uporabi evropski mirovni instrument za zagotovitev svežnjev v vrednosti 31 milijonov EUR Ukrajini, 12,75 milijona EUR Gruziji in 7 milijonov EUR Republiki Moldaviji za pomoč pri krepitvi njihove odpornosti in obrambnih zmogljivosti, zlasti kibernetskih, medicinskih, inženirskih, mobilnih in logističnih zmogljivosti, ter boj proti dezinformacijam; spodbuja nadaljnjo uporabo evropskega mirovnega instrumenta, da bi povečali zmožnost pridruženih držav vzhodnega partnerstva, zlasti tistih, ki so tarča oborožene agresije in ki gostijo misije SVOP, pri nadaljnjem obravnavanju varnostih potreb na ključnih področjih, kot je oprema, potrebna za izmenjavo obveščevalnih podatkov prek varnih komunikacijskih linij, in tehnično orodje za boj proti oboroženi agresiji in hibridnim grožnjam; poudarja, da mora EU izboljšati materialno in denarno podporo državam vzhodnega partnerstva ter se osredotočiti tudi na krepitev zmogljivosti, da bi povečali odpornost posameznih držav vzhodnega partnerstva, zlasti v boju proti dezinformacijskim kampanjam, pa tudi na področju nacionalne obrambe; poudarja, da mora EU razviti celosten pristop, da bi lahko državam vzhodnega partnerstva pomagala pri soočanju z vzajemnim medsebojno povezanim okoljem groženj;

23. poudarja pomen solidarnosti EU in držav članic z Ukrajino ter opozarja na vse bolj negotove varnostne razmere v več državah vzhodnega partnerstva; spodbuja EU in države članice, naj zagotovijo, da bo podpora v obliki opreme za države vzhodnega partnerstva prek evropskega mirovnega instrumenta vedno v skladu z veljavnim mednarodnim pravom v zvezi z dobavo opreme oboroženim silam, pa tudi s potrebami ciljev EU glede podpore državi vzhodnega partnerstva, ter da se bo, kjer je to ustrezno, izvajala v usklajevanju z ustreznimi pobudami Nata za gradnjo zmogljivosti za partnerske države in strateškim načrtovanjem Nata, da bi preprečili nepotrebno podvajanje in povečali učinkovitost; spodbuja države članice, naj razvijejo instrumente vojaške pomoči, ki bodo nekaterim državam vzhodnega partnerstva omogočili, da nabavijo opremo proizvajalcev iz EU; poziva države članice, naj poenostavijo upravne postopke, da ne bi blokirale že sprejetih odločitev o dobavi opreme državam vzhodnega partnerstva;

24. poziva države članice, naj povečajo proračun evropskega mirovnega instrumenta, da bi lahko EU okrepila odpornost in obrambne zmogljivosti držav vzhodnega partnerstva, kot je preprečevanje hibridnih groženj;

25. spodbuja države članice, naj dodatno okrepijo vojaško odpornost Ukrajine z dobavo orožja tej državi, vključno s protiladijskim, protiletalskim in protitankovskim orožjem; pozdravlja odločitev vseh držav članic, na podlagi katere so Ukrajini dobavile smrtonosno opremo, da bi okrepile njene zmogljivosti za obrambo suverenosti in ozemeljske celovitosti;

26. pozdravlja ustanovitev celice za usklajevanje v okviru vojaškega štaba EU; priznava, da je Poljska postala logistično vozlišče, odgovorno za vso materialno in finančno oskrbo ukrajinskim oboroženim silam; spodbuja države članice, naj nujno ukrepajo pri povečanju in prerazporeditvi osebja in opreme v vzhodnih državah članicah EU, zlasti varne komunikacijske opreme, medicinske opreme in naprednega orožja;

27. spodbuja Komisijo, naj v okviru inovativnega finančnega odziva na rusko agresijo proti Ukrajini oceni, kdaj bi bila potrebna revizija večletnega finančnega okvira, in med drugim pregleda večje izdatke za obrambo, opustitev ruskih ogljikovodikov, ublažitev socialno-ekonomskih posledic vojne za državljane EU in odpis dolga, poleg stalnega zagotavljanja vojaške pomoči državam vzhodnega partnerstva prek evropskega mirovnega instrumenta;

28. pozdravlja, da je Komisija odobrila novi program nujne makrofinančne pomoči za Ukrajino v vrednosti do 1,2 milijarde EUR, ki bo prispeval k povečanju makroekonomske stabilnosti in splošne odpornosti te države v luči ruske agresije proti Ukrajini in njenega učinka na ekonomske razmere; je seznanjen, da so EU in evropske finančne institucije tej državi od leta 2014 dodelile več kot 17 milijard EUR v nepovratnih sredstvih in posojilih;

29. poziva Komisijo, naj okrepi spremljanje režimov sankcij, da bi zagotovila spoštovanje veljavnih režimov sankcij;

Krepitev sodelovanja z institucijami in orodij

30. poziva države članice in zaveznice Nata, naj izkoristijo vsa možna sredstva za podporo krepitvi vojaškega in varnostnega sodelovanja z državami vzhodnega partnerstva, saj brez tega ni mogoče zagotoviti varnosti in stabilnosti v regiji; pozdravlja Natovo politiko odprtih vrat z ohranjanjem tesnih političnih in operativnih stikov s sodelujočimi državami, ki si prizadevajo za članstvo, torej Ukrajino in Gruzijo;

31. poudarja pomen intenzivnih posvetovanj in tesnejšega sodelovanja med EU in Natom, kar zadeva zaostrovanje razmer, na primer zaradi trenutne ruske agresije proti Ukrajini; poudarja, da bi moralo to sodelovanje spoštovati varnostne ureditve v vseh državah članicah ter temeljiti na enotnosti in solidarnosti med njimi ter na spoštovanju načel, povezanih z obstoječo evropsko varnostno strukturo in mednarodnim pravom, vključno s suverenostjo in ozemeljsko celovitostjo sosednjih držav; poziva čezatlantsko skupnost, naj okrepi in razširi sedanja in prihodnja prizadevanja za zoperstavljanje neposrednim in posrednim ruskim napadom in dejavnostim, usmerjenim proti Ukrajini, Gruziji in Republiki Moldaviji;

32. poziva EU, naj okrepi sodelovanje z Natom, tudi prek prihodnje skupne izjave o sodelovanju med EU in Natom, pri podpiranju krepitve obrambnih in varnostnih zmogljivosti naših partnerjev v vzhodnem sosedstvu; pozdravlja okrepljeno sodelovanje med Združenimi državami Amerike, EU in njenimi državami članicami ter intenzivne razprave v okviru Nata o varnosti Evrope;

33. poziva ESZD, naj ocenjevalna poročila, ocene ogroženosti in politična sporočila usklajuje z veleposlaništvi držav članic in pisarnami Nata za stike v državah vzhodnega partnerstva;

34. je zaskrbljen, ker ena članica Nata zavlačuje dostop Ukrajine do Natove agencije za podporo in javno naročanje kljub nujnim potrebam in iz razlogov, ki niso povezani s trenutnimi razmerami;

35. je zaskrbljen, ker država članica Nata blokira razprave med Natom in Ukrajino na ministrski ravni, s čimer preprečuje razvoj tega partnerstva;

36. spodbuja podpredsednika/visokega predstavnika, naj v prihodnjem dialogu o varnosti in obrambi med EU in ZDA, dialogu med EU in ZDA o Rusiji ter dialogu med EU in ZDA o Kitajski posebno pozornost nameni varnosti na območju vzhodnega partnerstva; ugotavlja, da je varnostni dialog med EU in ZDA pomembna priložnost, da se karseda poveča dodana vrednost čezatlantskih odnosov na področju varnosti in obrambe ter da se nameni dovolj časa in sredstev za izboljšanje varnostnega okolja v regiji vzhodnega partnerstva; ugotavlja, da demokratično, stabilno in proevropsko vzhodno partnerstvo velja za grožnjo kremeljskemu režimu in je zato – zlasti Ukrajina – pod političnim in vojaškim pritiskom; opozarja, da o evropski varnostni ureditvi ni mogoče razpravljati brez evropskih držav; poudarja, da je stabilnost regije vzhodnega partnerstva bistvena za varnost celotne evropske celine;

37. poziva EU, naj podpre visokokakovostne neodvisne medije in novinarje v državah vzhodnega partnerstva, da bi okrepili pluralizem, svobodo medijev in pravno državo, se zoperstavili dezinformiranju ter povečali splošno odpornost demokratičnih družb v teh državah;

38. je zaskrbljen zaradi vse večjega prirejanja informacij, dezinformacij in hibridnih groženj, ki izvirajo zlasti iz Rusije, pa tudi s strani drugih akterjev, neposredno vplivajo na več območij ter misij SVOP in destabilizirajo celotne regije;

39. obžaluje prizadevanja ruskih oblasti, da bi med svojim prebivalstvom ohranile popolno tajnost o potekajoči agresiji proti Ukrajini, zlasti s tem, da so agresijo proti Ukrajini označile za „posebno operacijo“, odpravile svobodo tiska ter uvedle stroge pravne sankcije proti posameznikom in neodvisnim medijem;

40. poudarja, da morajo EU in njene države članice okrepiti sodelovanje s partnericami vzhodnega partnerstva, zlasti na področju strateškega komuniciranja ter boja proti dezinformacijam in manipulaciji z informacijami, pa tudi proti zlonamernemu tujemu vmešavanju, da bi okrepili državno in družbeno odpornost ter se borili proti slabitvi in razdrobljenosti družb in institucij;

41. poziva EU, naj spodbudi projekte za vlade, civilne družbe, nevladne organizacije in druge akterje iz pridruženih držav vzhodnega partnerstva, ki jim bodo pomagali v boju proti dezinformacijam in hibridnim grožnjam, tudi s pomembnim delom oddelka ESZD za strateško komuniciranje (StratCom), z njenimi projektnimi skupinami, obveščevalnim in situacijskim centrom EU (EU INTCEN) in hibridno fuzijsko celico, sistemom hitrega obveščanja, sodelovanjem, ki je vzpostavljeno na upravni ravni med ESZD, Komisijo in Parlamentom, ter z mrežo proti dezinformacijam pod vodstvom Komisije in upravno delovno skupino Parlamenta za boj proti dezinformacijam; spodbuja države članice, naj sodelovanje pridruženih držav vzhodnega partnerstva razširijo, da bo vključevalo Evropski center za preprečevanje hibridnih groženj;

42. poudarja, da je treba nujno okrepiti sodelovanje med EU in partnericami iz vzhodnega partnerstva na področjih strateškega komuniciranja, boja proti dezinformacijam in manipuliranju z informacijami ter zoper vsakršno tuje zlonamerno vmešavanje;

43. poziva ESZD, naj poveča zmogljivost delegacij EU v državah vzhodnega partnerstva, da bi razkrinkale kampanje dezinformiranja, ki jih usklajujejo tuji državni akterji, zlasti Rusija, ter ogrožajo demokratična načela; poziva, naj se nujno oblikuje strukturiran odziv misij SVOP na te grožnje, saj gre za poskus njihove delegitimizacije;

44. poziva Svet, Komisijo in ESZD, naj preučijo možnosti za spodbujanje krepitve kibernetskih zmogljivosti naših partnerjev, kot je prilagoditev svetovalnih mandatov, da bodo vključevali specializirano usposabljanje za boj proti dejavnostim hibridnega vojskovanja in dezinformacijskim kampanjam, kibernetsko vojskovanje in analizo OSINT, s čimer bi poskrbeli, da bodo države vzhodnega partnerstva izboljšale tehnično infrastrukturo, potrebno za kibernetsko odpornost; spodbuja začetek civilnih kibernetskih misij; je seznanjen s pomembnim usposabljanjem, ki ga izvaja Evropska akademija za varnost in obrambo na področju kibernetske obrambe, in pozdravlja ciljno usmerjeno usposabljanje in izobraževanje, ki ga akademija organizira za partnerje iz vzhodnega partnerstva;

45. spodbuja EU, naj okrepi politike kibernetske varnosti, saj je velika možnost, da se bo agresija v Ukrajini zaostrila do nepredstavljivih meja, tudi zaradi tretjih strani;

46. priznava vlogo civilne družbe pri oblikovanju politike in nadzoru reforme varnostnega sektorja ter poziva, naj se jo še naprej podpira in financira ter, kadar okoliščine to dopuščajo, vključi v pomembne projekte, da se spodbudi večja odgovornost in preglednost obrambnega in varnostnega sektorja;

47. poziva Komisijo, ESZD in države članice, naj povečajo prepoznavnost misij SVOP v vzhodnem partnerstvu z okrepitvijo strateškega komuniciranja, proaktivnim bojem proti dezinformacijam, katerih tarča so, ter tako, da misije, predvsem pa delegacije EU, vključita v svoja politična sporočila, javno dostopne dokumente in sodelovanje z mednarodnimi mediji;

48. poudarja, da mora EU okrepiti svoje institucionalne zmogljivosti za preprečevanje konfliktov, mediacijo, dialog in umiritev razmer v regiji vzhodnega partnerstva; poudarja, da bi EU lahko imela večjo vlogo pri sprejemanju ukrepov za krepitev zaupanja in bi lahko potem sodelovala v prizadevanjih za spravo; poziva države članice in ESZD, naj si prizadevajo tudi za izboljšanje usposabljanja in krepitev zmogljivosti držav vzhodnega partnerstva na področju nadzora nad orožjem, razoroževanja in neširjenja orožja; v zvezi s tem izreka pohvalo centru odličnosti EU za zmanjševanje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih tveganj v Tbilisiju; poziva Komisijo, naj poveča krepitev zmogljivosti partnerjev iz vzhodnega partnerstva za povečanje odpornosti njihovih kritičnih subjektov, in sicer s skupnimi dejavnostmi usposabljanja in izmenjavo najboljših praks;

49. pozdravlja koncept EU o kulturni dediščini v konfliktih in krizah; meni, da lahko SVOP prispeva k reševanju varnostnih izzivov, povezanih z ohranjanjem in varstvom kulturne dediščine, ter pozdravlja možnosti za preučitev razvoja teh prizadevanj v regiji vzhodnega partnerstva; ugotavlja, da bi vključitev vidika varstva kulturne dediščine in medkulturnega dialoga v mandat misije koristila procesu reševanja sporov in sklepanju vzdržnih rešitev;

50. spodbuja države članice, naj zagotovijo, da bo digitalni prehod v državah vzhodnega partnerstva zaščiten pred zlonamernimi dejavnostmi, in s tem podpira nadaljnjo uporabo obstoječih vodilnih pobud EU za krepitev kibernetskih zmogljivosti v regiji (CyberEast in EU4Digital), da se vključi vzpostavitev pravnih in upravnih struktur za certificiranje programske in strojne opreme ter za usklajevanje nacionalnih skupin CERT ter kibernetsko forenzičnih in preiskovalnih organov po vsej Evropi; poziva Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni kompetenčni center za kibernetsko varnost, naj tesno sodeluje z vzhodnimi partnericami EU, da bi izboljšal kibernetsko varnost v tej regiji; poziva Svet, naj v sodelovanju z Ukrajino okrepi vzajemno kibernetsko varnost ter odpornost na kibernetske grožnje in hibridne napade;

51. spodbuja vse države članice, naj pokažejo več politične volje in solidarnosti ter na misije SVOP v pridruženih državah vzhodnega partnerstva napotijo zadostno število dobro usposobljenega in kvalificiranega osebja, da bi zagotovile zastopanost velikega števila držav članic v misijah po vsej regiji in spodbudile večje sodelovanje držav, ki niso članice EU, v teh misijah, zlasti držav, ki so gostile uspešno zaključene misije SVOP in bolje razumejo lokalne okoliščine; pozdravlja sodelovanje večine partnerskih držav vzhodnega partnerstva v misijah in operacijah SVOP v tretjih državah v skladu z evropskimi interesi in vrednotami; odobrava sodelovanje večjega števila držav članic s partnerji vzhodnega partnerstva na področju varnosti, kot je litvansko-poljsko-ukrajinska brigada;

52. pozdravlja napotitev vojaških svetovalcev v misije in delegacije EU ter spodbuja prizadevanja za nadaljnjo krepitev strokovnega znanja na področju varnosti in obrambe v delegacijah EU;

53. meni, da je ruska agresija proti Ukrajini svarilni klic evropski obrambi in da je treba prihodnjim misijam skupne varnostne in obrambne politike v regiji vzhodnega partnerstva zagotoviti več sredstev, zastaviti ambicioznejše cilje zanje in pregledati njihove mandate, da bodo kos izzivom, s katerimi se soočajo, in da bodo dosegle zastavljene cilje;

54. spodbuja države članice, naj vzpostavijo učinkovitejše zmogljivosti za izmenjavo obveščevalnih podatkov znotraj misij SVOP in med njimi ter naj posebno pozornost namenijo okrepljenemu sodelovanju in napotitvi osebja iz Europola in Interpola na sedež misij SVOP, da bi olajšali nemoteno izmenjavo obveščevalnih podatkov;

55. poziva ESZD, MPCC, CPCC in poveljstva SVOP, naj spodbujajo novo kulturo razumevanja med civilnimi in vojaškimi partnerji na podlagi okrepljenih institucionalnih odnosov ter skupne ozaveščenosti in ocenjevanja, da bi razvili celovit okvir in kulturo načrtovanja;

56. spodbuja sedež misij SVOP, naj poziva k tesnejšim sinergijam z nacionalnimi skupnimi centri za usposabljanje in ocenjevanje v državah vzhodnega partnerstva;

57. poziva CPCC, MPCC, Vojaški odbor EU (VOEU) in Vojaški štab EU (VŠEU), naj čim prej razvijejo model za ustvarjanje in izmenjavo najboljših praks in znanja v zvezi s koncepti načrtovanja kampanj ali misij s partnerji, ki so bistveni za uspeh kampanje, zlasti kar zadeva ocene ogroženosti in tveganj, zgodnje opozarjanje in strateško predvidevanje;

58. poziva Komisijo, ESZD, zlasti CPCC, in VOEU, naj se bolje prilagodijo oblikovanju medagencijskih delovnih skupin z vadbo in usposabljanjem; meni, da ima SVOP zaradi dostopa do načrtovanja, sredstev in logistike potencial za to, da se jo uporabi kot vadbeno vozlišče družbene odpornosti in okrevanja v luči nesreč, ki jih povzroči človek, in naravnih nesreč;

59. poziva CPCC in MPCC, naj poudarita pomen strokovnega civilno-vojaškega izobraževanja za vse osebje misij SVOP; nujno poziva EU in države članice, naj osebju, ki sodeluje v misijah SVOP, zagotovijo ustrezno opremo in usposabljanje, da bo postalo pazljivejše in odpornejše; spodbuja Komisijo, naj vojaški Erasmus razširi na častnike iz vzhodnega partnerstva, da bodo lahko financirali študij na vojaških akademijah po vsej EU; poziva EU, naj preuči možnost razširitve vloge Evropske akademije za varnost in obrambo, da bi olajšali usposabljanje častnikov oboroženih sil in usposabljanje na področju nacionalne obrambne; spodbuja doslednejše in bolj strukturirano sodelovanje ustreznega osebja na tečajih Evropske akademije za varnost in obrambo ter sodelovanje z mehanizmi, kot je program za poklicni razvoj;

60. spodbuja razširitev vojaškega programa Erasmus z vključitvijo častnikov iz držav vzhodnega partnerstva, tudi za financiranje njihovega študija na vojaških akademijah po vsej EU;

61. spodbuja sedež misij SVOP, naj poziva k tesnejšim sinergijam z nacionalnimi skupnimi centri za usposabljanje in ocenjevanje v pridruženih državah vzhodnega partnerstva, kot so skupna poveljniška mesta in vaje osebja za možne scenarije, ki vključujejo civilne in vojaške voditelje iz držav članic EU, osebje misij SVOP in pridružene države vzhodnega partnerstva;

62. poziva Komisijo, ESZD, CPCC in MPCC, naj izboljšajo sinergije z drugimi področji politike in ustreznimi deležniki, da bi okrepili preventivno utrjevanje miru, preventivno diplomacijo, zgodnje opozarjanje, krepitev zaupanja in odpornost državljanov proti dezinformacijam; spodbuja države članice, naj razmislijo o skupnih vajah z državami vzhodnega partnerstva na področjih, kot so pomorske vaje, skupne operacije podpore iz zraka ter podpora miru;

63. izraža zaskrbljenost in poziva k obravnavi prevladujoče politizacije obrambnih sil v državah vzhodnega partnerstva in političnih vplivov nanje, ki so razlog za politično motivirana odpuščanja ali degradacije častnikov, ki so se izobraževali in usposabljali v programih, ki jih podpirajo EU, države članice in druge partnerske države;

64. poudarja, kako pomembno je, da EU spodbuja vlogo žensk in mladih pri vzpostavljanju miru v regiji vzhodnega partnerstva, pa tudi izvajanje agende o ženskah, miru in varnosti ter agende za mlade, mir in varnost v tej regiji; poudarja, da so potrebne izmenjave dobre prakse, kar zadeva enakost spolov in vidike vojaških operacij in civilnih misij (zasnova, načrtovanje, analiza, uravnotežena zastopanost spolov v osebju itd.), in sicer z uporabo obveznih usposabljanj EU za osebje misij in operacij SVOP ter z imenovanjem posebnih svetovalcev za enakost spolov za vsako misijo in operacijo SVOP;

Zagotavljanje dodatnih političnih in strateških zmogljivosti SVOP na območju vzhodnega partnerstva

65. poziva Komisijo, ESZD in zlasti CPCC, naj zagotovijo, da bo misija EUAM kot prednostno nalogo ohranila reformo ukrajinske varnostne službe, in razširijo obseg sodelovanja z ukrajinsko varnostno službo na področju kibernetske varnosti, boja proti terorizmu in hibridnih groženj, potem ko bodo izredne razmere preklicane;

66. spodbuja države članice in EU, naj sodelovanje misije EUAM razširijo na vse protikorupcijske strukture, ki sodelujejo pri reformi sektorja civilne varnost in vključijo protikorupcijski aparat Ukrajine, nacionalno agencijo za preprečevanje korupcije in vrhovno protikorupcijsko sodišče, bodisi v obliki usposabljanja in inštrukcij bodisi z izmenjavo najboljše prakse in skupnega določanja prihodnjih prednostnih nalog; spodbuja države članice, naj predstavnikom ukrajinskih služb in uprave priporočijo vključitev v tečaje stalnega usposabljanja, študije primerov korupcije in analize razlogov za neuspeh preiskav ter neuspehe, ker storilci za kršitve ne odgovarjajo, da bi osebju, ki ima protikorupcijske pristojnosti, pomagali preprečiti ponavljanje preteklih napak; pozdravlja prilagodljivost misij skupne varnostne in obrambne politike pri odzivanju na rusko agresijo;

67. poziva Komisijo, ESZD in CPCC, naj zagotovijo, da bo misija EUAM tudi potem, ko bodo izredne razmere preklicane, še naprej dajala prednost reformi ukrajinske nacionalne varnostne službe (SSU), da bi zagotovili večji nadzor, zmanjšali preiskovalna pooblastila in število centrov za pridržanje pred sojenjem ter zmanjšali in demilitarizirali nacionalno varnostno službo;

68. spodbuja države članice in EU, naj povečajo podporo za digitalizacijo misije EUAM, ki je povezana z reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini, z usposabljanjem in zagotavljanjem tehnologij, ki podpirajo register podatkov, upravljanje človeških virov in postopke sodnega evidentiranja za pomoč pri preglednosti, krepitvi zaupanja skupnosti in boju proti korupciji; pozdravlja, da je misija EUAM zavezana krepitvi vloge žensk v organih kazenskega pregona;

69. opozarja, da je treba razširjene mandate pospremiti z ustrezni viri; je zaskrbljen zaradi tveganja razpršenosti, če bo misija EUAM zajemala široke sektorje, vendar ne bo imela ustreznih sredstev za izpolnjevanje svojih nalog; spodbuja države članice, naj okrepijo strokovno komponento EUAM s predstavniki posebnih služb, da bi učinkovito izvajale reforme in zagotavljale praktične nasvete;

70. poziva k razširitvi mandata misije EUAM na področjih boja proti hibridnim grožnjam, strateškega komuniciranja, digitalne tehnologije in kibernetske varnosti, da bi okrepili zmogljivost ukrajinskih vladnih institucij za boj proti informacijskim grožnjam, kot so uporaba komunikacij za spodkopavanje zaupanja v javne institucije, širjenje napačnih informacij in sovražne propagande, polarizacija družbe in oblikovanje negativnega dojemanja Ukrajine v svetu;

71. spodbuja države članice, naj povečajo podporo Ukrajini pri njenih prizadevanjih za odpor proti ruski agresiji in nadaljnje reforme obrambnega sektorja, ki je v postopku temeljite prenove, kar bo imelo dolgoročne posledice za ukrajinske oborožene sile, njihovo zmožnost zagotavljanja varnosti Ukrajine ter zaupanje in samozavest javnosti; poziva države članice, naj po političnem dogovoru med Ukrajino in Rusijo nemudoma sprejmejo sklep o začetku vojaške svetovalne misije in misije za usposabljanje v okviru SVOP, da bi Ukrajini pomagale pri operacijah na gosto poseljenih mestnih bojnih območjih, pri asimetričnem in kibernetskem vojskovanju ter pri reformi njenega sistema strokovnega vojaškega izobraževanja, ki je najpomembnejše področje za spodbujanje sprememb in omogočanje trajnosti preobrazbe obrambnega sistema;

72. poziva EU in države članice, naj se ostreje javno odzovejo na provokacije zoper EUMM, zlasti na kršitve premirja; opozarja, da je misija EUMM pooblaščena, da pokriva celotno ozemlje Gruzije v njenih mednarodno priznanih mejah, in vztraja pri neoviranem dostopu do gruzijskih regij Abhazije in Južne Osetije;

73. poziva Komisijo in ESZD, naj sedežu misije EUMM zagotovita ustrezna sredstva, zlasti varne informacijske in komunikacijske kanale, opremo za nočno gledanje, boljšo kakovost posnetkov in izboljšane zmogljivosti za zbiranje in analizo obveščevalnih podatkov iz javnih virov (OSINT);

74. poziva Svet, naj ohrani misije EUAM, EUMM in EUBAM, dokler bo to potrebno, pri čemer se naj opira na redne ocene njihovega izvajanja in potreb glede na prednostne naloge SVOP, ter podpira njihovo strukturo obnovljivih mandatov, ki omogoča lažje prilagajanje spremembam dejstev na terenu; poziva k rednemu ocenjevanju potreb drugih ali dopolnilnih misij glede na prednostne naloge SVOP;

75. znova poudarja, da EU podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Republike Moldavije, pa tudi prizadevanja v okviru pogajalskega procesa 5+2, da bi dosegli mirno, trajno, celovito in politično rešitev pridnestrskega konflikta, ki bi temeljila na spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Republike Moldavije znotraj njenih mednarodno priznanih meja, Pridnestrju pa podelili posebni status, ki bi zagotavljal varstvo človekovih pravic tudi na ozemljih, ki trenutno niso pod nadzorom ustavnih oblasti; opozarja, da je Generalna skupščina OZN 22. junija 2018 sprejela resolucijo, v kateri je pozvala Rusko federacijo, naj brezpogojno umakne svoje čete in oborožene sile z ozemlja Republike Moldavije, ter ponovno potrjuje, da podpira takojšen začetek izvajanja te resolucije;

76. izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih dogodkov na ozemlju pridnestrske regije in jih obsoja kot nevarne provokacije v zelo nestabilnih varnostnih razmerah; poziva k miru, da bi ohranili varnost in blaginjo ljudi, ki živijo na obeh straneh reke Dnester in v sosednjih državah;

77. izraža veliko zaskrbljenost zaradi stalnih napetosti na meji med Armenijo in Azerbajdžanom po nasilnem konfliktu jeseni 2020; poziva Svet in ESZD, naj še naprej gradita zaupanje, zmanjšujeta napetosti ter si prizadevata za mirno rešitev spora med Armenijo in Azerbajdžanom; poudarja, kako pomembni so polna izmenjava in izpustitev pridržanih, obravnavanje primerov pogrešanih oseb, pomoč pri humanitarnem razminiranju, zagotavljanje varnega in prostega gibanja civilistov v Gorskem Karabahu, pomoč prebivalstvu, ki ga je prizadel konflikt, ukrepi krepitve zaupanja, medosebni stiki ter podpiranje prizadevanj za obnovo, prav tako pa opozarja, da bi ohranjanje kulturne dediščine in medkulturni dialog koristila procesu reševanja konflikta; meni, da posledice teh sovražnosti in prisotnost t.i. pripadnikov ruskih mirovnih sil ne bi smele vplivati na politični razvoj dogodkov v Armeniji in prihodnost programa reform te države;

78. pozdravlja izid srečanja na visoki ravni med predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, predsednikom Republike Azerbajdžan Ilhamom Alijevim in predsednikom vlade Republike Armenije Nikolo Pašinjanom 14. decembra 2021, na katerem sta oba voditelja ponovno potrdila, da sta pripravljena obravnavati odprta dvostranska vprašanja in začeti pogajanja o določitvi meje, za kar je EU pripravljena ponuditi tehnično pomoč; poziva Komisijo, ESZD in države članice, naj spodbujajo začetek pogajanj o razmejitvi in demarkaciji državnih meja ter vzdržnem sporazumu, ki bo privedel do mirnega sobivanja;

79. poziva EU in države članice, naj ne dopustijo, da bi postal konflikt med Azerbajdžanom in Armenijo neobvladljiv;

80. poziva Komisijo, naj prepreči vsakršno uporabo nezakonitih tehnologij za nadzor ali njihovo financiranje s sredstvi EU, ter poziva EU in države članice, naj sodelujejo z azerbajdžansko vlado, da bi se končala uporaba tovrstne nezakonite tehnologije za nadzor in represivna kibernetska varnost;

81. izraža globoko zaskrbljenost zaradi destabilizacijskih in terorističnih dejanj nekaterih držav, zlasti Irana, na južnem Kavkazu; odločno obsoja vsa teroristična dejanja; pozdravlja varnostno sodelovanje med EU, njenimi državami članicami in državami vzhodnega partnerstva ter v celoti podpira nadaljnje poglabljanje sodelovanja na področju boja proti terorizmu; poziva ESZD, naj čim prej začne varnostni dialog z Armenijo, kot ga že izvaja z Azerbajdžanom; poziva EU in države članice, naj ne dopustijo, da bi konflikt med Azerbajdžanom in Armenijo ostal nerešen;

82. poudarja vse večjo vlogo, ki jo ima Kitajska v regiji vzhodnega partnerstva, na primer s sklenitvijo sporazuma o prosti trgovini z Gruzijo; poudarja, da mora EU opraviti strateško oceno o tem, kako lahko ta vse večja vloga učinkuje na vpliv EU v državah vzhodnega partnerstva in sodelovanje z njimi;

83. poziva ESZD, naj spremlja vse večjo navzočnost Kitajske v državah vzhodnega partnerstva, tudi posledice (in morebitne posledice) za notranjo varnost teh držav ter širše geopolitične razmere;

84. se zaveda, da Peking nasprotuje gospodarskim sankcijam proti Rusiji zaradi Ukrajine, prav tako pa trdi, da so enostranske in da jih varnostni svet ZN ni odobril; poudarja, da Kitajska še ni obsodila ruskih dejanj v Ukrajini ali priznala, da je Rusija napadla Ukrajino; ugotavlja, da na Kitajskem državna televizija večinoma ignorira agresijo v Ukrajini, za invazijo pa krivi ZDA in Nato;

85. poziva k takojšnjemu embargu na uvoz ruske nafte, premoga, jedrskega goriva in plina ter k popolni opustitvi plinovodov Severni tok I in II; poudarja, da je Severni tok II pomembno orodje, s katerim lahko Rusija poveča svoj politični in gospodarski vpliv na države članice in države vzhodnega partnerstva; ugotavlja, da obstaja velik potencial za uporabo biogoriv v državah vzhodnega partnerstva, ki bi lahko bolje izkoristile različne obnovljive vire energije kot sredstvo za zmanjšanje energetske odvisnosti;

86. pozdravlja pripravljenost, izraženo na zadnjem vrhu vzhodnega partnerstva decembra 2021, da se preuči možnost okrepljenega sektorskega sodelovanja z zainteresiranimi pridruženimi partnerji iz vzhodnega partnerstva na področju energetske varnosti; poudarja, da je podnebna varnost področje, na katerem bi lahko EU in vzhodno partnerstvo bolj sodelovala;

87. spodbuja države članice, naj razmislijo o ustanovitvi posebnega sklada za podnebje za vzhodno partnerstvo, ki bi vključeval čezmejno in regionalno sodelovanje, zaščito biotske raznovrstnosti, trajnostno rabo naravnih virov, raziskave in izobraževanje ter posebej poudarjal krepitev zmogljivosti na področju zelenih tehnologij na podlagi najboljših praks v državah članicah;

°

° °

88. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu Evropske unije, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, agencijam EU, ki delujejo na področjih obrambe in kibernetske varnosti, generalnemu sekretarju Nata ter nacionalnim parlamentom držav članic.